H 87. V Gorici, v sredo dne SI. oktobra 1906. Tečaj XXXVI. Iihaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto II. uri predpoldne ter steno po poŠti prejemana m v Gorici na dom poSiljana: l' joto.......13 K 20 v, ali pld. 6-00 pol leta........B .60 . . • 3*30 Posamično Številke stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednjo izredne prilogo: Ob no-om i,fu »Kažipot po Qoriškem, ^GradiSCanake^n Kažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", dalje clva-rat v letu „Vozni red železnic, parnikov in poštnih vc7." ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. [a naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računi jo po Potit-vTStaVče iskano 1-irat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka usta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — _ Reklame iu spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za )blito in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospo; i ulici §t. 7 v Gorioi v I, nadstr. Z urednikom je mogoJ? govoriti vsak dan od 8. do 12. dbpoludne ter od 9. do 5. popoldne; ob .nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p'r a v n i 51 v b se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L nadstr. na levo v tiskarni. Narofinino in oglase, je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane -so leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobalarnaU: Schwarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Letom na tekališču Jos. Verdi, Peter Krcbelj v Kapucinski ulici, L Bajt v po-kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Fonniea, L Hovanski v Korenski ulici 5t. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčifi na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. — »Gor. Tiskarna* A- Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Oolilna reforma d poslanski zbornici. Odsek za volilno reformo skončuje svoje jelo. Danes začenja s točko o varstvu volilne svobode, ki bo rešena še ta teden. Pričakuje se, da 5. novembra t. L začne v poslanski zbornici drugo čitanje volilne reforme. Dunajski listi zagotavljajo, da bo dana vsem strankam prilika, da povedo svoje na-?ore in misli v generalni debati, za katero se utegne določiti do 8 sej. Podrobno debato pa nameravajo krajšati, kolikor bo le mogoče. Delegacije bodo sklicane na dan 27. novembra t, 1, Dotle utegne imeti zbornicajokoli 17 sej. Dokler se delegacije ne lotijo svojih meritornih razprav, bo lahko imela zbornica še kakih 5 sej. Vladni krogi mislijo, da bo treba za rešitev volilne reforme v zbornici okoli 20 sej. Upajo pa tudi, da pojde vse gladko, in nič jih ne straši grožnja Malorusov, ki so ogorčeni, ker so stranke in vlada paktirale s Poljaki v Galiciji, ne da bi se ozirale pri tem na Maloruse, ki tvorijo vendar večino v gali-ški deželi, pa so prikrajšani na vseh koncih in krajih. Baje grozijo Malorusi z raznimi sredstvi preprečiti, da bi zbornica pričela takoj z razpravo o volilni reformi, in se upirati tako, da niti do konca novembra ne bi prišlo do razprave o volilni reformi. Ali najbrže se dobijo pota, da se ustavijo malbruski nameni, in najbrže se uresničijo želje vlade, da pojde vse gladko. Slišalo se bo brez dvoma dosti pritožeb proti volilni reformi, konec pa bo tak, kakoršen je v odseku. Če se ima kateri narod pritoževati radi krivic, zadanih mu po volilni reformi, h 9 ima gotovo naš slovenski narod. Izrekali siun se za splošno in jednako volilno pravico — ali kaj se je zgodilo? Vlada je naredila pakt z dr. Šusteršičem, predsednikom „ lepega" kluba, ter mu razvrstila volilne okraje po kranjski deželi tako, da je zadušen napredni živelj pri bodočih volitvah. Radi tega je privoljeval on vse, kar je hotela vlada; prodal je koroške Slovence, Štajerci so si le s težavo in proti volji dr. Šusteršiča priborili še en mandat, dopustil je celo nemški mandat za par tisoč Hočevarjev, opehariti pa je hotel celo tržaške Slovence za edini mandat, in za Goriško je v družbi z laškim zaveznikom Gregorčičem dovolil Lahon še en mandat brez vsake kompenzacije. Samo da pojde na Kranjskem njegova pšenica v klasje, zato je zapustil obmejne Slovence; zato je tudi privolil v prešerno zahtevo Nemcev glede prememb volilnih okrajev v bodoče. V poslanski zbornici bo še čas, nastopiti energično proti atentatom na Slovence. Od strani „lepega" kluba ni pričakovati nikake akcije v prilog Slovencem, marveč pojdejo s tistimi, ki silijo, da se izvede volilna reforma kar najhitreje ; pojdejo z vlado, ki jim že vrže par tisočakov za kako ,,žlindro" — ali čuti se mora vendar v poslanski zbornici krepko ogorčenje radi krivic, katere so nam zadali z volilno reformo. Če bi bila izvedena pravično, z veseljem bi jo pozdravili — tako pa nam lebdijo pred očmi velike posledice te nesrečne volilne reforme, za katere se imamo zahvaliti v glavnem dr. ŠusterŠiču, njegovim dalmatinskem pajdašem in našim ljubim bratom Mladočehom 1 DOPISI. LOČnlk, 27./10. 1906. — Tukajšnjemu dopisniku lfsta „11 Corriere Friuiano" je naša slov. šola trn' v peti. To svojo nevoljo dopisnik prodaja po »Corrieru", kedar se mu zljubi. — Kolikor meni znano, se je zaletel dopisnik že v tekočem šol. letu dvakrat v ta zavod. Ako je dopisnik res tako fanatičen, da ne more trpeti Slovencev, svetujem mu, naj jo odkuri v Kalabrijo, upam, da bo tam pred slovensko govorico varen (kako ga sprejmejo kalabreški banditje, me ne briga), v Ločniku pa, kjer je naš živelj od pamtiveka doma, tukaj pa, bodite uverjeni, g. dopisnik, Vam slovenska beseda prileti na uho, kjer se javno Vrnimo se k slovenski šoli in poglejmo, kaj dopisnik znaša v »Corriere". On tam pravi: 1. Slovenska šola nima in ne more imeti zakonitega števila šolo obiskujočih otrok. — 2. Slov. šola vzdržuje se le vsled umetne agitacije, kojo spretno vodijo Slovenci za korist te šole. —- 3. Slovensko šolo polnijo otroci laške narodnosti. (Med vsticami je Citati, da celo vlada protežira ta zavod. Oj, srečni Slovenci!) — 4. Namiguje, kako stroge so šolske oblasti napram laški šoli v Podgori, a kako dobrohotne so iste oblasti napram tukajšnji slovenski šoli i. t. d. G. dopisnik, Vi ste pa res mojster v farbanju! Javnosti in resnici na ljubo hočem gornje trditve ovreči in podati pravo sliko o tukajšnji slovenski šoli Ad: 1. Šolo (slovensko namreč) obiskuje točasno 55 šolo dolžnih otrok. Kaj ni to zakonito Število, g. dopisnik ?! Zakaj pišete vedoma neresnico?! — Ad 2. Obžalovaje moram priznati, da ga ni Slovenca, ki bi le s prstom mignil za uspešnejši razvoj tuk. šole. Dopisniku sem hvaležen, da me je opozoril na agitacijo, katero Slovenci povsem zanemarjamo. Upam, da se vendar kdo zdrami I Najmanjša agitacija imela bi gotov uspeh. -— Ad 8. Dopisnik imenoma navaja dve deklici, ki bi morali biti — kakor dopisnik pravi — čisti Italijanki, a so jih zvabili Slovenci v slov. šolo. Na to opažam, da je mati jedne deklice trda Slovenka, druga imenovanih pa (od enega leta dalje) stalno biva pri neki slov. gospej, koja za deklico skrbi, kakor za lastno dete. Pač nobeno čudo, ako torej ta gospa skrbi, da se deklica, kojo sama vzdržuje, priuči slov. jeziku. Kaj poreče, gos. dopisnik, ako pa obratno naštejemo, koliko in koliko je naših otrok, ki polnijo italijanske tukajšnje razrede! Ako bi bili vsi naši stariši zavedni Slovenci — posebno ve matere — in bi pošiljali svoje otroke v slov. šolo, sem gotov, da bi bilo za slov. dvorazredno šolo več kot dovolj otrok. Samo nekaj agitacije bi trebalo, pa smo pod streho! — Ad 4. Šolske oblasti store" za tukajšnjo slovensko šolo prav toliko, kolikor je njihova dolžnost. O kakšni posebni naklonjenosti ni govora! Gospode pri c. kr. okrajnem Šolskem svetu prosimo, da bi nam rc bili bolj dobrohotni in nam preskrbe moderno, higijeničnim in praktičnim zahtevam odgovarjajoče, šolsko poslopje. Mislim, da bi to še ne bila nikaka protekcija! Sedanji prostori nikakor ne odgovarjajo — milo rečeno — šolskim predpisom in so tudi jedna glavnih ovir uspešnejšemu razvoju tuk/slov. šolstva. Toliko torej g. dopisniku v odgovor, da bo drugič bolj resnicoljuben, ko poroča o slov. šoli v Ločniku, Davkoplačevalec. Domače in razne nouiee. »Zrna narodnih društei". — Pripravljalni odbor prosi vsa ona društva, kojim je poslal okrožnico in dopisnico, naj izpolnijo v najkrajšem času omenjene dopisnice in naj mu jih pošljejo v nadaljno delovanje. Veselica V Št. Patru. — Minolo nedeljo se je vršila veselica pevskega društva »Prešeren" v Št. Petru in sicer v prostorih „kmetijske zadruge". Dvorana je bila polna, škoda, daje premajhna. Domači pevski zbor, kateri je častno izvršil svojo nalogo, kaze, da ima imeniten materij al, s kojim se da mnogo napraviti, ako se bi petje redno gojilo. Tudi možki zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva k Gorice" je lepo in dovršeno zapel dve pesmi „Slava Prešernu" in »Moja rjubav." Hvalevredno je, da poseča to društvo ob raznih prilikah bratska pevska društva v naši okolici ter na ta način utrjuje vez med mestom in okolico. Igra »Čevljarski in krojaški ponde-ljek" je zelo ugajala in vzbudila pri poslušalcih obilo smeha. Izletnikov iz Gorice je bilo malo, krivo je bilo mrzlo vreme. Društvo »Prešeren" je pa lahko popolnoma zadovoljno s svojim uspehom. Oklepi za mali format vžigalic družbe si. Cirila In Metoda. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani v korist je založila modna trgovina Engelbert Skušek v Ljubljani lične oklepe za mali format naših družbinih vžigalic. Praktičnost tek oklepov bodo vsakdo takoj uvidel, ako jih rabi: Žepi se namreč obvarujejo, da bi se umazali. Slovenci, sezajte po teh oklepih ter si jih nabavite; zahtevajte pa tudi, da jih imej vsaka tobakarna na prodaj! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Grof Monte Cristo. (lapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) »Kmalu,bomo tam!" zamrmra mladi popotnik z izrazom ^popisne žalosti. Kato pristavi glasno: »Da, to je pač pristanišče." Iu zopet se zatopi v svoje žalostne misli.» Za nekaj minut se pokaže na breg/i sij hitro se Širečega Ramena, in.do jahte se razlegne pok strela. «To je znamenje, Ekscelenca," pravi patron. »Ali hočete 8ami odgovoriti?" nKakšno znamenje?" vpraša ta. Patron dvigne roke proti otoku, s katerega se dviga v večerni zrak gost in širok oblak dima. „Ah, da," pravi mladi mož, kot da se je prebudil iz s»nj, »dajte." Patron mu da nabit karabinar. Popotnik togoma dvigne in sproži. Za deset minut se vsidra jahta kakih pet sto korakov pred majhnim pristaniščem. Čoln s štirimi veslači in s pilotom je že čakal. Popotnik ^opi vanj, a mesto da bi sedel na preprogo, pogrnjeno zanj, obstoji s prekrižanimi rokami v prednjem delu čolna. Veslači so čakali z napol dvignenimi vesli nalik ptičem, ki hočejo posušiti svoja krila. »Naprej!" pravi popotnik. i vzame, po- Isti hip se potopi pod vodo osem vesel, ne da bi vrglo od sebe le kapljico vode. In ladja brzo oddrsi po gladini. »Ekscelenca," pravi pilot, »stopite dvema našima možema na rame, da vas odneseta na suho." Mladi mož odgovori na ta poziv z gesto popolne malomarnosti ter skoči v vodo, ki mu seže do pasu. »Ah, Ekscelenca," pravi pilot, »to ni prav, in naš gospod se bo zaradi tega jezil nad nami." Mladi mož nadaljuje svojo pot proti bregu. Za kakih trideset korakov pride na kopno, otrese svoje noge ter prične iskati z očmi najboljše poti, kajti postalo je čisto temno. V trenotku, ko obrne glavo, začuti na rami roko, in začuje glas, pri katerem vstrepeta. »Dober dan, Maksimilijan," pravi ta glas. »Točni ste; hvala vam za to!" »To ste vi, grof!" reče Maksimilijan skoro z izrazom veselja in stisne Monte Cristu obe roki. „Da, vidite, da sem tudi jaz točen kakor vi; toda mokri ste, ljubi prijatelj. Pojdite vendar, vaše stanovanje je pripravljeno, in tam pozabite utrujenost in mraz." »Monte Cristo opazi, da se Morrel obrača, in čaka. Mladi mož res z začudenjem gleda, da njegovi brodarji, katerih še ni plačal, molče odhajajo; mala barka pluje hitro proti ladiji. »Ali iščete svojih mornarjev?" vpraša grof. »Seveda; ničesar jim še nisem dal, in vendar odhajajo. »Ne delajte si skrbij, Maksimilijan," pravi Monte Cristo smehljaje. »Sklenil sem z mornarico pogodbo, po kateri ne pristane na mojem otoku nobena tuja ladja. Aboniran sem, kakor pravijo v civiliziranih deželah." Morrel se začudeno ozre v grofa. »Grof," pravi, »tu niste isti kakor v Parizu." »Zakaj ?" »Da, tu se smehljate." »Monte Cristovo čelo se naenkrat pooblači. »Prav imate, da me spominjate na to, Maksimilijan," pravi. »Tako srečen sem, da vas zopet vidim, in pri tem sem pozabil, da je vsaka sreča minljiva." »O ne, ne, grof," odvrne Morrel in vnovič stisne roke prijatelja, »o, smehljajte se, bodite srečni in kazite mi, da je življenje težko le onim, ki trpe I O, vi ste usmiljeni, dobri in veliki, prijatelj moj, in to vesele kažete le zato, da bi mi dali pogum." »Motite se, Morrel," pravi Monte Cristo; »^ sem -resnično srečen." »Tem boljše, kajti v tem slučaju pozabljate na ; e." »Na kak način?" »Da, kajti znano vam je, da so rekali rimski glady itorji, ko so stopali v cirkusu pred vzvišenega imperatorja, kot pravim danes jaz: ,Umirajoči te pozdravlja4." »Torej niste našli tolažbe?" vpraša Monte Cristo z nenavadnim pogledom. „0," pravi Morre3 s pogledom, polnim bridkosti', »ali ste res mislili, da se lahko potolažim?" »Čujte," pravi grof »vi razumete moje besede, ali ni res, Maksimilijan? Ne smatrate me za običajnega Človeka. Ko sem vas vprašal, če ste našli tolažbo, sem vprašal kot mož, ki pozna človeško srce v njegovih najglobokejših globočinah. Prav, Morrel, skupaj hočeva pogledati v vaše srce in je preiskati. Ali je še v njem ona divja nestrpnost bolečine, vsled katere trepeče telo? Ali je Še vedno v njem ona žareča žeja, katero pogasi le grob? Ali je še v njem ona idealizirana bolest, ki živečemu odteguje življenje in ga preganja do groba? — POZIVI -Poživljamogoriške Slovence, da se v obilem številu zberejo jutri 1. nov. t. L okoli 3. ure popoldne na pokopališču ob grobu dr. Lavrica. Spominjamo se dragih ranikih, spomiujajmo se tudi apostola «loyeu-stva v naši deželi, katerega delovanje je v slavnostni številki tako lepo opisano! Lavrfčeva številka „Sočeu. — z današnjo »Sočo" razpošiljamo zajedno — Lavričevo številko z datumom 1. novembra, ki je 88. obletnica njegovega rojstnega dne. Ta Številka je posveCena edino spominu velikega buditelja goriških Slovencev. Obsega pa: 8 listov ločine" oblike, ponatis „Sočea, ki je izšla po smrti dr. Lavriča (— celo oblika je do pike jednaka -), in 48 stranij obsežno brošuro iz peresa dr. Fr. Oblaka: Dr.KarolLavričin njegova doba. — Lavriče*Ta slika na naslovni strani je iz zadnje dobe, dočim je ona dragu v listu iz zrele možke dobe. — Dalje smo oskrbeli faksimile prve strani pisma gospodu Danieln Godini, tedanjemu županu v Ajdovščini. — Današnja „SočaK stane nad 600 K. Posamične številke z brošuro vred stanejo 50 v. - - Rodoljubi, ki hočejo Osvežiti in razširiti spomin na velikega rodoljuba, naj na-roče" po več iztisov in jih razširijo med narod. V ta namen je na razpolago 500 iztisov. Tamburaškc ~,:?sko društvo »Svoboda8 v Benčah priredi dne* 25. novembra predstavo »Mlinar in njegova hči." Poskrbljene so za-igro d o bre moči. Ker je železniška zveza ugodna, je pričakovati udeležbe tudi iz Gorice. Predstava začne najbrže že ob 3. uri pop. Smrtna h08a. — V Ajdovščini je umrla gospa Terezija Bianchi, rojena Godina, v 88. letu svoje starosti. Naj počiva miru! Preostalim naše sožalje! ' PfOmiŠČea j8 poštni asistent Anton Jam-šek iz Opatije v Gorico. HadŠkOfOV Pjinazjj. — »Primorski List« priznava, da otvori nadškof in knez svoj gimnazij v Gorici. Ne upa si reči, da ne bo nemški jezik učni jezik, ker bo res; ampak jezuitsko trdi, da nadškof že ve, kaj škofija z dvojnim deželnim jezikom potrebuje... Aha I Že ve, kaj potrebuje — zategadel bo učni jezik nemški. — „Prismojeneea odklanja pri tem -- navodila Gabrščekova. Povemo, da Gabršček niti črtice ni napisal o nadškofovem gimnazijul KubSlIk 1 Gorici. — Jan Eubelik bo kon-certoval v Gorici dne 8. novembra t. 1. v dvorani hotela »Central". Naznanilo je razpošiljal prireditelj Wo-kulat okoli !e y nemškem jeziku. Lepaki so nabiti tudi v slovenskem jeziku po mestu. Mi smo se že hudo bojevali za take lepake; takrat se je „GoricaB za ta boj toliko brigala, da ga je .smešila ter kvarila trud za veljavo slovenskega jezika v mestu; sedaj pa pravi, da kaže Wokulat z nemškimi vabili,* da sploh nemara slovenskega denarja, ter ga primerno priporoča zavednim Slovencem. Zakaj to? Zategadel ker bo koncert v nC e n t r a i u", ali Wokulat je naročil vabila in lepake v Juchovi tiskarni in ne v Gregorčičevi: če bi bil naročil tam le laške in nemške, bi bilo »Gorici" vse prav! AvtOBlObili V fiorlCl. — Ker bo prihodnji električni tramvaj, ako vlada da koncesijo, le predrzna provokacija Slovencev, zato se ne bo vozil ž njim naben Slovenec. — O tem so sklepali veljavni možje po vseh občinah in pioskrbe' za to, da bo ta sklep sprejet v vsaki slovenski hiši. Ker pod takimi pogoji tramvaj ne bo mogel prestopiti meje solkanske občine, odkoder bi bilo velik del dohodkov, in ker je za Slovence tudi treba nekaj storiti, — zato se sestavlja družba, ki oskrbi najprej 6 in potem po potrebi več avtomobilov, kakoršni vozijo že na Dunaju. — Tako podjetje stane manj, režija je mnogo manjša, udobnost za občinstvo pa večja, ker vozijo in se ustavljajo po potrebi. To bo najlepši odgovor na nesramnost goriške sinjorije. Gabršček — Izdajalec naroda. — Kdor vč, kakošno je bilo stanje goriških Slovencev pred 1. 1889., ko sem pričel pometati brez par-dona z veliko metlo, iu kdor ni prav po far-ško hudoben, kakor so zbesueli derviši okoli »Slovenca", ta mora debelo gledati, ako sliši in celo čita v listu samega presvetlega škofa ljubljanskega o Gabrščku —izdajalcu naroda. Kaj sem zagrešil, da me cunja ljubljanska tako vlači po škofovem svinjaku ?! O priliki oktoberske premembe železniških voznih redov je priložila „ S o č a" takoj v prvi številki — in ne nekoliko poznp,.kakor laže škofov list za laž, časti-krajo in pohujšanje naroda I — vozni red bohinjske železnice. — Istega voznega reda smo tiskali 4000 v slovenskem in 4000 v nemškem jeziku. V nemškem za — Ne Slovence, M ga v obili meri zahtevajo in kupujejo. Slovenski in nemški urnik se razdeljuje i tnikom v Gorico med vožnjo v vla.i; brezplačno, in sicer y reklamo šestorice naših podjetij v Gorici. Ob razpošiljanju »Soče* se je pripetil slučaj, da je katera izmed Štirih gospodičen, ki so v upravništvu in odpravništvu, zgrabila pomotoma za kup nemških urnikov in jih priložila »Soči". — Drugače si ne morem razlagati, ako je res, kar piše »Slovenec". Pomota je mogoča, ker sta oba urnika do pike jednaka! — Ako izvem za kakoišnokoli narodnost ali nepaznost svojih uslužbencev, nb to samega najbolj jezi, — in da mi ni fluba ta nepaznost, to mi bodo čitatelji gotovo verjeli. Le kako „ Slovenčevo" farče, ki ima zgodaj pri maši Boga, potem cel dan pa ljudi za norca, more udrihati z »narodnimi izdajalci" po meni. Tako,- zdaj smo kvit! Vsi tisti zakrknjeni farji, ki sejejo med Slovence zdražboin sovraštvo, pa naj le bodo uverjeni, da me ne naveličajo s svojim lajanjem. Zaprli so sapo že marsikomu in to jim daje pogum, češ, tega tudi še uženemo, naveliča se. Prazne marnje! Dokler bo duh v meni, bom prepovedoval neizprosno vojno farštvu, kajti moje najgloblje prepričanje je, da bo na Slovenskem zopet mir šele tedaj, ko naženemo vse farje zopet v cerkev, kjer se spokore" v dobre duhovnike. Duhovnika spoštujem, najbolj ostudna žival pa je slovenski far, ki brezvestno laže, obrekuje, krade čast poštenim ljudem, seje povsod, kjer se pokaže, le sovraštvo, zdražbo in prepir, pa $i pri tem polni nenasitno malho z žulji ubogega ljudstva. Tako, zdaj ima »Slovenec" žOpetrpriliko, da se malce izbruha. A. G—k. Dr. Krek o katoliških voditeljih in časnikarjih. -Na protialkoholnem shodu v Mirnu 21. t. m. je govoril ljubljanski dr. Krek o katoliških voditeljih in časnikarjih, rekoč: »Vsi voditelji in časnikarji pa ne bodo nič dosegli, dokler bodo udani alkoholu. Vzrok podivjane polemike v listih je alkoholov strup. Iz najbolj neumnih člankov gleda večkrat — maček." — Izborno jih je pogodil! Sijajen dokaz njegovim trditvam je podal »Primorski list" takoj v četrtek 25. t. m. Pošteno sta morala biti nabrencana več dnij oba dohtarja krog »Pri-smojenca", cerkyeni in »oštjarski", da sta izlila toliko alkoholovega strupa v »Prismojen-čeve" predale ter sta spisala toliko neumnih člankov, iz katerih gleda maček! Posledica protialkeholnega zborovanja v Mirnu. — Iz delavskih krogov smo izvedeli tole: V ponedeljek 22. t. m., na dan po protialkoholnem zborovanju v Mirnu, je ostal neki delavec lepo doma v Mirnu, namesto da bi bil šel na delo v Gorico. Poprašan y torek, zakaj ga ni bilo, je odgovoril: »Ne zamerite, včeraj nisem mogel priti delat, smo imeli v nedeljo shod proti alkoholu, pa smo malo preveč pili!" Komentara ne pišemo. . Skfbite ZWe! - »Centrifuga« je kupila poslopje hotela Central, dasi nima svojega premoženja niti za troške te kupčije. Kupila je hišo, ki je dražja in manj do-naša nego hiša »Gor. ljud. pos." v Gosposki ulici. Vkljub vsem tem neoporečnim dejstvom je »Soča" pozdravila nakup hotela Central kot napredek za slovensko stvar. — »Gorica" pa je čutila še ta teden potrebo, da se je obregla ob »Gor. ljud. pos.' in njeno hišo. Da je dala naša posojilnica svojo ^ hišo prenoviti, zvišati,, okrasiti na zunaj, da impo-nuje gledalcu, to »Gorici" ni prav. Iu jezi jo, da imam v tej hiši udobno stanovanje, po katerem se skomina kakemu klerikalcu, za dovolj pošteno ceno 1300 K, kar je popolnoma dovolj za obrestovanje investovane glavnice. Zakaj se ne izseli »Krojaška zadruga", — saj se dob<5 takoj napredni možje, ki več plačajo? — Celo dr. Turno vlači »Gorica" v to polemiko. Nekega lepega dne utegnemo celo citati, kako se ji smili ubogi dr. Turna, kakor sem se jej nekoč smilil jaz, ko je imela njega bolj ha piki. A. G—k. Zopet »grda laž In podlo obrekovanje!" ~- Zopet je »Soča" lagala in grdo obrekovala! To je res strašno! In ta laž in obrekovanje se tičeta samega nadškofa in kneza. Kaj pa se je vendar zgodilo ? V 81. Štev. 10. okt. 1.1. smo pisali: »Latinščina pri krstu. — V Stolni cerkvi v Gorici so se posluževali do zadnjih časov pri krstu nasproti botrom njihovega ma-ternega jezika. Ko je bil Sedej dekan v Stolni cerkvi, je tudi tako ravnal. Sedaj pa je predpisana — latinščina. Pred kratkim je bil za botra neki Slovenec, ki se je seveda čudil, da ga nadlegujejo z latinščino ter zahteval materinščino. Duhovnik je rekel, da je ne sme rabiti, — ker je tako ukazal nadškof in knez! Torej tudi med preganjalce slovenščine iz cerkve je šel naš prevzvišeni nadškof in knez." Posvečeni lažnik pri »Prim listu" pravi, da smo očitali nadškofu, da je prepovedal »slov. krst", in potem dostavlja, da smo pozabili katekizem..... v resnici pa smo le rekli, da so botra nadlegovali z latinščino ter da je zahteval slovenščino, ko so se vendar posluževali do zadnjih Časov tudi v Stolni cerkvi nasproti botrom njihovega mater- »Prim list" pravi, da je naša vest — laž in obrekovanje, seveda podlo! Nasproti temu izpovedujemo; daje res, da je rekel duhovnik v Stolni cerkvi nasproti onemu slovenskemu botru, da ne sme rabiti slovenščine, namreč pri vprašanjih, ki se stavijo botrom, ker je tako ukazal nadškof in knez. To se je dejanski zgodilo. Kdo torej laže? Ali se je zlagal »Prim. list" ali pa oni duhovnik v Stolni cerkvi ? Če jadškot ni kriv, naj postavi javno na laž onega duhovnika, kakor je postali bivšega devinskega kaplana — drugače ostane na njem madež preganjalca slovenščine iz cerkve! »Primorskemu Listu," kjer pravijo resnici dosledno laž, pa ne moremo ničesar verjeti. Pripominjamo, da je notico iz »Primorskega lista" priobčil tudi ljubljanski »Slovenec", velik bronitelj slovenščine v cerkvah! Cerkljanski župan Kosmač toži g. Roj ca, ki je govoril na shodu v Cerknem.' — Da je ostra kritika občinskega gospodarstva in delovanja županovega g. Kosmaču jako neprijetna, to verujemo radi. Tudi je verjetno, da taka kritika jako poniža ugled iu. čast župana, — toda občinarji imajo vso pravico do kritike. Kosmač je očital javno v »Gorici'' g. Rojcu, da je mirno utaknil v žep psovko »slepar" — ali to ni res. Jak. Močnik je preklical v pričo g. sodn. pristava dr. Rinal-dinija žalitev, vendar je šel s to rečjo Kosmač v javnost, dasi je poznal preklic. In na to gre še tožit g. Rojca! Kdor išče, najde; to se utegne zgoditi tudi Kosmaču, pa tako, da bo pomnil! Ogenj i sadniji i Ajdovščini. — V noči od sobote na nedeljo je nastal ogenj v prostorih okrajne sodnije v Ajdovščini. K sreči so zapazili ogenj nekateri gospodje, poklicali so gasilno društvo in ogenj -je bil kmalu pogašen. Zgorelo je več aktov in del arhiva. ____Policija je prijela R.Medveščeka in Fr. Padovamt, ker sta ukradla srebrno uro in verižico nekemu Jos. Brumatu. Poboljševalni Sbod misli prirediti dr. Andrej Pavlica v hiši svojega očeta v Riherabergu. Sin je vzvišen, povsodi se zgraža v svoji popolnosti; vse je pohujšljivo in obsodbe vredno, na vseh straneh treba reform. Pri takem svojem svetem delu pa je prišel do spoznanja, da treba začeti reformirati naj prvo v domači hiši. Naročil je veliko metlo, in na poboljševalnem shodu hoče pomesti iz rodne hiše vse tiste velike grehe, ki se tako trdovratno držijo Pavličeve hiše. Posreči se mu to gotovo, saj je visok in vsegamogočen gospod. Pričakuje obile udeležbe, zlasti od strani nežnega spola. Prav blizu Gorice se v cerkvi iz duhovnikovih ust slišijo besede, ki ne tičejo v hram božji. Besede so pohujšljive, take, da stariši nočejo več puščati otrok v cerkev. Imajo prav; naj jih držijo doma! Občinarji naj se pritožijo na ordinarijat v Gorici; če ne bo nič pomagalo — pa naj nune stenam pridiga v pohujšljivih, svinjarskih besedah. Tu glej »Primorski list", odkod prihaja pohujšanje med otroke! Tako daleč so zagazili, da v cerkvi pohujšujejo mladino! Potem se ni čuditi več tako žalostnim slučajem o izprijenosti otrok, kakoršen se je pripetil v Solkanu ! Zajtrk ŠOtSke mladine, — Splošno je znano in znanstveno dokazano, da izvirajo iz rednega uživanja zrnate kave, ako se vrši dolgo Časa, kakor je pač kdo nagnjen k bolezni, jako škodljive posledice, tako izredna nervoznost, želodčna bolezen, ohromelostno stanje in srčna kap. Vendar se moderni človek, ki mu je le do neprestanega razburjenja, težko lo6i od tega poživila, ki mu je prišlo že v vsakdanjo navado. Kakor pri kadilcu in alkoholiku je pač učinek strupa strupa tisto, kar ga miče vedno iznova. Kje pa je treba tudi ?•- našo mladino navaditi tega učinka? Od : m? dorastajoče dece, ki jo itak utruja, razburja in cesto pre-obklada šola, naj bi se kar najskrbneje zavračala vsaka druga razburjanja. Prav tako, kakor ne dajajmo otroku alkohola, mu ne dajajmo vznemirjajoče zrnate kave; pogostoma položi kal poznejšim boleznim, ki jih potem kajpada nevadino pripisujemo drugim vzrokom. To je znanost neovržno dognal,« Kaj pa se priporoča za najboljši nadomestek tako škodljiva zrnate kave? Po dolgoletni izkušnji seje Kathreiner-jeva Knaippova sladka kava v vsakem oziru ozir« izvrstno obnesla kot prijetno izpodbudna, hranJna in krvotvorna pijača za zajtrk, in mali trud njenega napravljanja se kmalu izplača s tem, da so otroci čvrstejši in cvetočega lica, ne glede na to, da se z njo za vsako družino doseza še izdaten prihranek. Seveda Vam je treba strogo paziti, da uporabljate vedno le pristno Kathreiner-jevo kavo v zaprtih izvirnih zavojih z varstveno znamko župnik Knaipp. Samo ta ima prijetni kavin okus, je izdatna v uporabljanju in torej dobro prijajoča. Aretirali SO nekega Antona Draščeka, ker je na Solkanski cesti v nedeljo zvečer ranil z nožem nekega Zorzuta in A. Balantiča. Izpustili SO iz zaporov ono žensko Šorli s Tolminskega, ki je bila obdolžena detomora. Sodnija je odstopila od postopanja proti njej. Javni ples priredijo fantje v nedeljo dne 4. novembra 1906 v Gabrijah pri Ajdovščini. Ustnica uredništva. — Nekaterim gg. dopisnikom : Prihodnjič! Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti - Gliubich. Gospodarske in trgovske vesti. Prvi glavni shod slovenskih perotnlnarjev in rejcev vseh malih domačih živali]. — z odlokom visoke c. kr. dež. vlade kranjske z dne 4. oktobra, št. 3955/pr. bila so potrjena pravila za I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali. Vsled tega sklenil je vstanovni odbor imenovanega društva sklicati vstanovni in obenem prvi glavni zbor v nedeljo dne 11. novembra t. 1. ob Vs2uri popoldan v Tržiču na Kranjskem v gostilni »Sluga" (zraven nove pošte) s sledečim vsporedom; 1) nagovor predsednika ustanovnega odbora; 2) branje in razlaganje društvenih pravil; 3) sporočilo tajnika ustanovnega • od«.jra; 4) ^sporočilo blagajnika ustanovnega odbora; 5) vpisovanje in sprejem novih članov; vpla- čevanje pristopnine in letne ozir. '/s utn udnine; razdelitev društvenih izkaznic tn l sedanje člane; 6) določitev najmanjšega d? neska podpornih članov ; 7) določitev društvo nega glasila za društveno leto 1907- S) Vn litev: a) predsednika; b) njega namestnika c) tajnika; d) njega namestnika; e) blagajniki' f) knjižničarja; g) svetnika; h) dveh pregled' nikov. 9) prosti predlogi; 10) predavanje 11) izžrebanje raznih Čisto izvirnih pleme' perutnine in malih domačih živali med navzoč člane in vabljene goste, Čisti dohodek je na menjen društveni blagajni; 12) raznoterosti in zaključek. Ker je ta shod velikega pomena za riz voj in delovanje novega, tako potrebnega j„* važnega društva, vabijo se vsi perotninarfi in rejci malih domačih živali, sploh vsi prijatelji teh slojev kmetijstva, da se shoda vdeleže v največjem številu ter pristopijo mnogobroina novemu društvu, da se bode zamoglo to nai bolje razvijati in delovati v splošno korL slovenskih gospodinj in gospodarjev. Slovenski gospodar je dobil v tem društvu, svojo pivo društvo, kakoršnih imajo drugi narodi že v večjem številu in obsegu, ter toraj želeti k upati mnogobrojne udeležbe shoda in pristopa k društvu, da se zamore tudi slovenski gos-podar pokazati naprednega in ne zastane v zasmeh svojim nasprotnikom, kateri preže na vseh krajih, ter pazijo na vsako najmanjšo priložnost, da ugonobe" vsak napredek sloven- P. p. Priglasitve k shodu vposlati je pismeno najzadnji čas do 10. novembra t. 1, Samostojni predlogi pa najkasneje do 7. nov. t L S priglasitvijo ob enem prijaviti je tudi čas prihoda na postaji Podnart in število udeležencev shoda. Vse prijave in želje vposlati je gospodu Anton Lehrman-u, predsedniku usta-nov. odbora v Tržiču, Gorenjsko, kateri daje tudi vsa zaželjena pojasnila glede shoda in društva. Za pospeševanje gojenja oljk je sklenil istrski kulturni svet osnovati v raznih krajih, po katerih oljka raste, uzorne oljčne nasade. V teh uzornih nasadih se bode kmetom kazalo vse kar pospešuje rast in rodovitnost oljke in kar treba storiti proti raznim boleznim, da se z majhnimi troški doseže velik in v vsakem obziru povoljen uspeh. — Kmetom, kateri bodo oskrbovali te uzorne nasade, bodo podeljevane deželne in državne podpore. Premanjkanje mesa v Nemčiji se občuti vodno hujše. Splošno zahtevajo, naj se odpro meje in se ublažijo določbe za uvoz svežega In zmrzneftega mesa. Razgled po svetu. V državnem Zboru včeraj je predstavi/ mi-nisterski predsednik Beck novega domobranskega ministra Latscherja. Gessmann je predlagal, naj ne pride do razprave o volilni reformi takoj, če bo v 24 urah predloženo poročilo iz odseka. Potem so Vsenemci nn],. predlagali, naj avstrijski cesar insignije nekdanjega nemškega cesarstva izroči sedanjemu nemškemu cesarju. Predlog je bil nezadostno podprt. Volilne reforme Malorusi ne bodo obstru-irali, ker so jim Poljaki podali nekaj obljub; pridrže pa si taktična sredstva. Odsek je sprejel predlog glede" avtonomije. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademik »Sava" na Dunaju si je na občnem zboru dne 22. t. m. za VIII. teč. izvolilo sledeči odbor: Presednik: med. Josip Klun, podpredsednik: phil. Rado Pavlic; phil. Peter Prosen, tajnik; phil. Ivan Knatlič, blagajnik; iur. Tilen Leveč, knjižničar; iur. Franc Košmelj, gospodar; iur, Emil Jenko, arhivar; namestnika : med. Božidar Fajdiga, iur. Božidar Šetina; pregledniki phil Dr. Milan Šerko, phil. Mirko Kmet, phil. Viktor Peterlin; v legit. odsek so voljeni: phil. Rado Pavlic, načelnik; iur. Emil Jenko, tajnik; iur. Franc Košmelj, blagajnik. Slovensko akad. društvo »Slovenija" na Dunaju piredi svoj drugi redni občni zbor dne 3. ji; stopada 1906 zvečer o V« 8. uri v restavraciji „Feldmarschall Laudon'' XVII. Hernalser-gttrtel 11. Slov, akadem, društvo »Adrlja" v Pragi je ® svojem I. red. občnem zboru dne 20. vinotoka t. 1. izvolilo sledeči odbor: Predsednik: c^ ing. Pavlin Josip, podpredsednik: cand. »J Lavrenčič Josip, tajnik: cand. iur. Goljer$* Josip, blagajnik: stud. iur. Orožen 3lUau, knjižničar: stud. iur. Šemrov Franc, gospodi'-stud. iur. Brunčko Lev, časnikar: stud. tor. Klepec Josip, namestnik: stud. phil. Napoti Josip, preglednika: cand. iur. Lip^ld $&& in cand. iur. Rekar Ernest. Nimškl Cisar In kadeti. — Nemški cesarje povodom svojega bivanja ob Renu obiskw mesto Rensberg ter si ogledai kadetno šolo. Kadeti so izvedli krasno paradno koračnico i& potem defilirali pred cesarjem. Potem jita je ukazal napraviti karre"e, nakar jih je nagovor« tako-le: »Dragi kadeti! Paradna koračnica ij1 je jako ugajala. Upam in želim, da boste kniiu rabljivi častniki in zmožni voditelji moje armade. Mislite na to, kaj se je zgodilo Vxei 100 leti. Vi ste mi poroki, da se kaj takega ne pripeti več. Siceč pa sedaj na moje trošKt pojeste lakho toliko čokolade in potic, koluw jih morete zbasati v želodec. Adieu!" Zajca z osmimi nogami, dvema # telesoma, tremi ušesi in jedao glavo je vstrelil pretoKi« zimo neki krčmar v Theusingu. Zajec se nahaja sedaj v nekem muzeju. Predrzen rop» Miljah pri Trstu. — v stano- nie družine Stenerjeve r Miljah je stopil v trtek zvečer neki človek, ki je imel obraz !to pobarvan. Ženi Stenerjevi je pomolil re-Iver pred obraz. Žena je padla nezavestna tla Prižgala je lu6, pa se zopet onesvesti Prišla je na to k njej v stanovanje gospa allon ter jo spravila k sebi. Stenerja ni bilo >ma. Bopar je tačas odnesel 300 K. Napad V kaznilnici. — V GJoncestru na An-eškem je napadlo trideset *^očinjcvo Ccniifolijno mazilo mano kot ncprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cona: S lončka K 3*60. poštnine prosto so razpošilja proti povzetju ali predplačilu zneska. Lekarnar A. TIUERHT ? Pregradi pri Rogatcu-Slatini. Brošura s tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštuino prosto. Dobiva se skoraj v vseb večjih lekarnah in mlrodilnicah. Ha fiscee priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si. občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuhovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene šerpe. Največja zaloga okraskov' za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, moSnjice itd. —-------- J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica xo. *LED* iz Bohinjske doline za 1906.-1907. Kdor se zanima za nakup čistega ledu in po ceni v celih vagonih, naj vpraša za ceno in čas poSlljatve pri A. Pavšek So. Uanez ob Boh. jezeru. Maslo iz kravjega mleka, Ittt, zavoj 10 f. gld. 3-65. tllCd! zavoj 10 t: gld. 226. Kravji sir, ^ ^t, 10 f. gw. u*. Na poskušDJo 10 f. l/2 masla Vi medu gld. 2-86 ali 10 f. masla Vi sira gld. 2-46. Nagler št. 21. ekspertna hiša V KOZOWa (Avstrijsko). ^-URHJA M O SER, gostilničarja Batjelu v Gorici. Via Dum Poprava in komisijska zalo; Naffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstveni oga Uvo ko les Otroci ob tem izvrstno uspevajo In nt trpe na motenju prenavljanja. 89 obnaša' izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih in InoaeMklh zdravnikov. Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah In drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE, [Dunaj I., in Beraedorf-Hambura. r jo $ko-obrtqa zadruga v" Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Tsra^stvd in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v. Gorici« je z ozirora na nremeSain dne z^decembra 1905. v zadružni register pisana pravila, pri skupni sS dne 30 decembra1905. sklenilo za leto 1906. ta-le načm poslovanja: Dale svoiim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kron? na Se?za vsakihP100]kron; na menice pa proti 6* obratovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali vec let. .._*.,»•». Vsak^zposojevalec plača pri zafemu posojila enkrat za vselej, mesto uradmne >/,# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje (po 4V,#, večje, stalno naložene pa po dogovoru. DeJeži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* in »Primorec«, Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jil naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birnianc« -----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.-------------..____ Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aH v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦Ur- po jako zmernih cenah. -••I Načelscvo in nadzorstvo. Adolf Fey urar in optiker na voglu Tekaiišča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema piprave ur in optičnih predmetov vseh vrst Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -------- in optičnih predmetov. -------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. Božidar Božič 'pek In slaiMicar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne fine likerje, vino v steklenicah itd. itd. Mfce tnjip i pflaj. »Ljubljanski Zvon" celoleten 25 letnikov 1881—1905; Stritarjev dunajski „Zvon" celoleten 6 letnikov; „Kres" 1881—1883. — Prodajo posreduje IVAN BONAČ, trgovina papirja v Ljubljani. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči Aftft m Ji in gonilnih naprav, kakor tudi vb* popravna spadajoča v to stroko. Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schn-ckert, Siemens & Halko) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev TB-kega naročila spadajočega t našo stroko. Sprejemata eanj. naročila ter dajeta spoštovanjem udarni Ivan Potočnik & k Hup! Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vede In električne loti. ibrkL za »*>te «n.& ataoaaaaaoooaa—••—aoaaaaooaa j Andrej Fajt j i pekovski mojster | S v Gorici Gorso Franc. Gius. .:. t 5 Sprejema naročila vsakovrstnega S peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. 5 Ima tudi na prodaj različne moke, S ^ Najbolj elegantno in najboljše OBUVALO sveta le Iz tovarne = D. H. Pollak in drug.= Izključna prodaja ža Gorico. Y veliki zalo« ubuvala z lastno delavnico Mi top ffl M II Dos. @©ciat)cid * ©opici ..MnMianski Zfon" celoleten 25 let- ]| (gL/ VdL ' Cn VJ (vstanovljena leta 1873.) Cesta Josipa Derdr št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne Milifurd Shoe Company v IHillforri (Severna Amerika.) Čevlji iz sukna in Mobučevine za zimo. — Galoši vseh velikosti]. ------------Izbira obuvala lastnega izdelka. ===== fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. • Za veliko noč priporoča goriške • pince, potice itd. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TR80VINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanka za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaže in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. -- Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne zase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosu j ar je, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Več vagonov lepega krompirja se dobi pri francil Cerar u Domžalah pri hjubljani. Cene nizke po dogovoru. Najcenejša ia najhitrejša vožnja v Ambriko je s parniki nSeveronemŠkega LJojdi". • csoarsldmi bezopandki ,,KA1SER VVILHELM H - „KRONPRINZ vVTLHELM-fa JSMSER VVILHELM der GROSSE«. Prakamoraka važnja traja a a m a 5 -B dal. ^ j KataaAea, aasaaljiv poduk Im veljavne vozne listke za parnlk« gori navedenega 7"* parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških zeleznla dobita C"n v IJubJJanl edino le pn jg MAM TAVCABjO, Kolotasie ulice '1352 nasproti občeznani gostilni „prl Starem Tišlerju«. 03 \ Odhod is Idabrjaao ]• vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se [2 tičejo poti' jnja, ttftat ia bmplaono. — Postrežba poštena, reelaa in solidna, |2 ~llt^Wk v Kanada* drsava kakor: Colorado, Meziko, CaHfornijo, ^ ik. wloadn«, navada, Oragon ia VTatbing^n nudi nafta druitva „—* , ^ ti Uffadsa **n? ena OalvetlM. Odkod aa tsj pragi g | fir Sramna enkrat meaetoeu ^r, |fl i Ta te dobivajo pa tudi listki preko B alti mor a In na vae ostala dela sveta, kakovt P Brazilijo, Kubo, Buenos-Alraa, Oolombo, SIngapore v Avstralijo itd. Se dobiva t vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah« — REVMATIZMU in PROTINU fp lilraiB* Gnifina ^elan v Trstn v lekarnah Rafa«! Godina, laka r na „Alla Madonna dali« Saluta' pri Sv. Jakobu; Josip Godina, )K HiC! OUUliltt lafcorM Mail-lgoo'% Via dol Farao«o 4. - wns iNklaalot E 140. Ii Tnta it u§ riadollljt manj nego A at«kla»ioe proti povzetja sli napraj poilinim zneskom % v~ proito poltnini. ===== wuiii\UVčiiia pcr\anja 111 oiauuiuai na v Gorici na Komu v (lastni hiši)