P»šŠBin* plačana v gotovini.
ŠTEV... 183.
V LJUBLJANI, torek, 16. avgusta 1927.
Posamezna številka JDiiJ i.
LETO
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznite.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
tleodvissn političen tisi
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UrRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu-
*
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem čeli. uradu štev. 13.633.
Vukičevic in Marinkovič na Bledu.
Bled, 16. avgusta. Predsednik vlade, S■ Velja Vukičevic se je pripeljal včeraj ob 5. uri popoldne z avtomobilom na Bled. Ker se,je Nj. V. kralj odpeljal že dopoldne na krajši izlet, bo predsednik Vukičevic sprejet šele danes dopoldne od kralja v avdienci.
G. Velja Vukičevic bo kralju referiral o notranje političnem položaju in o dogodkih zadnjih dni. Dasiravno trde v merodajnih krogih, da bo predsednik vlade kralja samo informiral o dogodkih in politični situaciji, se v splošnem misli, da bo g. Vukičevic kralju predložil v podpis tudi več ukazov iz resora notranjega ministrstva. Posebno se tu povdarjajo oni ukazi, kateri so bili že javljeni in ki so bili poslani kralju na Bled — že pred desetimi dnevi.
^a svojem potovanju na Bled, se je g. Velja Vukičevic ustavil v Ljubljani, kjer se je sestal z velikim županom ljubljanske oblasti, dr. Vodopivcem. Sestanek se je vršil v kavarni »Zvezda«.
G. Velja Vukičevic se je zelo zanimal za dr. Antona Korošca, ki se nahaja na volilni agitaciji.
V	političnih krogih se pričakuje, da bo odšel še danes načelnik slovenske ljudske stranke dr. Anton Korošec na
Bled, kjer še bo sestal s predsednikom vlade g. Vel jo Vukičevičem. Ta sestanek na Bledu se pričakuje z velikim zanimanjem. Značilno je, da bo istočasno na Bledu tudi Voja Marinkovič.
Beograd, 16. avgusta. Bivanje predsednika vlade g. Velje Vukičeviča in zunanjega ministra dr. Voje Marinkoviča na Bledu se v tukajšnjih krogih zelo komentira, ker se pričakuje, da se bosta oba odlična prvaka in predstavnika obeh vladnih skupin konfeiirala o političnem položaju in rešila še vsa ona sporna vprašanja, ki so dosedaj ostala še nerešena med obema vladnima strankama.
MARINKOVIČ ODPOTOVAL NA BLED.
Beograd. 16. avgusta. Včeraj je vladalo v Beogradu popolno politično zatišje. V prestolici ni bilo nobenih konferenc ali značilnejših in pomembnejših političnih sestankov, kar je odpotoval predsednik vlade^ g. Velja Vukiče-vič na Bled. Edini značilnejši dogodek ki je izzval v beograjskih političnih krogih zanimanje, je bi odhod našega zunanjega ministra, dr. Voje Marinkoviča na Bled, kjer bo referiral Nj. Vel. kralju o zunanji politiki.
Dve Radičevi senzaciji.
KKaLj BORIS SE BO ODPOVEDAL PRESTOLU. - ST. RADIČ PA SESTAVI
PO VOLITVAH VLADO.
Subotica, 16. avgusta. Predsednik hr-vatske seljaške stranke, Stjepan Radič, je dospel v spremstvu Sekule D rije vica v Subotico na večje zborovanje. V Lodušu poleg Subotice je imel Štefan Radič strankino skupščino, na kateri je prisostvovalo 1000 njegovih zaupnikov in pristašev.
Ob tej priliki je imel Stjepan Radič političen govor, v katerem je med ostalim naglasil, da je sedanja vlada specialiteta g. Velje Vukičeviča, ki nima ne stranke ne programa. To je samo pri nas mogoče,« je dejal Radič. Nato je povdarjal, da se bodo pri september-skih volitvah v narodno skupščino ohranile samo kmetske stranke. Po volitvah ne bo St. Radič samo vstopil v vlado, temveč jo naravnost sestavil, iker bo
iinel 100 poslancev.
Stjepan Radič je poleg tega izjavil včeraj novinarjem, da je kraljevo potovanje v inozemstva velikega političnega pomena. Kralj se bo sestal s kraljem Borisom. Ta pogajanja bodo več koristila državi, ko delo vseh dosedanjih zunanjih ministrov. Kralj je najsposobnejši človek in modrejši od vseh diplomatov in ministrov. Listi pišejo sedaj
o	zbližanju z Bolgarsko. Meni to ne zadostuje, hočem ujedinjenja. Slišal sem od osebe, kateri jc kralj Boris to govoril, da je vprašanje ujedinjenja zelo napredovalo in da bi se kralj Boris odpovedal prestolu, že bi bila njegova oseba ovira za ujedinjenje.
Isto je govoril St. Radič tudi dan preje na shodu v Petrovaradinu.
LJUBA DAVIDOVIČ POMIRLJIV.
Beograd, 16. avg. Zelo komentirajo politični krogi poslednje politične govore načelika Slovenske Ljudske Stranke dr. A. Korošca in šefa demokratske za-jednice g. Ljube Davidoviča. Posebno se komentira govor Ljube Davidoviča, ki je bil zelo pomirljiv napram vladi. Radi tega smatrajo politični krogi, da ne pride v' vladni koalicij do nobenih nesoglasij in iznenadenj. Pričakuje se, da bo Ljuba Davidovič sicer še vedno zahteval izpolnitev obljub od predsednika vlade g. Vukičeviča, da pa v nobenem slučaju svojih zahtev ne, bo pretiraval. Sigurno je, da šef demokratske stranke za enkrat ne bo podvzel nobene akcije pro-ti vladi in da bi povzročil s tem nesoglasja med obema koaliranima strankama.
Prvi podpredsednik radikalne stranke, Aca Stanojevič, je imel včeraj več sestankov in konferenc s svojimi političnimi prijatelji. Pričakuje se, da bo danes odšel v Beograd. Ako bi mu pa bil prihod radi živahne volilne agitacije otežkočen,. bo po vsej priliki prispel
v	Beograd šele tedaj, ko bo sklicana seja glavnega odbora narodno radikalne stranke. V političnih krogih vlada veliko zanimanje za sejo glavnega radikalnega odbora, katera se bo po mnenju
j vladnih krogov vršila v soboto, dne 20. j avgusta.
! ZOPET VEST 0 UPOKOJITVI SPA-LAJKOVIČA.
I	Beograd, 16. avgusta. V zunanjem j ministrstvu se pripravlja nov ukaz o | upokojitvah, premestitvah in imenovanjih uradnikov v diplomatični službi. Upokojen bo bržkone nas pariški poslanik dr. Spalajkovič.
POiNESREČENA VSTAJA OFICIRJEV NA PORTUGALSKEM.
J Pariš, 16. avgusta. Iz Lizbone javlja-f jo da se je vstaja na Portugalskem popolnoma ponesrečila. Vlada je gospodarica položaja. Ogromna večina vojaštva se je postavila na stran vlade. V Oportu so vsi vojaki prestopili na stran vlade.
Uporniki so imeli samo malenkostne in začasne uspehe, ker je vlada takoj nastopila z energičnimi ukrepi in zadušila rovarjenje oficirjev. Predsednik portugalske vlade Carmona izjavlja, da je gospodar situacije in da je vstaja popolnoma zadušena.
ŠPORTNE VESTI.
Split, 16. avgusta. Včeraj se je vršila nogometna tekma med Concordijo in Borcem, ki je ostala z 2:2 neodločena.
Velepolitičen govor dr. Korošca.
V	nedeljo dopoldne ob 11. uri je govoril dr. Korošec na shodu v Rajhenhur-gu. Prostor pred cerkvijo je bil nabito poln. Za govor dr. Korošca je vladalo z ozirom na časopisne vesti o vsebini in pomenu takozvanega blejskega sporazuma v celi državi, zlasti pa v Beogradu veliko zanimanje, ker se je splošno pričakovalo, da bo dr. Korošec v svojem govoru položaj pojasnil. Z ozirom na politično važnost priobčujemo govor dr. Korošca v celoti.
Zborovanje je otvoril točno ob napovedani uri predsednik okrajne organizacije SLS dr. Rok Jesenko, ki je po kratkem pozdravu dal besedo
dr. Korošcu.
Na nekaterih dosedanjih shodih Slovenske Ljudske Stranke sem govoril tudi o tem, da bo prihodnji državni zbor imel med drugim tudi nalogo,-spremeniti sedanji zakon o volitvah narodnih poslancev, izvesti revizijo o oblastnih in okrajnih samoupravah ter uzakoniti in ustanoviti Gospodarski svet, ki naj bi bil vladi in državnemu zboru zanesljiv kažipot, kako ozdraviti državo od težke gospodarske krize in usmeriti zdrav in ploden gospodarski razvoj.
Nasprotniki so zagnali glasen krik, ces, to je nekaj novega, sedanji ministrski predsednik Vukičevic in dr. Korošec imata tajen sporazum in hočeta postaviti državo nenadoma in nepripravljeno pred velike notranje reforme. Toda iz tega krika nasprotnikov razvidimo samo to, da so naši nasprotniki zelo pozabljivi ljudje in jda so že pozabili na program, katerega jc izdala sedanja vlada, ko je razpustita parlament in razpisala nove volitve. V tem programu je vse to naznanjeno in zadržano, kakor sem na nekaterih dosedanjih shodih naše stranke govori. In še več je povedano v tem programu bodoče vlade, kar je tudi zanimivo, namreč da se bo revidiral zakon o upravni razdelitvi države, ki se je uredili samo za prvo silo, da se bo organizirala po dosedanjih večletnih skušnjah upravna oblast, da se bodo uredili verski ocnočaji, oa se bo na pravo in pošteno pot spravila agrarna reforma, da se bodo izenačili davčni zakoni, da se bodo za kaneta in druge delovne stanove ustanovili po ceni krediti in da se bodo iponovno zmanjšala davčna bremena in spravila v sklad z gospodarskim življenjem vsega prebivalstva.
' Iz tega je razvidno, da med min. preds, Vukičevičem in menoj ni trebalo nikakih posebnih, ali celo tajnih razgovorov, dogovorov in sporazumov zaradi bodočega skupnega vladnega programa. Program je že bil tu, ko je naša stranka s sedanjim ministrskim predsednikom napravila sporazum zaradi sodelovanja v bodoči vladi. Toda med nami in nasprotnki je ta razlika, da smo mi program prefiitali in spoznali, da nas nikjer ne more ovirati v našem bodočem delovanju, a nasprotniki tega niso storili. Zato sedaj stikajo za tajnostmi' in se udajajo fantaziji, namesto, da bi se kritično bavili z objavljenim delovnim programom za prihodnji državni zbor in tako spravili volilne razprave in celi volilni boj na vsaj nekoliko višjo stopinjo. Priznati moramo, da se še noben volilni boj ni vršil tako brez vodilnih misli in brez načrtov za bodočnost, kakor sedanji, in to poglavitno vsled tega, ker stranke ne razpravljajo o konkretno predloženem programu, ampak se mnogo bolj brigajo za notranje razmere drugih strank, z t prerokovanje o bodoči moči le ali one stranke ter za to, kako Bi čim več blata vrgli na nasprotno stranko, ker pač vidijo v metanju blata idealni višek vsakega volilnega boja.
Naša srtranka je osobito zadovoljna, da se ji je zadnje dni posrečilo vsaj misel o ustanovitvi Gospodarskega sveta spraviti v ospredje javne politične razprave. Gospodarski svet bi se naj sestavil iz vseh naših produktivnih stanov ter bi imel nalogo, da pomaga ustvarjati socialno in gospodarsko zakonodajstvo za našo državo. Ima torej veliko, koristno in zelo potrebno nalogo. Ustanovitev Gopodarskega Sveta je že predvidena v ustavi. Ta ustava obstoji že od i. 1921, nekatere stranke so imele neprestano polna usta od te ustave, ničesar niso storile, da bi se pred vsem to izvedlo, kar je v ustavi za ljudstvo dobro in koristno zamišljenega. Tako so odlagale s samoupravnimi oblastmi vse do poslednjega časa, a zakon o Gospodarskem Svetu še do •lanes ni prišel na svetlo.
Toda mi smo mnenja, da bo Gospodarski svel, sestavljen iz zastopnikov vseh gospo-
d irski n panog, moral polagoma prevzeti vse gospodarsko delo od našega sedanjega parlamenta, da se bo moralo ločiti gospodarstvo od politike, in da se bo zakonodajno delo v v‘eh gospodarskih zadevah moralo prepustiti Gopodarskemu Svetu. Gospodarski Svet bi moral dobiti namesto sedanjega posvetovalnega in nasveiovalnega značaja potem zakonodajni značaj Kdaj bo to vprašanje v celi javnosti tako daleč dozorelo kakor je' že pri nas Slovencih, tega ne morem prerokovati. Samoumevno bi se pa ta spremembah iz posvetovalnega v zakonodajni Gospodarki Svet mogla zvršili samo potem revizije ustave, kakor tudi ako bi se zastopstvo manjšine hotelo brisati iz volilnega zakona. To je za vsakega jasno, kdor pozna ustavo. Zato je smešno, da so se nekateri političarji radi te moje opombe vznemirili. Kdaj in ali se bo revizija v tem pravcu zvr-šila, je še negotovo. Gotovo pa je: ako se bo zgodila, bo tudi naša skrb, da država pri tem ne bo škode trpela. Glede skrbi in privrženosti do države ne dopuščamo nobene licitacije.
Nasprotniki so nam hoteli pri ibelean dnevu podtakniti tudi, da mislimo na gosposko zbornico. To je tako nepošten način bojevanja, da ga tudi v volilni borbi ne morem« svojim nasprotnikom dovoliti.
Sporazum med SLS in NBS.
Dovolj znano je, da se je med nami in sedanjim ministrskim predsednikom Vukičevičem sklenila pogodba, da po volitvah z radikali delimo v politiki vso srečo in nesrečo. To se pravi, ako bodo oni v vladi, bomo tudi mi, ako ne, tudi mi ne.Toda velika verjetnost in več kot verjetnost je, da bo radikalna stranka v bodočem parlamenta vkljub vsem notranjim težavam najmočnejša stranka in da si bodo vsi pod radikalno zastavo izvoljeni poslanci ustanovili enoten klub. Sedanje notranje boje v radikalni stranki sicer pazljivo opazujemo, a s£ v nje ne vmešavamo. Za to pa nam je tudi popolnoma nerazumljivo, kako se je mogla zadnje dni v belgrajskih listih pojaviti intriga, da hočemo razbiti radikalno stranko, ker baje mrzimo Srbe. Mi za tako obrekovanje nismo dali nobenega povoda in samo obžalujemo, da se obrekovalec ni podpisal, ker opravičeno sumimo, da ga ni najti v radikalnih vrstah, ampak v vrstah povsem druge stranke.
Vsi neprijatelji sedanje in povolilne vladne kombinacije so se obesili na našo pogodbo z Vukičevičem, na takozvani blejski pakt, in lažejo in obrekujejo in intrigirajo na vse načine, v veliko veselje vseh nas, ki poznamo blejski pakt, in v strah onih, ki vsled tega pakta ne morejo zadovoljiti svojim osebnim ali strankarskim ambicijam.
SLS in St. Radič.
Treba pa se je tudi ozreti na očitke, ki nam vsled naše pogodbe z Vukičevičem prihaja iz vrst hrvatske seljačke stranke. Radič nam je že večkrat očital, da Slovenci hodimo mimo Zagreba v Belgrad. To ni popolna resnica. Od 23. do 25. leta smo hodili v Zagreb, torej čez dve leti smo hodili v Zagreb, — a od tega nas še danes glava boli. Zgodilo se je, da se je Radič vsem svojim zaveznikom iz Ljubljane, Sarajeva in Bel-grada izneveril ter šel s Pašičem. A niti osel ne gre dvakrat na led. I)a Hrvati'nimajo človeka, okoli katerega bi se lahko zbirali vsi državi in narodu zvesti ljudje, tega pač nismo mi Slovenci krivi. Mi nočemo z Radičem nobenih letalskih izletov več. Mi hočemo dati stalnot kulturnemu in gospodarskem življenju med Slovenci, .mi hočemo, da iz vlade ven branimo interese države in Slovenije, za to pa se ne moremo obesiti na Radiča, ki je po našem trdem prepričanju vsled svojega značaja izključen iz vsako bodoče vladne kombinacije. Ni stranke, ki bi hotela z Radičem.
Ako smo torej hoteli v vladi služiti svojemu narodu in svoji državi, morali smo se ogledati po stranki, ki ima največ izgleda, da bo dobila vladno krmilo v roke. To je danes radikalna stranka. To je danes...tšš danefe radikalna stranka. S tem pa ni reče-čeno, da smo postali sovražniki demokratov Davidovičeve boje, nasprotno mi sino osta-
li	njihovi prijatelji in vsi upamo, da bomo sedeli z njimi v vladi skupaj. Vsled tega se čutim tudi vpravičenegn, da popravim vest včerajšnje belgrajske »Pravde«, češ, da: sva Vukičevič in jaz sklenila pakl s kako sovražno ostjo proti Davidovičevim demokratom. Ravno narobe je res, vedno smo govorili o teh demokratih kot naših sedanjih in bodočih prijateljih. Drugače je seveda t demokrati Pribičevičeve vrste.
Veliko skrb bomo vodili, ko bomo po volitvah zopet prišli vMadfl, o tem da dobijo naši novi deielni zbori ali naše oblastne samouprave mogočnost za uspešno delo med
Stran 2.
■m. ”»- ir.
narodom. Dobili bomo nazaj vso imovino bivše štajersko in kranjske dežele, dobili bomo torej bolnice, ceste, kmetijske šole. razsade, kmetijsko službo itd. itd. Obenem s temi ustanovami in uradi pa se. nam mora prepustili ves državni proračun, ki je za te stvari določen, za bodoče pa se nam morajo odstopiti tudi stalni davčni viri, ki so sedaj v državnih rokah. Sicer so s sedanjim finančnim ministrom velike težave, ker se zapira finančni minister pred poslanci in njihovimi argumenti, vendar upamo, da se bo nam posrečilo našim deželnim zborom razširiti delokrog, zagotoviti jim finance in jih ovoboditi prevelike in nepotrebne kontrole cd strani centrale. Tudi o vladnem programu stoji, da se bodo po volitvah popravili zakoni o samoupravah, ker ne odgovarjajo potrebam in željam naroda, in vslel tega smelo trdimo, da imajo oni krivo, k: nas obrekujejo, da smo pozabili na svoj slovenski program. Ne samo, da nismo pozabili, ampak mi stalno na tem delamo, da dovedemo Slovence do Čim večje samoupravne samostojnosti. A mi smo tudi v dejanju pokazali, kako ljubimo svojo Slovenija.
Mi smo bili pred volitvami 10 tednov v vlali. 10 tednom ni veliko, a veliki so naši uspehi za teh 10 tednov. Razven zakonov, ki vračajo Kranjcem in Štajercem njih deželno imovino in pripravljajo pot za delo oblastim, smo odpravili prijavo vina in neplačane kazni se ne bodo iztirjevale.
iDalje smo odpravili carino na galico, na žveplo in na čilski soliter. Odpravili smo tudi carino na pluge in na umetna gnojila. Odpravili smo 30% pribitek na osebno dohodnino, kar znaša za Slovenijo lepo vsoto
12	milijonov dinarjev. Pri osebni dohodnini smo zvišali tudi eksistenčni minimum. Takse na dedščine smo znižali in ravno tako tudi takse pri kupovanju posestev. Dalje smo dosegli, da se plača davek do zneska 250 dinarjev lahko tudi z 20% boni. To so važne pridobitve za Slovenijo, ki jih naše gospodarstvo takoj čuti. Še mnogo bolj pa se bodo čutile v našem gospodarstvu velike pridobitve, ki jih bodo dajale tri železnice, ki smo jih dosegli za Slovenijo in pa prispevki za delno regulacijo Save, Drave in Mure. Za popravila cest »mo dosegli 4 milijone dinarjev. S temi pridobitvami bomo znatno omilili brezposelnost in vse gospodarsko življenje bo imelo od teh velikih javnih del ogromno korist.
Samo tisti, ki je slep od sovraštva do nas, more reči, da to za 10 tednov ni dovolj. Slovenija bi bila srečna, če bi vsakih 10 mesecev dobila toliko, kolikor je dobila v teh 10 tednih, ko smo mi bili na vladi. Vsega seveda ne moremo doseči, ker nimamo večine v parlamentu — to vemo sami. Toda
za kratko dobo, kar smo bili v vladi, je naše delo ogromno in sa/mo nepošteni ljudje lahko trdijo, da nismo nič dosegli. Kljub temu pa države nismo oškodovali.
Mi stojimo pred velikimi reformami v državi. Kdor hoče sodelovati, naj gre z nami. Mi pojdemo zopet v vlado, da bomo te vlade ven koristili slovenskemu kmetu in delavcu, obrtniku in inteligentu. Mi nismo hinavci. Mi smo voljo za delo vedno imeli in tako bo tudi v bodoče. Mi hočemo koristiti vsem. Zato se ne dajte begati, ampak pojdite z nami! Čim močnejši bomo, .toliko večji bodo naši uspehi!
Govor dr. Korošca je zbrana množica burno odobravala.
.Ko se je ploskanje poleglo, je stopil na oder
dr. Gosar,
kandidat za okraj Brežice. Dr. GosaT je v skoro eno uro trajajočem govoru obširno pojasnjeval parlamentarno delo Jugoslovanskega kluba, zlasti za olajšanje -gospodarske bede. Naglašal je, da se ravno oni, ki danes najbolj vpijejo na SLS, da ni nič dosegla, niso niti ganili, da bi za Slovenijo dosegli kakšne uspehe. SLS je bila kratek čas v vladi, ampak ona je dosegla mnogo. To se je videlo zlasti v boju s finančnim ministrom glede davka .na dohodke privatnih nameščencev, ki jih je ravno Jugoslovanski klub za Slovftiijo potisnil od nameravanih 8% povprečno na 4% navadol. Tudi davka na ročno delo ni zakrivila SLS, ampak tisti, ki so bili na vladi takrat, ko se je o tem davku sklepalo, pa se niso dovolj potrudili, da bi ga bili preprečili ali vsaj primerno znižali.
Koncem svojega govora se je dotaknil dr. Gosar tudi stanovskih strank, ki se pojavljajo v Sloveniji (radičevci oziroma samostojni kmetje, socialisti itd.). O stanovskih strankah je .rekel, da zanje danes pri nas še mi čas. Razlike med srbskimi, hrvatskinni in slovenskimi kmeti in delavci so še prevelike. Mi moramo zaenkrat vztrajati na tem, da bo cela Slovenija kot gospodarska enota močna in krepka, ker samo v močni gospodarski slovenski enoti bodo primerno zavarovani tudi interesi slovenskega kmeta in delavca.
Za dr. Gosarjem je povzel besedo še oblastni zastopnik g. župnik Tratnik, ki je v kratkem govoru pojasnil navzočim veliki gospodarski pomen oblastnih samouprav.
Shod je zaključil ob pol dveh popoldne predsednik okrajne organizacije dr. Rok Jesenko, z zahvalo govornikom in poslušalcem.
S popoldanskim vlakom se je dr. Korošec odpeljal v Konjice na napovedan shod. Na praznik popoldne pa govori dr. Korošec v Šmarju pri Jelšah.
Kmetski praznik na Krškem poliu.
Krško, prijazno mestece ob Savi, je včeraj zopet doživelo, da so se v njego-
vi	bližini zbrale kmetske množice, da proslave svoj tradioionelen kmetski praznik na zgodovinskem Krškem polju. Utis, ki ga je mogel včeraj nepristranski zborovalec dobiti na zborovanju Slovenske kmetske stranke, je, da je njena moč ostala v tem delu slovenske zemlje neoslabljena, kljub temu, da razvija najnovejši pristaš dr. Žerjava Urek v komaj poldrugo uro oddaljenih Brežicah, veliko agitacijo, ki pa ne Todi prav nikakega uspeha. Dokaz temu je ibil včerajšnji shod v bližnjih Sromljah, kjer so zvesti pristaši SKS napeli Ureku take levite, da si jih bo najbrže za vedno zapomnil.
Mogoče je ravno Urekova protiagita-cija mnogo pripomogla k temu, da je bil včerajšnji kmetski praznik na Krškem polju mnogo bolje obiskan, kakor lani, ki sicer tudi ni mnogo zaostajal za letošnjim po navdušenju kmetskih zborovalcev.
Proslava kmetskega praznika se je pričela najprej s povorko vozov na Krško ipolje. Povorko je otvoril orjaški kmet Žnidaršič, jahajoč na konju in držeč veliko slovensko trobojnico v rokah. Sledilo mu je več skupin na okrašenih vozeh, predstavljajoč razne prizore iz narodnega življenja, kakor mlatiče, kosce, kovače, mizarje, predice td. ter godba in številna množica deloma tudi v narodne noše oblečenih mož in žena.
Zborovanje na Krškem polju.
Ko se je povorka razvrstila krog govorniškega odra, je otvoril shod g. Anton Grebenc, ki je pozdravil navzoče zastopnike SKS in HSS gg. Ivana Puclja, dr. Vladimirja Mačka, okrajnega kandidata v Krškem Radkoviča in okrajnega kandidata v Brežicah Pintariča. Vsem so bile prirejene živahne ovacije.
Besedo je nato povzel g. Radkovič, ki se je predstavil zborovalcem s preprostimi, toda simpatičnimi besedami kot okrajni kandidat SKS v krškem okraju, nakar je razvijal svoj volilni program, ki so ga sprejeli zborovalci z velikim odobravanjem na znanje.
Govor g. Irana Puclja.
Za g. iRadkovičem je povzel besedo g. Ivan Pucelj, narodni poslanec. Ker vsebuje njegov govot številna politično važ-
na mnenja, objavljamo njegov govor v celoti. G. Pucelj je izvajal:
»*Danes praznujemo že tretjič kmetski praznik na lepem in zgodovinskem Krškem polju. Dovolj je vzrokov, da se tudi kmetje zberemo enkrat skupaj, da praznujemo tudi mi enkrat svoj dan in da si tudi mi enkrat stisnemo med seboj roke. Še globlji pa nam postane pomen kmetskega praznika na Krškem polju, kjer so se pred stoletji naši predniki borili za pravico delati in imeti svoj košček kruha, če imamo pred očmi dvoje dejstev: Da so se kmetje vedno borili za svoje pravice in da se morajo še danes boriti ter da so se že naši predniki pred toliko in toliko rodovi zavedali, da se morajo nasloniti na pomoč hrvatskega kmeta.
Od tedaj pa do danes se je spremenila le oblika, vsebina :je ostala ista. Gospoda je danes sicer drugače oblečena, v bistvu pa je ostala ista. Ni sicer več v gradu graščaka, pač pa je danes v mestu bankir, ni več grajščinskih valptov, pač pa je danes mnogo drugih gosposkih hlapcev, ki tepejo kmeta.
Spreminjajo se časi, spreminjajo se oblike, vsebina ostane ista. Gospoda ukazuje in vodi, kmet pa jo mora poslušati in ji slediti.
Če hoče kmet dobro gospodarstvo v občini, v deželi, v državi, tedaj mora spoznati, da je on velikan, ki leži žali-bog vznak, po njem pa pleše in ga muči vse polno zajedalcev. Te zajedalce vreči s sebe, to je tvoja naloga, kmet. Povedati ti je treba, da si močan, vzbuditi ti je treba, da jih moreš pometati s sefbe.
Povedati ti je treba, da sta si hrvat-ski in slovenski kmet enaka v 'trpljenju, povedati ti je treba, da vaju enako tepta belgrajska cincarska čaršija in da vaju enako izkorišča. Pred njo moramo braniti ne samo svojih kmetskih, temveč radi tega tudi naše slovenske interese.
Včasih so kmetje rabili v obrambi svojih pravic cepce, danes imajo v svojih rokah uspešnejše orožje in to so kroglice pri volitvah. S temi najbolj lahko tepete svoje izkoriščevalce. Dve leti po ustanovitvi nove države vas gospoda ni pozvala na volitve. Gospoda si ni upa* la z vprašanjem pred vas in si je tedaj odgovorila sama. Sama se je izdajala za
narodne zastopnike, nas pa, ld smo proti temu ugovarjali, je zmerjala z boljše-viki in državi nevarnimi elementi.
, Štirikrat se vas je pozneje pozvalo na odgovor, znamenje, da nekaj ni bilo v redu v državi. Četrtič se je sedaj vprašalo narod za mnenje in vljudnost zahteva, da damo tudi sedaj odgovor.
Izgleda pa, da si hoče gospoda dati na svoje vprašanje tak odgovor, kakor si ga želi sama. Ponekod hoče ta odgovor izsiliti z batinami, s kopiti in puškami, nekje pa z drugimi sredstvi. Mesto da bi odgovoril narod, si hočejo odgovoriti sami.
V naši državi je 30% Hrvatov, 8% Slovencev in 40% Srbov. Vlada pa izključno le srbska gospoda, ki ne tvori v lastnem narodu niti procenta. In po čigavi krivdi vlada? Po krivdi ljudstva samega, po krivdi njegove nezavednosti. Ne pozna se to samo pri mostovih, pri cestah, pri zadrugah, to se pozna povsod. Poglejmo samo uradništvo! Ko sem bil v vladi, sem dal 284 uradnikom v svojem resoru oni položaj, ki jim je šel in ki jim ga so do tedaj kratili. Ko sem v strankinem načelstvu to sporočil, so mi moji tovariši ploskali, kajti mi smo sicer res kmetska stranka, smo pa ravno zato pravični napram drugim stanovom. Za časa svojega ministrovanja sem imel v Kragujevcu načelnika, ki je imel dva razreda nekake kmetijske šole, bil pa je v 4. skupini I. kategorije, vse polno pa je bilo na Hrvatskem in v Dalmaciji in tudi v Sloveniji uradnikov, ki so imeli maturo in še višje šole, pa so bili v III. kategoriji. Zakaj to? Zato, ker so bili ti Hrvati in Slovenci in ne Srbi. O teh razlikah vedo najbolje povedati naši cestni mojstri, ki v nasprotju z rečnimi mojstri še niso imeli ministra, ki bi jim dal pravice, kot jim gredo.
Poglejte na primer našo kreditno politiko! Lansko leto je dala Narodna banka 1.337,000.000 Din kreditov po 6% in od teh (jih je dobila samo srbska belgrajska čaršija 900,000.000 Din; vsi drugi, kredita nujno potrebni sloji in kraji pa so dobili le ono, kar je ostalo. Nastal je celo pregovor: »Če hočete, da se ne bo
o	čem kaj Sulo, pošljite to v Belgrad!«
Dejali so nam: Vi ste seperatiatil Naš odgovor je: Separatisti so tisti, kd zatirajo svojega manjšega in mlajšega brata, k ga prezirajo, separatisti so tisti, ki zatirajo enakost.
V politiki ni prošnje. Če hočemo kaj doseči, če hočemo, da ne bomo plen drugih, se moramo postaviti na lastne noge. In kdo naj bo tisti, na katerega naj se naslonimo? Tisti, ki je nam, ki je slovenskemu kmetu enak, enak po zapostavljanju, po trpljenju. Če se zveže bankir z delavcem, že vemo, kdo 'bo pri tej zvezi izgubil. Če se zveže kmet z bankirjem ali z dohtarjem, tudi vemo kdo bo pri tem izgubil.
Iščimo zaveznikov drugje. Slovenci imamo med 3.15 poslanci samo 26 svojih ljudi, toda kaj naj opravimo s tem številom? Poleg sebe pa vidimo pod vodstvom Stjepana Radiča krepko organiziran hrvatski narod, ki je še bolj zapostavljen od našega.
Lani smo dobili Slovenci za ceste 8 in pol miliojna, Hrvatje, ki jih je od nas štirikrat več, pa le 18 milijonov, vse drugo pa je šlo doli v Srbijo. Lani smo dobili Slovenci za zidavo novih šol pol milijona dinarjev in jih dobili tudi res izplačanih, Hrvatom pa so nakazali 1 milijon 800.000 Din, nikoli pa jih niso dobili izplačanih.
Kdor trdi, da mi hlapčujemo pri Hrvatih, ta zavestno laže. Kako naj hlapčuje hlapec pri hlapcu? Hlapec je pa oni, ki se je šel udinjat k bankirjem. (Pfej!) Glavno je, da ostane kmet v svojem bistvu zdrav, da more vztrajati napram fronti nasprotnikov. Kajti danes smo na mejniku, na velikem in važnem mejniku, katerega se zavedamo vsi. Za-! veda se ga le ena stranka ne in to je ' SLS.
SLS je leta 1920 zavrgla svojo prejšnjo politiko in postala proticentralistič-na, protikorupcionistična ter se je postavila na avtonomistično stališče. V koliko, je seveda vprašanj«*. Priznati pa moram, da se je za svoj novi program res borila vseh sedem let, ne glede na o, kaki so bili njeni uspehi. Tedaj je v ni zaslepljenosti blatila vsa^?gar’ * • hotel v Beogradu kaj doseči z resnim delom za Slovenijo. Tedaj nas je prokli-njala v »Domoljubu« in v »Slovencu«, danes tri tedne pa je imel voditelj SLS
dr. Anton Korošec svoj velik programa-tičen govor, v katerem je dejal: »Tekoni desetih tednov svojega sodelovanja v vladi smo spoznali, da gleda srbska radikalna stranka na ureditev države z istega stališča kakor mi!«
Kaj se to pravi? To, da so slovenski klerikalci ravno tako centralisti, kakor srbski radikali. Če se sedaj SLS izgovarja, da je Pašič umrl in z njim centralizem, potem je to le prazna fraza, kajti Pašič je res umrl, ostalo je pa za njim vse polno še hujših centralistov.
In dr. Subotič, aktiven minister in voditelj vladnih radikalov, je nedavno na javnem shodu javno izjavil, da je NRS glasovala za vidovdansko ustavo zato, da ohrani supremat srbskemu plemenu. Dr. Subotič je pristaš ministrskega predsednika Vukičeviča, onega, s katerim se je dr. Korošec zvezal.
Dr. Korošec je 7. julija izjavil, da ima NRS široke poglede za potrebe slovenskega naroda. Če je to res, potem je dr. Korošec 7 let zavestno lagal.
Kar smo mi pridobili za ceste — ko sem na primer lani pridobil 12 milijonov za Slovenijo — so oni to zasmehovali, češ, da pobiram drobtinice. Kje so pa letos one pogače in potice, ki so jih oni obljubo vali? Mi smo dosegli lepe zneske za ceste, za zadruge, za živinorejske razstave, kaj so pa oni dosegli? Lani smo dajali in skrbeli mi, letos pa ni od nikoder nič. Slišali sm° sicer velikansko baharijo, uspehov pa ni bjlG ° nikoder. Proračun je bil letos. a ’ nas odira in dvojno tepe. PraviS°» a lani glasoval Pucelj za davke, ne pove do pa, da je Pucelj skrbeh da ostanejo ti davki tudi doma. Oni Pa so letos g a-sovali za to, da plačujemo davke, i ostanejo potem Srbom- Lani so zabavljali čez proračun, ali Pa 3e letos morda kaj boljši? Za Slovenijo in Hrvatsko
prav gotovo ne.
Dr. Korošec pravi sedaj: »Po volitvah grem v vlado.« Torej bo šel v vlado tedaj, ko bodo vladini predali prazni, zlasti ko bodo prazni za Slovenijo. Vprašanje pa je, če bo v vlado sploh šel. Z raznimi govoricami o paktu se narod samo demoralizira in kvari s pomočjo raznih obljub. Sedem let so varali ljudstvo in .ga vzgajali le v tem, da jim je verno sledilo. Ko obljubljajo ljudstvu vlado in denar, so podobni skušnjavcu, ki je izkušal na gori Odrešenika: »Vse to ti dam, če me moliš!« Toda kar je skuš-njavec obljubljal, je bilo božja last. In kar oni obljubljajo narodu, je narodovo, to si bo narod dal sam sebi iz svojega. Če bodo oni res kaj dali, seveda!
To obetanje je lažnjivo. Dokaz temu je, da so se oni zvezali z Vukičevičem, ki je bil pet let Pašičev minister, torej je bil soodgovoren za dejanja, ki jih oni očitajo prejšnjim režimom. Kako preganja sedanja vlada korupcioniste, dokazuje slučaj v vranjskem okrožju, kjer kandidira Dragovič, ki je bil sicer zvest pristaš Pašiča, ki pa je le kmetski poslanec. Ker se ga pa vlada boji, mu je postavila nasproti poštnega ministra Vlajka Kočiča, znanega advokata in ko-rupcionista, ter ki je prišel v konkurz. Drug slučaj je, da je vlada nasproti kandidaturi Nastasa Petroviča, starega radikala in bivšega Koroščevega zaveznika, postavila kandidaturo Vel je Popoviča, sedemletnega Pašičevega kabinetnega šefa. Zakaj? Zato, ker se vlada Petroviča boji.
Naši ljudje so v Južni Srbiji kamenjani, pred sodiščem jih čakajo, da ne bi vložili kandidatnih list, policija jih preganja. Še v Sloveniji nismo varni pred temi nasilji. Naš kandidat, živinozdrav-nik Ravtar v Kamniku, je bil ravnokar prestavljen v Kačalik v Macedoniji-Rečem pa: Za vsako našo gl»v° 0 mi ob svojem času zahtevali dv»JB Ji-
hovih glav.	.	„<21	t„
In tako vlado zagovarja SLS. In v isti sapi z volilnimi nasilji nam ponuja dr. Korošec božje premirje, treuga Dei m prosi, naj g* f« preganjamo, ko bomo mi na vladi. Mi tega ze poprej nismo delali. Koliko krivic sem popravil jaz samo Slomškarjem in drugim pristašem SLS in to s pomočjo voditelja srbohrvat-skega naroda Stjepana Radiča! (Buren »Živio!«)
Srbski kmet že obrača hrbet tem vladnim radikalom in kakor kaže, ga obračajo tudi davidovičevci. Kakor kaže, se bo spremenil sladkorček, ki se ga dr. Korošec nadeja, v grenak pelin. Če je iNikola Pašič, ki je bil drug mož kot pa Vukičevič, zbral skupaj 141 mandatov,
jih bo Vukičevič spravil skupaj kvečjemu 90, ali kako-r nekateri sodijo, le 75 mandatov. Zdi se, da bo Vukičevičeva lojtrica le prekratka, da bi pomagala dr. Korošcu do okenca.
82% nas je v državi kmetov. In mi vzdržujemo vse. Kako pa nam je za to sedanja vlada hvaležna? Ob priliki sedanjih vremenskih nezgod ima ubogi minister za poljedelstvo en sam majhen milijonček za pomoč kmetom, radikali in SLS pa so izglasovali 42,000.000 Din za tri črnogorske prince, za to, da se iz-prehajajo po svetu.
Zaupniki SLS strašijo po deželi ljudi pred Pucljem in govore, da smo mi proti veri. Agitacija z vero je velika laž! Sveto Pismo pravi: »Po sadu, po dejanjih jih boste spoznali!« In to laž boste spoznali po njenih uspehih. Laž je, da smo mi proti veri, ker smo vsi katoliki. In tudi če bi bili vsi neklerikalni poslanci v Sloveniji — kakih šest nas je vedno — kaj more opraviti to število proti 315 poslancem v državnem zboru. Laž je torej, da je vera v nevarnosti. Če pa je vera v nevarnosti, potem ne razumemo, zakaj se je dr. Korošec zvezal s pravoslavnimi, z muslimani in s fra-masoni, ki so gotovo veri vsi bolj nevarni, kakor pa smo mi katoličani.
Govornik g. Ivan Pucelj je končal svoj govor s pozivom, da naj volijo vsi na Kranjskem prvo, na Štajerskem pa drugo skrinjico.
Naslednji govornik, podpredsednik HSS,
dr. Maček
je pozdravil zborovalce in pristaše SKS v imenu HSS, nato pa je lepo orisal ljubezen Hrvatov do Slovenije, slavil njene naravne lepote in delo kmeta, ki je ustvarilo iz divjih pragozdov te krasote. Nato je očrtal pomen in važnost kmetske zavesti, ki se je razširila v Jugoslaviji iz treh hrvatskih županij nad Slovenijo, Bosno in Dalmacijo in druge pokrajine v državi.
Zadnji je govoril okrajni kandidat SKS v brežiškem okraju g. Pintarič, ki je ostro ožigosal prestop Ureka k SDS ter poživljal vse one, ki so ostali zvesti pravi kmetski misli, naj obrnejo Ureku hrbet.
Vsi govori, zlasti pa govor g. Puclja, «o bili sprejeti z burnim aplavzom in z živahnimi odobravajočimi medklici. Med zborovanjem je padlo tudi precej ogorčenih medklicev na račun g. Ureka, najbolj pa so bili ogorčeni proti Ureku njegovi ožji rojaki — Brežičani.
Zborovanje je nato ob lepem razpoloženju zaključil g. Grebenc.
Po zborovanju se je vršila konjska dirka, katere so se udeležili mnogi ko-njerejci, zlasti pa je bil častno zastopan sentjernejski okraj. Dirka je pokazala nekatere prav lepe uspehe naših konje-rejcev.
Proslavo kmetskega praznika je zaključila uspela ljudska veselica, ki se je razvila na zborovališču ter je trajala pozno v noč.
KOMUNISTIČEN SHOD V MESTNEM DOMU.
V	nedeljo ob 10. uri dopoldne se je vršil v Mestnem domu razmeroma še dobro obiskan shod komunistov in z njimi koalira-nih sociallnih demokratov okrog »Napreja«. Shoda se je udeležilo približno 250 oseb, sa-nih moških volilcev, med katerimi pa je bilo precej pristaSev nasprotnih Strank, zlasti SUS m ter nekaj esdeesarjev. Policija se je za od izredno skrbno pripravila, vendar'pa je bda njena akrb nepotrebna, ker je shod potekel mirno m popolnoma brez vsakega ugovora. Policija ni pustila v dvorano nikake zenske in ne mladoletnih, novinarka je dosegla vstop v dvorano šele na energično intervencijo pri policijskem komisarju. Dr. Lemež je protestiral proti temu, da se ženske ne puste v dvorano.
Shodu je predsedoval Albert Hlebec, prvi pa je govoril dr. Milan Lemež. Govornik je ostro protestiral proti zatiranju volilne svobode, ki se po njegovem mnenju tlači tudi v Sloveniji ter je v dokaz navajal orožniška nasilja v Bohinju, kjer so orožniki pretepli nekaj komunističnih delavcev. Proti državi bo radi tega vložena tožba. Dr. Lemež je ostro napadel slovensko meščansko časopisje radi njegove servilnosti pred srbskim režimom. Ostala izvajanja dr. Lemeža so bila v smislu zn;mega komunističnega volilnega proglasa m splošnimi komunističnimi parolami.
iDrugi je govoril 'Zvonimir Bernot. Njegova izvajanja so večinoma obravnavala važnost organizacije, tiska in razredne zavednosti za delavstvo. Ostro je napadel Bemot oficielne socialiste ter jih dolžil zvez s Kristanom in buržuazijo.
Končno so 'Me sprejete soglasno resolucije proti orožniškem nasilju v Bohinju, za potrditev župana v Zagorju ter protest proti usmrčen ju iSacea m Vanzettija.
Na poziv, naj se oglase še pristaši drugih strank, se ni odzval nihče.
Dnevne vesti.
— Zakonski načrt o odpiranju in zapiranju delavnic. Zakonski načrt o odpiranju in zapiranju delavnic oziroma prodajale«, ki je bil izdelan v ministrstvu trgovine in industrije, je bil ponovno pregledan ni popravljen ter poslan gospodarski« korporacijam na vpogled, ko izrečejo te svoje mnenje, bo načrt definitivno redigiran.
— Železničarske rente. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v 'Zagrebu je s 1. majem ustavil izplačevanje železničarskih rent za ponesrečenja, ki so se pripetila pred 1. majem 1922. Te rente so ise doslej izplačevale na račun prometnega ministrstva, ki je dolžno prevzeti izplačevanje teh rent, a doslej kljub ponovnim zahtevam tega izplačevanja ni prevzelo, niti ni dalo Osrednjemu uradu potrebnih vsot na razpolago. Ker so z ustavitvijo izplačevanja teh rent težko prizadeti najbednejši železniški ponesrečenci in družine smrtno ponesrečenih, je nujno potrebno, da ministrstvo za socialno ipolitiko to zadevo čimpreje uredi, to pa tem bolj spričo dejstva, da nekateri rentniki razven teh rent nimajo nobenih drugih dohodkov.
— Stavka mizarskih pomočnikov v Mariboru bo danes najbrže končana, ker so delodajalci na zahteve pomočnikov pristali.
— Tečaj za topografsko službo pri arti-ljeriji. 'Ministrstvo vojske in mornarice otvo-ri v vojno geografskem institutu petemese-čem tečaj za izobrazbo oficirjev za topografsko službo pri artiljeriji. V tečaj se sprejme 10 mlajših oficirjev, M ne smejo imeti viš-ga čina od kapetana II. ki. Prijave se sprejemajo do 15. septembra, tečaj se otvori s 1. oktobrom.
— Tovariši iz bojnih poljan, v nedeljo 21. avgusta vsi na poljane bratstva, ljubezni in miru božjega — na Brezje! Polovična vožnja velja od 19. do 28. avgusta. Pevci izvežbajte se doibro že doma, note prinesite sami, vsi pa prinesite dobro voljo, pošteno srce in navdušenje za našo skupno stvar. Tovariši, 21. avgusta vsi do Otoč, potem pa v ponosnem pohodu na Brezje!
— Iz pisarne velikega župana mariborske oblasti. Z ozirom na časopisno vest, da je ministrstvo prosvete odredilo, da se vrše prihodnji mesec pri vseh prosvetnih oddelkih praktični učiteljski izpiti, pojasnjujem, da ta odredba ne velja za Slovenijo, ker se tu ne opravljajo izpiti učne usposobljenosti po čl. 50 zak. o narodnih šolah z dne 19. aprl. 1004, ampak kakor je odredilo min. prosvete z odi. O. N. br. 49j816 z dne 6. avg. v konkretnem slučaju v zadevi neke prošnje iza dovoljenje delati izpit učne usposobljenosti v Subotici, da velja za učiteljstvo v Sloveniji za polaganje izpita učne usposobljenosti še vedno odlok bivš. avstr. min. za uk in bogočastje od 31. julija 1886, št. 6033, v smislu naredlbe min. prosvete O. N. br. 12.054, z dne 5. marca 1924.
— Iz sodne službe. Za svetnika stola sed-morice, oddelek B, je imenovan svetnik višjega deželnega sodišča v Ljubljani Rudolf Strle. Za deželnosodne svetnike na dosedanjih službenih mestih v istih skupinah in kategorijah so imenovani okrajni sodniki: Ivan Kralj in dr. Gašpar Stojkovič v Ljubljani, Alojzij Nendl, dr. Adolf Lenard in dr.
1	Leopold Vičar pri okrož. sodišču v Celju, Alojzij Kočevar pri okrož. sod. v Novem mestu ter okrajni sodniki in predstojniki okrajnih sodišč: dr. Fran Kotnik v Kranjski gori, Alojzij Žigon v 'Litiji, dr. Avgust Leit-geb na Vrhniki, dr. Ivan Močnik v Višnji gori, dr. Josip Šaselj v Šmarju pri Jelšah, Julij Kuder v Marenbengu. Kajetan Premer-stein v Logatcu, dr. Vojteh Hočevar v Brežicah in Blaž Reichmanu v Prevaljah.
— Uradniki podružnic Državne hipotekarne banke. V ministrstvu trgovine in industrije so podpisani ukazi o imenovanju uradnikov pri novoustanovljenih podružnicah državne hipotekarne banke v Zagrebu in Ljubljani. Filijalki pričneta v kratkem poslovati.
— Telefonistinja kot budilnik. Z včerajšnjim dnem je vpeljana na nekaterih poštnih uradih v Avstriji zanimiva novost. Tele-ronistinje bodo smele vršiti poleg uradnih tudi gotove neuradne agende. Tako n. pr. bo dajala telefonistinja informacije glede prireditev in odpovedi raznih slavnosti, izletov, športnih prireditev, posebnih vlakov, vremena itd., seveda če bo dobila zadevne informacije od prirediteljev. Če bo .poklican abonent v svoji odsotnosti, prevzame telefonska gospodična tudi nalog, da pove, da je odpotoval in kdaj se vrne. Pravtako ga pokliče lahko v dotičnem kraju, kjer se nahaja, n. pr. na počitnicah. Končno se da abonent lahko ob vsakem času med uradnimi urami zbuditi. Za te agende je plačati seveda posebne pristojbine.
, ~~ 16- sionistični kongres se vrši dne 30. t. m. v Baselu. H kongresu, ki bo trajal 14 dni, se je priglasilo 2000 delegatov in go-
Aretacija »preroka in božjega poslanca«. V Komletnicu so aretirali orožniki nekega Franja Vidakoviča iz Sente, ki se je izdajal za preoka in božjega poslanca. K njegovim »pridigam« so drle od hlizu in daleč velike množice lahkovernežev. »Prerok in božji poslanec« je napovedoval novo strašno vojno ter poživljal ljudstvi k pokori. Ker je možakar očividno prismojen, so ga oddali v umobolnioo, da se preišče njegovo duševno stanje ter ukrene ž njim kar se bo izkazalo kot potrebno.
— Skok umobolnega skozi okno. Te dni je pripeljal neki spremljevalec somborske-ga odvetnika dr. Ferdinanda Steina v Zakladno bolnico v Zagrebu na opazovalnico. Ker je bil dr. Stein miren, so pustili vrata njegove sobe odprta, vsled Česar je v neopaženem trenutku pobegnil. Odšel je v hotel Bsplanade, kjer je najel sobo. Nenadoam je dobil napad blaznosti. Jel je psovati per-sonal, besneti in tuliti. Končno se je zaklenil v sobo. Uslužbenci so uvideli, da
imajo opravka z umobolnim. Poklicali so policijo. Ker umobolni ni hotel odpreti vrat, je moral storiti to ključavničar. Ko so bila vrata odklenjena, se je izkazalo, da se je umobolni zabarikadiral. Postavil je pred vrata omaro, zofo in posteljo. Medtem, ko so hotelski uslužbenci in policijski stražniki stvari s težavo toliko odrinili, da so mogli zlesti v sobo, je skočil dr. Stein na okno ter se spustil na dvorišče. Padel je na neko streho, s strehe pa na tlak. Pri tern se je težko ooškodoval; baje ima zlomljeno hrbtenico.
— Žalosten slučaj 51etnega dečka. Neki policijski stražnik je našel te dni na Markovem trgu v Zagrebu 51etnega dečka, ki je hodil po trgu brez cilja okrog in plakal. Na vprašanje, kako se piše, je povedal deček, da je Aleksa Borič, odkod je, ni vedel povedati. Dejal je samo, da ga je pripeljala dekla Roza ter pustila tam. V suknji je imel deček všit izkaz identitete, iz katerega je bilo razvidno, da je sin Ljube in Andrije Borič iz Divuše. Poslali so ga v spremstvu policijskega stražnika domov.
— Izvoz brezalkoholnih sokov. Mnoge države, posebno Nemčija, Finska in Norveška zelo povprašujejo po kancemtriranem ‘brezalkoholnem soku iz sliv, 'sadja in grozdja, za katerega plačujejo sorazmerno visoke cene. Že letos bi lahko prodali velike množine, v prihodnjih letih bo pa povpraševanje vsled vedno naraščajočega konizuma še bolj živahno. Da bi že letos lahko z izvozom pričeli in tako še v večji meri prispevali k omiljenju naše gospodarske, posabno vinske krize, se vabijo vsi, ki imajo smisel za razvoj našega narodnega gospodarstva, da se pridružijo akciji, ki jo je podvzela »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani, kateri naj se čimpreje prijavijo za ‘sodelovanje.
Ljubljana.
1— Oddaja regulacijskih del v Grad&ščici.
Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne >16. avgusta 1927 štev. 86 prinaša razglas Gradbene komisije za regulacijo Gradaščice o pismeni ofertalni licitaciji za prevzem regulacijskih del v Gradaščici od konoa že izvršene nove struge nad Kolezijo do iastoka Glinščice in v Glinščici do železniškega mostu na Viču, nakar se opozarjajo interesenti.
1— Tečaji »Brezalkoholne produkcije« se boido na željo mnogih interesentov vršili za časa letošnje jesenske pokrajinske razstave. Prvi tečaj se vrši dne 19. septembra. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj sporoči naslov »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
Politične vesti.
= Ponesrečena fuzija v Mariboru. Po
zgledu velikih strank, med katerimi se vedno vrše kake fuzije in koalicije, sta se v mariborskem volilnem okrožju fuzionirali za državnozborske volitve dve morda najmanjši stranki: stranka gospoda Zagorskega in brežiški federalisti. Z združeno močjo se jim je posrečilo še pravočasno vložiti listo pod vabljivo in zlasti za podeželsko ljudstvo privlačno firmo »Slovenski republikanski blok«. Nosilec liste je bil Ivan Glogovšek, pekovski pomočnik v Brežicah. Lista pa je imela smolo, da je bila označena z omenjeno firmo, mesto z imenom nosilca, kakor predpisuje zakon. Sodišče je listo seveda razveljavilo.
= Komunistična lista v mariborskem okrožju. V soboto, dne 13. t. m. so vložili pristaši Delavsko - kmečkega republikanskega bloka (komunistični socialni demokrati okrog »Napreja«) pri mariborskem deželnem sodišču svojo kandidatno listo za volilno okrožje Maribor — Celje. Lista ima sedmo skrinjico. Nosilec liste je Vinko Mo-derndorfer, znani socialnodemokratski |vo-uitelj v mežiški dolini. Kot okrajni kandidati kandidirajo: v brežiškem in ljutomerskem okraju Jakob Zorga, v konjiško — šmanskem okraju Ivan Bizjak, čevljar v Celju, v Mariboru, levi in desni breg, Čanžek Andrej, žel. delavec v Mariboru, v Celju in Gornjem gradu Leskovšek Alojz, strokovni tajnik v Celju, v okrajih Murski Soboti in Dolnji Lendavi dr. Milan Lemež, odvetnik !wiU?.,jani’ v Prevaljah in Laškem ing. sir v?ni!^a,FuaJin^e. y Ljubljani, v okraju dir v vli ? kandidira Pevec Miroslav, ru-
f rdTd	’	1v °kraiih Ptuju in Ormožu
kandidira Marcel Žorga iz Ljubljane.
V. TURNIR JUGOSLOVANSKE ŠAHOVSKE ZVEZE V KARLOVCU OD 15. - 31- AVG.
V	pondeljek 15. t. m. je pričel v Karlovcu V. glavni turnir jugoisl. šahovske zareze, za naslov jugoslov. šahovskega mojstra. To je najvažnejša vsakoletna šahovska prireiditev v naši državi. Iz teh turnirjev se rekrutirajo naši mojstri, ki poletni zastopajo reprezentativno za Jugoslavijo na velikih mednarodnih prireditvah. Turnirja se udeleže sledeči igralci: 1. dr. Stein (Sombor), 2. Zidovec, 3. Abraham '(Karlovec), 4. Bošan (Subotica), 5. 'Rupnik, 6. Cftril Vidmar (Ljubljana), 7. Filipčič, 8. Agapjejev, 9. Gren-čarlski, 10. dr. Singer (Zagreb), 11. Ačimovič, 12. Nedeljkovič (Beograd), 13. Tot (Vršac), 14. Mešiček, 15. 'Pirc (Maribor), 16. Kurd jakov (Sisak). Turnir se odlikuje po dobri udeležbi. Opozoriti moramo posebno na dr. Singerja, Pirca, Agapjeijeva in Bo-šana, ki jih smatramo favoritom turnirja. Razpisanih je sedem nagrad v znesku 1500, 1200, 800, 600, 400, 300 in 200 dinarjev. Prvak dolbi naslov jugoslovenskega šahovskega mojstra. 0 ipoteku bomo redno poročali.
širite »Narodni DbitiUk«.
Primorje.
Morilec Kofola iz Čepovana. Prvi dnii avgusta se je v Gorici vršila porotna obravnava proti Ivanu Šuligoju iiz Lukovca, ki je bil v svoji fašiistov&ki podivjanosti smrtno ranil narodnega moža Albina Kofola iz Čepovana ipni Gorici. O tem je svoj čas časopisje mnogo pisalo, posabno ker smemo smatrati Kofola za našega mučenika in za žrtev preganjanih narodnih mož s strani zapeljanih pro-■palic. Naj ponovimo na kratko, kako se je bilo dejanje izvršilo: Lansko leto 24. 'oktobra so v Čepovanu praznovali sv. Luka, cerkvenega ipatrona. Okrog 10. ure zvečer, ko so gostilničarji že zapirali gostilne, so se zbrali pred gostilno Albina Kofola Lokov-čani in med dvema,, Ivanom ■Šuligojem ter nekim Izidorjem Pirihom, odnosno Francem Pirihom, je nastalo prerekanje radi nekega dopisa v »Goriški Straži«. Ivan Šuligoj, ki pa ni isti, ki se mora zagovarjati pred poroto, je trdil, da je bil pisec dotičnega članka Franc Pirih. Vpitje je privabilo gostilničarja na okno, prižgal je električno luč (in s početka le opomnil razgrajače, naj se odstranijo od njegove hiše. Med tem je prepir vedno bolj naraščal, Šuligoj je oklofutal mladega Izidorja Piriha. Tedaj pride od nekod Ivan Vončina, tudi iz Lokovca, in sili Franca Piriha, naj gre z njim domov v Lo-kovec. Ta ni hotel iti. Tedaj je gostilničar, ki ije iz govorjenja Vončine že prej v gostilni izvedel, da mislijo fantje iz Lokovca, zlasti pa Šuligoj, najpasti Piriha, prišel iz hiše in rekel Pirhu, naj kar pri njeni čez noč ostane. Pirh pa tega ni hotel storiti, pač pa je ze misli iti z Vončino, prej pa je zaklical okoli stoječim: »Glejte, da mi boste vsi za pričo, če se mi kaj zgodi«. Od svoje strani pa je gostilničar Kofol tudi zahteval, naj se mirno razidejo. Slučaj je hotel, da se je družbi pridružil še Ivan Šuligoj, obtoženec, kateri se je začel takoj vtikati v zadevo Piriha in Kofola ter mu očital, kaj ima on govoriti. Gostilničar je vpil: »Pojte domov, če ste ljudje!« Ivan Šuligoj pa je zafrknil Kofola in mu rekel, da je on ravno tako pol človeka, kot Šuligoj sam (pol človeka pomeni to, da sta obadva brez otrok). Gostilničar je bil že zunaj hiše, takrat sta se nekoliko spopadla. Šuligoj je Kofola tako močno sunil z dežnikom v obraz, da mu je prebodel kost na nosu, vsled česar je Kofol takoj padel v nezavest lin naval krvi se mu je vlil skozi usta in nos. Storilec je zbežal, gledalec Leopold Vinkler, ga je najprej zgrabil za vrat, ko pa se mu je izmuznil, ga je zgrabil za suknjo, ki pa mu je ostala v rokah, d očim je storilec zbežal. Ranjenca je nato spravil v hišo, nekdo je skočil s kolesom v Gorico po »Zeleni križ«, ki je prepeljal reveža v goriško bolnico, kjer je čez nekaj dni podlegel na rani. — K temu moramo pripomniti, da je bil glavni storilec kriv tega in še drugih dogodkov neki Stefan Šuligoj, mazač iz Lokovca, ki se je Izdajal za »doktorja« in je bil tajnik čepovansko-lokovškega fašija ter je zagrešil mnogo grdih dejanj. — Ivan Šuligoj je pred poroto trdil, da je bil popolnoma pijan, a dejanja ni izključeval. Bil je radi tega Obsojen na tri leta ječe in na odškodnino, ki jo mora plačati vdovi. Ljudstvo je bilo z obsodbo vsaj deloma zadavoljno, saj je znano, da morilci pokojnega Strancerja iz šturij še do danes niso prijeli, ne kaznovani. Obenem pa se je zgodilo še nekaj, kar je naše ljudstvo na čepovanski planoti z veseljem pozdravilo. »Goriška Straža« poroča o tem: Ing. Caccese je odstavil političnega fašističnega tajnika Šuligoja -in imenoval za izrednega komisarja sekcije g. obč. načelnika stotnika-cavallierja Cimioa. — Tako je tedaj končno končala sramotna strahovlada znanega Šuligoja. Pripominjamo samo še, da je ta človek že davno zaslužil zapor in kazen za svoja dejanja, ki jih je delal kot »dohtar« in kot eksponent fašizma.
Radiofonija.
XLIII.
Kdor zasleduje velikanski razvoj radiofo-nije po Evropi, se mora turobno nasmehniti naši zaostalosti v tem modernem napredku. Kje so vzroki, da je pri nas tako malo zani-sla za ta kolosalni človeški izum?
Sosednja mala Avstrija ima že pet pošiljal« ih postaj in kmalu bo še šesta, vsak dvajseti državljan (poleg neštetih švercer-jev) ima doma svoj aparat, s katerim lovi iz eterja elektromagnetiške valove, ki mu prinašajo zabavo in pouk v najsamotnejše pastirske koče v planinah. 'Doma sedi v svoji od vsega sveta oddaljeni hišici, po mesece ne vidi človeka, s katerim bi mogel človeški govoriti, ali eto tam v kotu aparatek, ki ga veže s kulturnim svetom, mu prinaša’ izbrano godbo, ^gledališke predstave, predavanja
o	vseh možnih predmetih, vsak dan po večkrat čuje najnovejše vesti iz vsega sveta. Navdušeni govorniki mu pripovedujejo o islavni preteklosti domovine in o važnosti sedanje generacije za bodočnost naroda in države. In nato čuje himno svoje domovine, na£ar gr® nasičen na duši k počitku. Ni je več samote, ves svet je tam v tisti sobici in v tistem malem aparatku, ki se oglaša iz ust pevca ali učitelja.
Salzburške slavnostne igre posluša velik del sveta, mnogi milijoni so navzoči v tem divnem središču Salzkammerguta, kjer je počel božanski Mozart svoje umetniško delovanje. Kakšen je občutek umetnikov, ki so si v svesti, da jih čujejo milijoni olikanega človeštva? Drugače jih čuje par sto ljudi, ki so plačali vstopnino in ki so sploh mogli biti navzoči. V koliko večjih merah se zdaj po radiu širi umetnost in kultura! :Po velikih mestih je učenih mož in tudi žena, ki vse svoje življenje raziskujejo skrivnosti stvarstva in človeštva, ali koliko ljudi jih je doslej čulo ali čitalo njihova dela? Danes jih čujejo milijona, ki paamo sledijo vsaki njihovi besedi in si' tako pridobijo znanje, ki jim ije bilo doslej zapečatena knjiga.
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi
najfinejSi in najokusnejši namizni kis iz venskega kisa.
Zahtevajte ponudbo.	Telefon štev. 2389.
Ttehnltno in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pliarna: Ljubljana, Dunajska cesta It. la* II. nadstr.
#WEC K
čaše in aparati *a nkuhovanje se najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane oene. Ugodni pogoji! Tovarniika zaloga:
Krekov trg 10 pri tvrdki Prnktns, Ljubljana.
- - Širite - -Narodni Dnevttik*!
tITM A SVETEKI
taj,. lmmuana ^>-3
Radio je postal .svetovna sila, ki ne pozna državnih ne svetskih mej, marveč je splošna dobro vsega človeštva. Dunaj je gotovo jako važno središče kulture, in 'kar ima ta Dunaj najboljšega, to si zna Ravag pridobiti cesto za visoke vsote, i$ to posluša lahko vsa Evropa in dalje zunaj njenih mej. — Tako je drugod po svetu.
Češkoslovaška ima doslej že tri prav dobre pošiljalce, ki tekmujejo med seboj, kateri poda več užitka svojini poslušalcem.
1 Praga, Brno in Bratislava gojijo vsaka svoj program, ali kar imajo splošno vrednega, to si med seboj zamenjujejo. Tako n. pr. na ein in isti dan pošiljajo vsi trije program iz Prage, iz Brna ali iz Bratislave, cesto v enem večeru iz vseh treh mest razne zanimive točke. Dnevne novice iz vsega isveta pripovedujejo v Pragi za vse tri obenem. — V nedeljo je bila v Z n oj mu slavnostna otvoritev razstave v proslavo 900 letnice, cdkar je Znojmo postalo mesto. Vse govore in glasbene točke so poslali v eter vsi trije poši-ljalci. Tako je ibilo po vsej republiki na sto-tisoče ljudi navzočih v Znojmu, odkoder so vsi dogodki šli po običajni žici v Brno, od tam pa v eter. — Na tak način smo pred-kratkim čuli veliko narodno slavlje v Olmo-cu, ,kar je s ponosom navdajalo vsakega Čo-
ha. — Poročevalska služba ČTK je uizorna, navadno je ob 10. zvečer njen čas, in češko ljudstvo je po teij poti obveščeno o vseh važnih dogodkih doma in na tujem. Kolik napredek!
V Moskvi imajo boljševiki vsak dam od 23. do 1. ponoči (pni njih je to ea eno uro pozneje) poročevalsko službo za zaupnike viade po državi. Navadno se 'poslužujejo vala 1450 metrov in vedno enega in istega govornika, da. ga vsakdo spozna že po glasu in je vsaka zmoia izključena. Govornik klice »tovarišče« po imenu in jim nalaga to ali ono. Prav interesantne reči se navadno slišijo. Čudno je, da se važne stvari tako očitno vršijo.
Gib tolikem napred.ku se je torej ,kar čuditi, da je pri nas še tako ibore malo radio razširjen. Beograjski pošiljalec je kar zaspal, o ljubljanskem ni še nič slišati11, edini Zagreb še precej dobro — životari. Pri nas ni časa in še manj smisla za take napredke človeškega duha. Tudi to je znak naše notranje ribarije, ki je nasprotna vsakemu napredku, pri katerem razne porodice ine morejo nista zaraditi.	A. G.
* IPravkar čitam v »N. D.«, da v Domžalah postavljajo temelje! Živili! — Dopisnik.
Gospodarstvo.
STATISTIKA
VII. mednarodnega ’ vzor&nega velesejma v Ljubljani od 2. julija do 11. julija 1927.
Klljub še vedno vladajoči težki gospodarski krizi je izpadel letošnji velesejem dovolj dobro. Da je v zadnjih letih ponudba blaga večja od povprašev:mja, se je zrcalilo tudi na letošnjem velesejmu: zmanjkalo je razstavnega prostora za skoraj 100 prijavljenih tvrdk, katerim se ni moglo dodeliti niti enega kvadratnega metra več. Kupčijski uspeihi so bili zadovoljivi, izvedla se je ob-šiima propaganda za posamezne tvrdke, re-preizentanca naših podjetij, našega dela in napredka je ibiila častna. CeiVokoipna prireditev pa je dokazala, da je sloves utrjen, da se javljajo od leta do le,‘a novi interesenti in da je velesejem 'uspela in za našo državo prepotrebna sibavba, kateri.je zadal zasluženo .krčno kraljev protektorat.
Na VII. Ljubljanskem velesejmu je razstavilo 628 tvrtdik,' cd teh 12i3 iz inozemstva iai sicej1: iz Amerike (5 (avtomobili, motoma kolesa, stroji za obdelovanje lesa); iz Anglije 8 (motorna kolesa, kolonijalno blagv, pisalni stroji); iz Avstrije 36 (avtomobili, motorna kolesa, stroji za obdelovanje lesa, pletilni stroji, mlekarski isliroji, tehnične novosti, glasovirj.i, pisarniške potreibseine, ognje-gasno orodje, galanterija, kemični preparati, plombe, tekistilna industrija, umetna svi-
la); iz Belgije 3 (motorna kolesa, stroji za obdelovanje lesa) ; iz Č. S. R. 12 (kemična industrija, tehnične novosti, 'avtomobili, elektrotehnika, gonilni jermeni, poljedelski stroji, mesarski sfa-oji, sesalke, brizgalne, pisarniški stroji); iz Forancije 10 (avtomobili, motoma kolesa, pnevmatika, motorne brizgalne, parfumerija, fotografione potrebščine); iz Holandske 1 i(automatične tehtnice); iz Italije 5 '(tekstilna konfekcija, konfekcija svile, avtomobili,'bižuterija); iz Litve 1 (kemični preparati); iz lemčije 39 (pisarniški stroji in potrebščine, elektrotehnika, kovinska industrija, pletilni stroji, mlekarski si roji, čevljarski in usnjarski stroji, stroji za obdelovanje lesa, pneumatika, tehnične novosti, galanterija, kemična industrija, tiskana svila, av.to-razsvetljava itd.); iz Ogrske 5 (kemični preparati, tehnične novosti, elektrotehnika, umetnostna obrt); iz Švedske 1 (mlekarski stroji); iz Švice 2 (bižuterija, hladilne naprave).
Razstavljavci so bili porazdeljeni v 17 velikih skupinah. Na pismena in ustmena vprašanja po -uspehu letošnjega velesejma so se razstavljale!, pismeno in ustmeno izjavili ter so se te izjave razvrstile po skupinah:
zadovoljnih % zadovoljnih % zadovoljnih %
Papirna industrija, grafika, kartonaža m pisarniške potrebščine Pohištvo in stanovanjska oprema in cwtala lesna industrija Kemična industrija Kozmetika Industrija živil Galanterija, bižuterija
Kovinski izdelki in industrija iz železa in jekla
Avtomobili, dvokolesa, pneuniatika, vozovi, aeroplani Strojna Industrija Elektrotehnika 'i n razsvetljava Poljedelski stroji in orodje Godala, radio
Tekstilna industrija, tekstilna konfekcija, kožuhovina, perilo, tepihi Usnje in konfekcija usnja Klobuki
Lončena roba, keramika
Stavbarstvo
Tehnične ujvo&U
Resnih kupcev-intereseniov (Obiskovalcev je bilo 90.000) je bilo 12:200. Od‘Um je bilo iz oddaljenejših krajev: iz Slovenije in Prekmurja 32%, iz Hrvatske 16.3%, iz Slavonije 3.2%, iz Dalmacije 4.4%, iz Banaia, Bačke 5.7%, iz Srema 1.4%, iz Bosne in Hercegovine 8.3%, iz Srbije 17.7%, iz Macedonije 2.4%, iz Črne gore 1.1%, inozemcev 7.5%.
zelo	»rednja-	ne-
40.'	51	. v«. w
43	49	8
35	65	—
— ■	64	36
33	53	14
7	76	17
67	‘21	12
26	47	27
86	8	6
—	79	21
43	39	18
40	60	—
47	34	19
56	41	3
		88	12
.—	100	—
		100	—
49	47	4
Od inozemcev je bilo največ iz (Avstrije, potem iž Češkoslovaške, Nemčije, Italije, Madžarske, Grčije, Turčije, Runiunije, Fran-eije, Bolgarske, Poljske, Anglije, Švice. Egipta, Holandske, Bl-lgije, Švedske, Severne Afrike in Amerike.
Alois Musil:
Prohibicija v Ameriki
.Moti se, kdor misii, da dela prohibicija, oiil-una prepoved izdelovanja m prodajanja | cpojnui pijač, težii^če le pijancem in da J mkiiKor ne vpliva ua uružinsuvo oziroma dru-j ža!uiio življenje osiaiiii dnzavHjanov. Ni ga ! zakona v ^aruiže,niii državah, ki Di uil v iuko j tesali .zvezi ne le z zaseonim m javnim živ-] ijenjeni, liukvr posameumka, mtio cele ■ Unije j koi osemnajsti dostavek ustave Združenih
i držav. -Ne aa.se tajiti, da se tega niso za-tVedaii nui poslanci, ko so glasovali o prohibiciji in da so neverno majali z glavo, ko j so brati, kako je lilihu Bu-oi, najveeji prav-j nik Združenih držav, svetovat 1. 1920 članom j Naj višjega sodnega dvora, naj rajši preani-j slijo poaiedice prej, predno priznajo prii-dl-! no prohioiuijo not dopu&mo. Svoj govor je i končal z besedami:
»Ge najde vaše blagorodje kakšen vzrok za obveznost tega dostavka naše usiave, pade dosedaj na vlado Združetiin držav, kajti vaše blagorodje bo našlo zakonodajno moč, ki je doslej naša ustava ni poznala in ki je ustava ne bo mogla omejiti, v aše blagorodje bo proglasilo iznajdbo, da dve tretjini zastopnikov prisotnih v obeli zbornicah, opirajoči se na dve tretjini prisotnih v zakonodajnih skupščinah 36 držav lahko določati kakršenkoli zakon o živijenju, svobodi ali imetju državljanov in o načinu vlade ali
0 temeljnih zakonih naše demokracije, ne da bi imel siploh kdo pravico takemu zakonu se upreti ali preklicati ga. <
Elihu Root je imel prav in resnica njegovih besed je vsak dan očitnejša. Temelj ustave Združenih držav je osebna svoboda posameznika in vsake posamezne države. Le da je ta princip ostal, kar se države tiče, le na papirju. V resnici jo je pokopala zmagovita državljanska vojna, kjer so severne države prisilile konfederacijo južnih držav, da ostane v Uniji, dasi se je odločila za neodvisnost. Od tega časa nimajo posamezne države Unije svoje svobode, pač pa le nekatere privilegije. Glavni in pfiznani privilegij je samouprava državljanov posameznih držav, kakor budi držav samih. Ta princip je prohibicija polnoma uničila. Osrednja vlada ima zdaj pravico nastavljati svoje lastne uradnike v posameznih državah, da bi po dobrem in po slabem nadzorovali i državo
1 občino i posameznike, da - ne izdelujejo opojnih pijač, jih ne prodajajo in da jim omeje uvoz. Prohibicija je napravila v temelju, na katerem so zgrajene Združene države, vrzel, ki se širi in temelj ruši, ker so se kakor državljani, tako posamezne države, ki ne priznavajo prohibicijskega zakona, navadile obiti tudi druge zakone in ovirajo ter celo onemogočajo demokratično upravo.
Splošno se v Združenih državah govori in piše, da le sedem poslancev in senatorjev vestno izvršuje prohibicijo, dožim uživajo drugi opojne pijače kakor prej. Pošteni državljani se vprašujejo, kako so mogli poslanci glasovati za zakon, ki ga ne izpolnjujejo in ki ga niti nočejo izpolnjevati. Glava osrednjega odbora, ki danes izvršuje prohibicijo v Združenih državah, piše v listih. da 83 je moral s častno besedo obvezati, da, ne bo pil nobenega alkohola, dokier bo v uradu; ta obljuba ugasne s prvim avgu-sUm, ko se odpove teinu mestu. Če dela vrhovni organ tako, kako šele ostali člani velikega telesa, ki izvaja prohibicijo? Kadarkoli odide kak odborov prohibioijski upravnik, ga do-lže, da je prejemal ogromne vso'.e od liferantov opojnih pijač in da so njegov vagled posnemali i podrejeni urad-, trki. Splošno, trdijo, da ni niti enega po-51 en ega prphibicijskega uradnika. Ni cudnd; saj so ponudbe s strani liferantov alkohola močno zapeljive. Niti angelj bi se ne vzdrzal.
Trgovina z opojnimi pijačami cvete v Združenih državah in daje dobiček, o kakršnem pred prohibicijo nihče še sanjal ni. Izlelovatelji in prodajalci imajo svoje branilce v političnih strankah in pri visokih in nižjih uradnikih, zraven pa ne plačujejo davka in lahko svobodno vrše svojo trgovino od Atlantskega do Tihega oceana, od Kanade do Rio Grande na mehikanski meji. Prohibicija di‘aži posebno mladino in privrženci opojnih pijač naraščajo ne le med dijaki, ampak tudi med dijakinjami. Kdor
ima denar, si lahko kupi domače ali pa tuje opojne pijače, kjer hoče. Ogromne pivovarne in tovarne opojnih pijač izdelujejo milijone in milijone hektolitrov v največjih inestih Združenih držav; svoje izdelke razpošiljajo s tovornimi avtomobili ali pa v vagonih — in prohibicijski uradniki tega ne Vedo, ker nočejo vedeti.
Ne da se tajiti, da je prohibicija, kakor se danes izvaja velika nevarnost javne morale Združenih držav. Moderni parlament ne sme izdajati zakone, ki posegajo v zasebno in družabno življenje državljanov, prepovedujoč ji m uživati pravice, ki niso niti naravnemu niti božjemu zakonu nasprotne.
To in ono.
APAŠ LEGRAND.
Pred neko majhno kavarno v monimarter-skem okraju v Parizu se je odigral te dni tragikomičen prizor.
Okoli 1. ponoči je sedel pri neki mizi šofer M. Sgrona pri čaši vina. Ko si je prižgal z zadnjo vžigalico cigareto, je vi-gel škatljico proč. Po naključju je priletela škat-ljica v nekega drugega gosta. Sgrona je stopil k njemu ter ga uljudno prosil oproščenja, itoda neznanec se je zakadil vanj in prišlo bi bilo do pretepa, da niso tega preprečili natakarji.
iZdelo se je, da je bila s tem afera končana; toda ko je izpil neznanec svoje vino, je pristopil k šoferju, rekoč: »Če si možakar, pojdi z menoj!« šofer je vstal ter sledil neznancu v temno noč. Več gostov je pravtako vstalo ter dvojico spremilo.
Ko sta prišla neznanec in šofer kakih 50 korakov daleč, se je zakadil neznanec v šoferja, hoteč ga podreti na tla; toda šofer je bil bolj uren:	Pobil je nasprotnika s
krepkim udarcem s pestjo na tla. Nato se je vrnil v kavarno, kjer je izpil mirno svoje vino. Ko pa je zlezel na avtomobil, ki je s*a! pred vhodom, so počili štirje revolverski streli. Šofer je bil neznatno ranjen na roki, dve ženski, ki sta se nahajali v kritičnem trenutku v bližini, pa sta odnesli težje poškodbe.
Sgrona je planis na napadalca, ki se je bil skril v senci neke hiše, ga vrgfl na Ua, zve_ zal z jermenom v klopčič, naložil na rame in odnesel na policijo. Tam je treščil svoje breme s tako silo na tla, da se je njegov zvezani nasprotnik na glavi močno pobil. »Evo vam lopova, ki strelja iz zasede na nedolžne ljudi!« je dejal šofer.
Izkazalo se je, da je bil napadalec nevarni apaš Legrand, ki ga je iskala pariška policija radi raznih zločinov že dolgo časa zaman.
: Mesto nežne deklice je objel bradatega možakarja. Zakonca K. sta imela v Lodzu prostorno stanovanje. Eno od sob sta oddajala tipkarici W., mnogo oboževani krasotici. Bila sta z njo zelo zadovoljna, zakaj ne-kle je balo kljub svoji lepoti dostojno in solidno. Nedavno pa je odšla K.-va soproga v kopališče. V njeni odsotnosti so se vzbudila v srcu njenega soproga čuvstva, ki z njegovo kanonično starostjo pravzaprav niso v skladu: Mož se je utihotapil zvečer v spalnico gospodične W. V sobi je bilo temno ko v rogu. Ko je tipal okoli zglavja, je na svojo grozo mesto nežnega dekUskeg-obraza velike brke. V istem hipu P?Je nil neznanec s postelje, privil elektnčn , zgrabil starikavega možica za roke' £	"
žal kot s kleščami ter priklical sluzantad, kričoč, da je ujel vlomilca. Šele, zagotovili, da gre za stanovalca gospodične W., ga je izpustil, nakar se je stvar pojasnila. Wanda \V. je prepustila sobo za to noč svojemu bratu, dočim je šla sama spat k neki prijateljici. Wandin brat pa je priložil gospodu K., ko je zvedel, kakšne namene je imel napram njegovi sestri, par krepkih zaušnic.
Mussolini kot prinašale« sreče. Iz Trsta poročajo: Ob priliki Mussolinijevega rojstnega dne so zadeli ljudje ki so stavili v loteriji številke iz njegovih rojstnih in življenjskih dat mnogo tern in kvatern. V Neaplju je zadel neki gospod 130.000 Mr.
Na veliko I
Nizke cene 1
D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, alumlniam, ftkarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
JOSIP KTEUNC-I), Ljubljana
Blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Psstralba toni Rzfct tml Na veliko l
MALI OGLASI
Za vsako besedo se pl*?> 5(1 par. Za debelo tiskan* pa Din 1.—.
Dipl. pravnik
želi nastopiti primerno lsužbo. — Cenj. ponudbe pod šifro »Pravnik« na upravo lista.
Drv« - Čebin
Wbltov« l/n. - Tal*:.
Prod« se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pežka. Naslov pov» uprava lista.
KUPIMO prodajalk*
dobta moi v mtianem blagu, teli premsrdH m» •to. Cenj. dopiie na upr* vo t»ff» listu pod ilfr* »Za neti Ji vkc
11 S K A R * A
MERKUR
r j jj B E* J A NA
SIMON GREGORČIČEVA UL
se priporoča
za naročila o tiskarsko stroko
,	,, u-i-arno »Merkurt odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.
Izdajatelj: Aleksander Želeintkar. — Urejuje: Vladimir &vetek. — ^a tiskarno