T eto LXXL št. 37 LfaUfaaa, sreda lfc. Mnurja 193« Cena Din uma j a vsak dan popoldne, LzvzemSJ nedelje to praznika — lnaeraO do 80 petit visT a mu do 100 vrat d Dtn 2^0 100 do 300 vrat a Din S. većn inaerau petit vrsta L>ln t,—s fopuat po dogovoru inaeratm davek poeebej — >Slovensta Narod< velia neseno * Jugoslaviji Din 12.— za tnozemstve Otn 25-— Rokopuri ae ne vranjo. CJREDNUTVO CN CPRAVNlftTVO L J DBLJ AN A, Knailjeva olica Uev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ta 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telelon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon ŠL 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani 5t_ 10 351 Važne spremembe v Avstriji! Hitlerjevi kontrolorji v Schtischniggovi vladi Ponoči je bila izvržena preosnova avstrijske vlade, v kateri imajo hitlerjevci notranje ministrstvo in ministra brez portfelja — Tudi v patriotski fronti bodo hitlerjevci dobili več vodilnih mest Dunaj. 16. febr. br. V zvezi z dogovorom, ki ga je sklenil kancelar dr. Schusch-nigg s Hitlerjem, je bilo v pretekli noči izvršena preosnova avstrijske vlade. Nova vlada je znatno razširjena in so v njej tudi zastopniki avstrijskih hitlerjevcev ta so tako po dolgem Času dobili vpliv na avstrijsko notranjo politiko. Važna je okoliščina, da je notranje mini- )verjeno zaupniku Hitlerja pri- . ffarvi Rott : di-fcavni podtajniki. vojno ministrstvo: general Viljem Zehner: direktor javne varnosti: dr Mih.i ^k»!»I; delo m zaščita nameščencev: Adolf v. iadustr ia: polkovnik Ludwig Stepeld-Do-Kva: I>rža\-ni podtajnik za šume in rude bo imenovan pozneje. Amnestija za hitlerjevce .Voij vlada jc imela ponoči reo/o prvo se i o Va žeji je sprejela sklep, da pred ?edmku Miklasu predloži amnestijo za \'se politične prestopke, ki so se zgoditi pred 15. februar tem m cicer pogojno do 31 decembra 1**41 I 'tada je sklenila izdati amnestijo, da doseže pomirjen je in da omogoči sodeloi-anjc prt obno\i domo\'ine tistim, ki so dosedaj stati ob strani. Obenem je zvezni kancelar dal vsem resornim ministrom nalog, naj pospešeno izdajo vse potrebne ukrepe, da se ukinejo tudi i-*e upravno-.politične kazni, ki so bile izrečene nad hit!erje\\n Vsem, ki so bili kaznovani z odtegnitvijo ali prikrasa-njem pokojnin, rent alt podpor, se morajo odtrgani zneski \*m;ti Prav izk0 ^ morajo preklicati vse izključitve f.'tfesorjev m dijakerv. ki so bile izrečro. - ■>: w ^ ' 'J.*W? pres topkov. Dr. Skubl generalni inspektor izvrsne oblasti Dunaj. 16- febr tr. Zve^ii Kancelar je imenoval podtajnika za javno varnost dr. 3£inaeia Skubia (bivšega policijskega direktorja v Ljubljani! za generalnee^ inšpektorja izvrši* h oblasti, to je r in orozništva. Dr. Skubl je bil že docso^aj generaJni inspektor policije. Polkovnik Adam o pomenu sprememb Dunaj, 16. fefcr. Sef tiskovne propagande polkovnik Adam je imel po raruu govor, v katerem je med drugim izjavil: V razgovoru, ki sta ga imela zvezni kancelar dr. Schuschnigg in nemški kancelar Adolf Hitler 12. t. m. v Obersaiz-bachu. so b.la podrobno proučena vsa vprašanja, ki se tičejo odnosajev med Avstrijo in Nemčijo. Namen tega razgovora je bdi da se odstranijo pri izvajanju sporazuma od 11. julija 1936 nastale tež k oče. Pokazalo se je soglasje da sta odločeni obe stranki vztrajati na načelih tega sporazuma in ga smatrati kot temelj zadovoljivega razvoja odnosajev med obema državama. V to svrho sta se v razgovoru obe stranki sporazumeli o izvedbi ukrepov, ki bodo jamčili, da se doseže in ustvari tesnejše in prijateljsko razmerje med obema državama, kakor ustreza zgodovini celotnim interesom obeh držav Obe državi sta soglasni, da bodo ti ukrepi učinkovit prispevek za miren razvoj evropskega položaja. Po sestanku v Ober*a^zb«chu sta obe stranki še enkrat Droučlli in določili vse potrebne nameravane ukrepe srn razvoj oanošajev med obema državama. V duhu dogovora od 11. julija L 1936 je, če v nasprotju z vsemi govoricami ki so se pojavile v inozemstvu, ugotovim po pooblastilu zveznega kaneelarja. da temeljna osnova dogovora od 11. julija 1.1936 nikakor ne bo izpremenjena in da tudi nista prizadeta ustava Iz leta 1934 ter stališče patriotske fronte. V smislu ustave ter zakona o patriotski fronti ne pride v poste v obnova strank ali pa razcep pa-i naeprotie in razlike v zvezi s sporazumom t dne 11. itiliia Obe franki sta izjavili, da se hoMa Francoska vojaška smučarska reprezentanca je prispela davi v Ljubljano — Udeleži se smučarskih tekem naše vojske na J a ho rini Ljubljana. 16 februar«a .i ob 9. so »e z brzov lakom preko Je-e-enir pripeljali v Ljubljano francoski vo-ja.-Ki ..jčani. oziroma izbrana vojaška eki-;>a. k. r-* 1k> udeležila t-mučarskih leii&ni ita-f>a vo^ke na labormi pr: Sarajevu. Na^i vojaki t-o bili lani na tekmovanju patrulj v Chaitvu ponio^nikn centrala I>«>!iea ter MSetaika štaba polkovnika M i ha j lovi ca. a zbran'b :e bilo tam tudV rnnoco ftastnikov in poi^^^ikov t^r rastna cr-ta vojakov v Zdravstvene razmere v Ljubljani Iz poročila mestnega fizikata Ljubljana 16. februarja. Mestni firikat je izdal letno poročilo o /drav«,rvc~ ;h r.."ncrah v Ljubljani lansko leto Po zadnjem uradnem ljudskem štetju 1. 1931 je ^relu mesto ^9^7^ prehrvalcev. Po inkr M le števil*. p-ebiva!ce\ po- večalo tako. da jih jc bilo lam ob koncu leta 80 000 Lam se je rodilo v mestu 2134 otrok, ived afhar 92 mrtvorojenih Domačinke so rodile i009 otrok Nezakonskih otrok sc jc rodilo 205 a domačinke so imele samo 100 nezakonskih otrok Č.e upoštevamo le ke domačinov odpade na 1000 prebi valce\ 12.54 rojstev torej približno enako kakor prejšnje leto. toda precei ^cv kakor leta ko !i ie odpadlo sr.mo 10.9 rva 1000 prebivalcev Umrljivost Ljubljančanov jc bila 10.86 na 1000 prebivalcev 1'mrlo je 9>4 meščanov m sicer 442 moških m 492 žensk Ako pomislimo, da je v l N54 števik *mrti žc pnaajjaia >?evil« ro]5tev. so b^e 'anske šte vilke ugodne. Mestnemu tizikatu je bi- lo laoi prijavljenih 621 splavov. Skupno je lani umrlo 1445. všteti so tudi nedomačini. Največ domačinov je umrlo zaradi starosti in sicer 156, na drugem mestu so bolezni srca in žil (140). tuberkuloza je zahtevala 71 žrtev. Značilno za Ljubljano ie. da je umrljivost za ostarelostjo že dol-2o vrsto let skoraj stalno na prvem mestu Tuberkuloza ie stalno na petem ali šestem mestu Umrljivost za rakom narašča, prav tako pa rudi ^tevilo samomorov. L 19^5 ie bilo samo 15 samomorov lani pa >9 Ljubljančani umirajo po večini v visoki starost- saj jc umrlo 186 oseb v starosti od 70 do SO let, 86 pa celo v starosti nad 80 let. Kljub najstrožjim zdravstvenim ukrepom je število obolenj za skrtatmko padlo od prejšnjega leta le na 237 primerov. Obolenj za davico jc b;lo 314 Vcltko število primerov obolenj za tema nalezljivima boleznima na področju mesta je treba pripisovati zadnja leta inkorporacin okoliških občin, kjer sta že prej nastopali v obliki izrazitih epidemij. Delbos o nalogah tiska Novinarji morajo biti voditelji javnega mnenja in sodniki vlad Pariz. 16 febr. A A Stanovsko združenje tujih poročevalcev je priredilo kos.lo v čast zunanjega ministra Delbosa. V svojem govoru je zunanji minister Delbos opozarjal na pomen tiska ki more s svojim poročanjem o načrtih in delu poea-mezdnih vlad vplivati na mednarodne od-nosaje. Lažniva poročila, je nadaljeval Delbos lahko napolnijo z oblaki tudi jasno nebo. Nasprotno pa more med se bo in o ra-zumevanie in pomirievanie razvedriti tudi najbolj viharno ozračje. To velja zlasti za sedanje težke razmere. Naša skupna dolžnost je zaradi trga., da skušamo ublažiti sed a ni o napetost s pomirievaniem in s poudarjanjem vseera tistega, kar more zdru-ž:ti orizaHevania posameznih narodov, ne pa kar jih mora razdruž'ti. Zato le naša prva dolžnost, da preprečimo lažniva poročila in vsa ti?»+a pretiravanja, ki so vsestransko nevarna. Vlada, ki jo zastopani, želi podpirati pomiritev in je pripravljena skleniti vsak tiskovni dogovor ki je sploh mogoč. Ogromna večma vseh narodov si želi miru. Narodi vedo iz nedavne preteklosti in iz sedannh primerov. kol5k3**n je nezmisel vojne Znano jim je. da vodi oboroževalno tekmovanje v nesrečo In bedo. Narodi se zavedajo svojih vzaiemnm koristi in da bi jih sianost ter skupno sodelovanje vodilo bojni opremi . Ko *o Francozi izstopili jih ie pozdravil divrzionar. godba dravske divizije je pa najprej zaigrala marseljezo ualo pa še dve francoski koračnici. Francoske izoste e*o nato odvedli v hotel, kjer &o obložili prtlja aro. tak on nato so pa od£li v sore-je.mnioo h komandianru divizije generalu Toniou. nato pa pred spismeinik Ilirije, kjer «?o položili lep vmec. Ob 11. so posetih JZSS. ogledali so si tudi Ljubljano in njene zanimivosti, bili so na nebotičniku in na Gradu. Lep ^reieni je nanje napravil najboljši vtis, Francozi se o*u;»e-1 ie;o dre^i ob 20. in jim priredi ljubljanska garnizija prisrčno c4ovo. r>di*»liejo s*» v Bf^ocrrad iofi izjavil: Naloga tska je v tem. da po možnosti razprši nesoglasja in odstrani napake, da podpira miroljubna prizadevanja in pobija stremljenja proti miru, da pobija povsod sovraštva in napada, in da pomore na ta način narodom, da premagajo usodno stopnjo, na kateri se sedaj nahajajo. Nova ofen75va republikancev Barcelona, 16. teb A A. Snočnje uradno poročilo vomega ministrstvo pravi: Na vzhodni fronti v odseku pri Villa-nueva del Respolar smo začeli r. ofenzivo. Zavzeli smo važno postojanko Ascadeliio. I LTjeli smo 130 nacionalistov Južno od Rio Vivel smo zavzeli več postojank in med temi tudi Quiedro Helado Odbili »mo so- I vražni protinapad Na andaluzijski fronti smo r>onravfli svoje postoia^Ve oror* Gra-| nadi. Zavzeli smo koto 1085. V odaeku i trdno držati načel omenjenega sporazuma in da ca smatrata za izhodno točko zadovolji vili odnoAajev med obema državama V lern duhu sta se obe stranki odloČili dne 12. L m., da bosta takoj zač^lj zvajati ukrepe, k j na i jamči to. da bodo odnoAaji med obema državama pristni in tako prijateljski, kakor to tudi zahteva zeotovina in sptob koridi nemžkeca naroda. Oha irzavnika sla prepričana, da bodo ti ukrepi istočasno koristili tudi miroljubnemu razvoju evropskega položaja. Nemške čete na avstrijski meji Dunaj. 10 febr. A A Na Dunaju so včeraj krožile ve^ti. da se zbiraio čete na bavar-sko-tirolski meji. Cez dan K) iz Inomosta Hporočili da t>e čet? res zbirajo ob meji, toda ure -anio za fete. ki imajo redno zimsko •smučarske v»aie. Valdecuense smo zavzeli 4 kote. Nu dni-g'h bojiščih nt bilo nič novega Barcelona. Io. feb. AA. Havas: Parlament je sklenil podaljšati obsedno stanje na ozemlju republikanske Španije. S kitajskih bojišč šanjrhdj. IG. febr. AA. Bitka. Ki se sedaj razvija severno od reke Jamice in v kateri ?-e bori okoli 100.000 Kitajcev se vodi okoli obrambne črte. ki jo je zgradil maršal Cans-kajse-k s svojimi nemškimi svetovalci. To obrambno črto ie zbrali k) na ti«*oie kulij^v v zadnjih Stinh mesecih. V podzemlju *šo zgradili betonske utrdbe in Številne pasti za tanke. Stoiisoč kitaj.-kih voiakov ee do-t-ro^drZi na ovojih postojankah nad Vajhva-j.?m vkljub silnemu oiinju iz japons-kih to-t»ov in letal. Okoli Feniicijuia se ie razvila irticra huda bitka severno o I reke Jangce. Kitaici poročajo, da je v bitki med Jesauom in SsfnjaBa padlo mnojio Japoncev in med padlimi je tudi general Naka»-kina. Kitajska letala so bombardirala in popolnoma uničila železniško protro cez reko Jangce M vi] Cinana. To progo so Kitajci že poprej enkrat (»oškodoval!, pa so jo Japonci nato popravili. Dva kitajski diviziji posfcnč zopet zavzeti Cinine. Franciji grozi zopet velika stavka Valenciciines, 16. febr. Aa. 25 000 uo-:avcev ki de'ajo v železarnah blizu Va-lencieamesa. je sklen io zadeti s stavko dne 17. t. m. Od teh jih 400 dela v vojni industriji. To Je sedaj prvio, da delavci začno stavkati brez predhodoesra posredovan >a vlade. Uradno vremensko poročilo po stanju z dne 16. t. m. Katece-Planica, 870 m: —5, oblačno, 15 novega prsiča na SO podlage,, skakalnice uporabne, Planiea-Statne (dom Ilirije), j000 uj: —6, oblačno, m mo, 25 novega pr.iiča. na 10O podlage, drsališče uporabno, Kranjska gora, S10 m: —1, barometer se dviga, visoka megla, 10 novega pršića na 85 podlage, sankaliSce in drsališče uporabni. Vršič, 1601 m: novo zapatiel pršić na 180 podlage, JEKivje-Moj^trana. 650 m: —2. oblačno, mirno, 5 novega pršića na 30 podlage, Bled, 601 m: —4, oblačno, o novega pršića na 20 podlage, PokljuKa-Sporthotel, 1.300 m: —4, oblačno, noirno. 10 novega pršića' na 40 podlage, sneži. Sv. Janez v Bohinju, 530 m; —2, obLačno, mirno, 10 novega pršića na 70 podlage, sneži. Dom na K rva ven, 1700 m: —6, oblačno, 20 cm novega pršića na 100 podlage, sneži. Ljubljana, 300 m: 0, 6 novega suhega snega. Polževo 620 m: —1, barometer se dviga, oblačno, mirno. 15 novega pršića 10 podlage, sneži. Mariborska koča 1080 m. Pohorski dom 1080 m in Roška, koča 1249 m: —3, oblačno, mirno, 35 novega pršića na 30 podlage, sneži. Sen »orjev dom 1522 m in koča Pod Kopo 1377 m: —8. oblačno, mirno, 50 novega pršića na 100 podlage sneži, Ribnica na Pohorja 715 ra: —4, oblačno, mirno, 30 novega pršiča rta 30 podlage, sneži Ruše 309 m: —3, oblačno, mirno, 25 cm pršiča, sneži, Sv. Lovrenc na Pohorja 483 m: —1, 25 pršiča na 25 podlage sneži, Maribor 274 m: 0, oblačno, mirno, 25 cm snega, sneži. Rlm*k1 vrelec 530 ra: —2. 15 cm novega pršiča na 35 podlage, sneži. Kdo odloča? Dekan Matija Škerbec je priredil kon cem preteklega meseca v Kranju — »so-ciatni teden*, ki je obstojal iz treh pre davan j Prvo predavanje je imel jeseni$k-: kaplan Križman, ki obenem urejuje dv.i lista — »Slovenski delavec« in »Na mejah«, o krščanstvu in marksizmu, drugo Ljubijan čan Langus o sodobnih gospodarskih in socialnih sistemih, tretje pa urednik »Slo venskega doma* o gospodarskih in sociaJ nih razmerah v Sovjetski Rusiji. Vsa Iri I predavanja so se vršila v zmtmenju borbe j in gonje proti — krščanskim socialistom. ! tistim, ki so si za svoj znak izbrali križ in kladivo. Koncem tref iega predavanja je razvila zanimiva debata, v katero st.i posegla tehant Škerbec Matija in predsed nik »Jugoslov strokovne zveze* Tomažič O tem dvoboju Škerbec—Tomažič poroč.: »Sobota^ te-le podrobnosti: ».., dekan škerbec je povedal, kako so v Kranju zaman čakali praktične in energične akcije v prid delavstvu s strani krščanskih sociu listov Ljudje od JSZ so celo izjavili, d, no pristaši ljudske fronte. S tistimi, ki ka> takega izjavijo, pa katoličani nimajo opra\~-ka Zato bodo v Kranju ustanovili ZZH (zvezo združenih delavcev). V ta namen so že pričeti zbirati ljudi in ie QO$!ej pri žen skem spolu prav lep odziv .. Skerbcu jc odgovoril predsednik JSZ Tomažič. L/goro vil jc najprej, da so bili zastopniki J'S'/ pred tednom dni pri škofu dr. Rozmanu in mu poročali o svojem delu in delu ZZD. Le-ta jim je slovesno zagotovil, da od<-bruva delo krščanskifi socialistov »n je ob sodil primere, ko se po posameznih kt*iih. kjer že delujejo podružnice JSZ, ustanai 'jajo podružnice ZZD, s čimer se samt, razbija katoliška skupnost. Tomažič jc n. podlagi tega vprašal, kdo ima odločilne besedo, ali škof, ali dekan? Škerbec je na to odgovoril, da ie on dekan v Kranju in da zato tukaj odloča on sam. Zadnja de j kenijska konferenca je obsodila delo JSZ *n // odrekla vsako p no možnem temelju nacionalne politike, a ne na temelju strankarske politike, ki ta ma po sebi razdvaja in cepi narodne sile.-* Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Praga, 16. februarja, i. Včeraj so bile končane izločilne tekme za vstop v finale. Zanimanje je bilo ves čas ogromno in je bil pri važnejših tek mah zimski stadion vsakokrat razprodan z nad 10.000 gledalci Od nedeljskih src čanj jc omeniti še zmago Amerike nad Norveško 7 : 1. V ponedeljek so bile 4 tekme. Švica jc premagal Litvo z rekord nim rezultatom 15 : 0, Ar.^liia Latvij;i 5 : 1, Amerika Nemčijo 1 : 0, Poljska p;« Madžarsko 3 : 0 Včeraj je bilo več od ločilnih srečanj za končni plasma. Madžarska je premagala Rumunijo 3:1, Nemčija Norveško 8 . 0. Švica Poljsko 7 : 1, Amc rilca m Anglija sta se ločili z, izidom 1 : 1. Kanada je zmagala nad Českoslovašk.. 3 : 0. Poslednja tekma med Švedsko in Avstrijo se je začela šele pozno ponoči in sc jc končala 1 : 1. Na podlagi teh izidov 90 se plasirale v finale: iz prve skupino Švica, ki je dosegla 8 točk in seore 31 : 2. Poljsika s 6 točkami m 15 : 8 ter Madžar ska s 4 točkami m 13 : 6. Izpadli sta Litvii z 2 točkama m 3 : 33 in Rumunija brez točke in 2 : 15. V drugi skupini imata Anglija in Amerika po 7 točk, vendar jc na prvem mestu Anglija z boljšo razliko golov tn sicer 15 : 2 nasproti 10 : 2. Tretja država, ki pride v finale, je Nemčija s 4 točkami (9 : 2), izpadli sta Latvija 2 (4 : 8) in Norveška 0 (2 : 26). V tretji skupini, ki je imela le 4 udeleženec, a je b'la najmoč nejša, je gotovo le napredovanje Kanade s 6 točkami (9 : 2) in Češkoslovaške s 3 točkami in seorem 1 : 3, dočim še ni odlo ceno, če bo v fmalu sodelovala ruoV Šved ska, ki je skupno dosegla 2 točki in seorc 3 : 4. Zadnja v tej skupini je Avstrija / 1 točko m l ; JL Zasedanje banskega sveta Tjeraj }e razpravljal barski svet Se o kmetijstvu, dames se |e pa pridela razprava o prosvetnem oddelkn Ljubljana, 16. februarja T*o p nj r t*m ninila je tuli nižjo ^UOTlarako Aoio v Mariboru. Otvor jena je Mi samo tnoletra. dola sa logarje, dve-Ji*j»a sofa. za pod£umarje pa j« biia ukinjena. V ftolo za logarje je hik> sprejetih 29 proartoev. Gtede pospeševanja gosodarstva bi bik) uineKMi. da je banovina oskrbovala 14 go-TuknBi aWp—ii v izmeri 7.3645 ha. Vzdr-Acvaia se se iz Rkirpnih drevesniških dohodkov. Naročnikom so oddale 3.094 NI sartk- aZ pogondovanje sečin in praznin v gosndcrnzi banovina ni mog'a dajati podpor K**a5ka režijska pogozdovanja so ve-J3»!a 145.649 dfn. Poerodrvvalo ke je največ ▼ B^B krajini, v cerknisk^i c^raju. v Šola krajini tn v ot-^rd Polhov gradeč. Za w*^o nrora^unak*^ k-to so določani za po-fTor-dovanje kraifckih In sla Porodnih z**m-15^č krediti te fond* «a pogozdovanje. rx hano^nakeea r^ računa in iz držpvn*^e-a proraonnA v skupnem znesku 183 0O0 din. X-«ra » je pozrvfla. po sodemletni krizi trgovina. UBM \XJE Hl DO URM KOV Za urejanje hudournik >v je bilo na. raa-polago iz r. znih virov 3.475.000 din. Porabilo se j*» okrog 3 milijone din. Večja dela so se izvršila v dravograjskem, ko-njiakem. ljubljanskem, novomeškem in krškem srezu. V kočevskem sreau je bilo izvedeno le manjše zavarovanje ob čmeni potoku na Robu pri Velikih LaSčah, V novem proračunake?n letu «?e bodo nadaljevala zač-ta dela. ker nobeno od večjih lel ni bilo končano. KOMISIJA ZA AGRARNE OPERACIJE V področje te komisije spada izvajanje agrarnih zakonov Najv-J^ejft je zftkon o z«o±bi poJjadeLskLh zemljice V tekooe-n letu so se nadaljevala dela za komasacije zemljišč v vrsi Cerkije ob Krki. CreSnjiee in Zasap na Krškem do i ju na povrSini 520 ha rer dela za komasacijo v Podlogu v Beli ;Lni m površini 80 ha. P-a^de1 jenih ie bilo 22 skupnih zemljišč v akupni površin: 673 ha in s 380 udeleženci. Zamejičenih in premerjenih zaradi nadrobne delitve pa je bilo 18 skupnih zemlji** s 1384 ha ploskve ir I 742 udeleženci. Dejansko posestno stanje se je upo-tovlo na površini 2434 skupnih zemljišč. Zaključilo se je ter^ns^o delo za ureditev parnih pravic agrarne skupnosti na po- rč, 2245 ha V novem proračunskem letu bo najbrže izvedena agrarna reforma kr. -^škofijskem veleposeatvu v Gornjem gradu nakar bo mogoča melioracija M en ine olanlne. Danes vesela R. STOLZOVA opereta, v kateri kraljuje pravi dunajski humor in priljubljena domačnost. Smeh in krohot se stopnjuje od prizora do prizora! r e11J a : Hubert Marlschka Dunajske melodije d as wiener FIAKERLTED PREDSTAVE ob 16.. 19.15 in 21.15 uri Leo Slezak v na*- boljši vlogi kot zadnji dunajski izvošček Lizzl tlolzscluih in Rudolf Car! KINO UNION,tel- z2"21 Poročilo načelnika prosvetnega oddelka Po končam debati k včerajšnjemu po-roČiiH kmetijskega oddelka je dines prvi poročal načeLiik ar. Sušnik os1., razve ju poslov prosvetnega oddelka. LtTDSKE (NARODNE) &OLJK Po <=tan>u z dne 1. novembra 1937 je v bariovini 860 ljudok* šoi me..] r i; za. rednih oddelkov. Mod ' emi je niiPK-ailnih za slepce, g*uhoneine in manj r*aJarje»Ae otroke 30 od»>*.k^v • s^t-a^e ~n cjnbi-JacUie Soie imajo skuhaj 28 odttcJBciA- zaffim*' Soie 10, manjfclnakt 1 le z nemškim iV^um jezikoen 33 oddelkov, z maožarekiia ućrum jezikom 1 o-io o*_^>^Jfi \-rtci imajo 77 oddelkov In za 2« oddeEtov. V tekočem letu je bik> tano^rl jesiih 75 novih oddelke v. V.«*e ijud-sJre šote v na jo 2816 ufimic. v privatnih poslopjih }th je 143. manjka j*h pa UH "v -ekaerih učUnšcah imajo pouk kar >> triie oddeFKi. fto*sko delo močno ovira po-memjlcanje učilnic V hanovini je na rjudekih šolah 1536 u*-.v.j>^ m 2MI flMP " !-°5 Tjcri oseb. to je na So W9§ kot lani. Med temi je IS kontraJ^uamih in 44 dc k teci 1S9 učnim močem še 59 ^jčiteljic ročnih de. 26 državnih veroućtteijev 34 strokov-T?^h učiteljev rn sr*johrvaščmo petje in IdMltti IO unraviteHev. ki nimajo od-derka. 6 naJšt« v.lnih in 24 učnih oseb. ki se na bolezenskem dopustu do upokojit-w. jo je sforpno 15G '^t inc-či. viehrr.o, da 35^ učr.iii oseb brez oddelka, čv to očr.j^itvo odštejemo od skupnega števila T-4dfano. da poučuje v oddelkih 3847 afiafll o^eb. Ker pa je na šoiah 4C<'8 od-defleov. v oddelkih pa poučuje le 3847 učnih o^eb. manjka 251 oddeJkovna učite- IjV v Za sprejem v .<*u2bo pa še proea 93 abi- tarieniz* m 362 abtturier.*k. Ena kandft-daltnja je ie iz I- 1932. naj-»e<^ Prezr>osei-xah Jih je iz i 1936. V let* *ajam lata Je bHo poleg 17 reak-trviranih uči 11 i jev ua učiteljic sprejetih v 121. Skupaj je odpadlo 17S rieb V cinevničarsko skirbo je bilo sprejetih ic ahKturicntfjv in ahitarientfc, 'jS. ko j-a ;e bil-^ iz X^re^čacenih precej učitetjev- in uči tel jV. večinonia po svoji prošnji. Ob za* - \ . ^>L«*cega ieta ;e bk> v ljui-sšdn šoiah 98.615 učencev hi 92.206 učenk, skupaj 185-823 otrok. Od teh je Jugos^>-vanov 182 970. Nemcev 2149. Madžarov 596. dr-j^ib narodnosti pa 106. Število ueeaicev *»c je povečajo za flti o.rok. V enem. oddelku je povprečno 40 otrok. Pri šolskem dehi in pouku se ye učitelj-s?tvo predvserji pečalo s vprašanjem, kako ^eijaviti v prakat zahteve delovne šole. V banovin: ;? 36 šolskih okrajev, toče j 6 več kot tem. Prosvetni oddelek je opo-xarjal tietteijstvo z okroznicamJ na socialno delovanje med narodom na enotno ^x>-ndravrjaB je v sob itd. V TiitJiiiii letu 1936-37 je bilo ukinjenih zaradi premajhnega števila učencev 5 semokih oddelkcr- ^tevQo nemške man> Saae «e stalno znižuje ta je bilo v preteklem šoktem leto m 251 učencev manjše kot v p^edSanidcem letu. Vseh manjšinskih ockfe*ov je 37 s 1413 učenci. Pregled šotekai poslopij kaze, da je v banovin: fGa ŠoMdh poslopij, od katerih ie ±"( v prav dob^-r sLanjiL 124 v do-9QM|a, ofltakt ao pa slabe ali pied^risnm ne'jstreza- V proračunJikern lt>tu 1937/38 znašajo šolski p^-ačuni za banovino 15.45O0OO din. za podeželske občane 7^32.024 d^n za avtoncmia mest^ 5.519.566 din. skupaj 01 MH> din V premeri za proračunsko leto 19C^ 37 so narasli iadatki za Ijod^oo šoL*?tvo v vira.v3ki banoviiu za 3,778.440 din. Raziovuia vzdržuje gJAihoaeninioo v . jani. deško vzgajališče na Seki pci Ljub:, u : za\xxl za slepe v Kočevju m kr jc aksarne potret**' ine pomožnih tel v Ljubljani in Mariboru. \ ljubi var-ski g-lu-hone:. je ILo otrok Nad polovico pro- silce*;^ je bilo odklonjenih ZcLradi pomanj-kanja prostora. V deškem vz^jalJSču oc Solu je bilo samo SO nedcletnfkov. dos4 je prostora v zavodu isa 150 gojencev. Za Dožčnice je bilo 199 950 din izdatkov Obstoja 70 šolskih kuhinj. 66 kulu-ajBBl ^ i^iia razdeljena podpe^a, v vrtina 37.000 din. 17 dijaških kuhinj je fiprejelo 49.9O0 din. M KLANSKE SOLE V hr.r.ovir.: je H nu-šcanskih aoL ki knajo skupaj 27l cKidelkov. V drza\-n»h mt^ščan-skih £olah .-e bik> 8495 učencev in učenk, na zasebnih pa 1419 učenk. Stev »jo iičen-*ev na državnih šolah je letos za 447 večji kot lani, na zasebnih šolah pa je ostalo ne^reaienjeno. Na mesčanskui šolah je še vedno preoejšjije potnanjkanje učitelj-st\-a. Na mnogih niesčaoskih šolah so šolski prostori slabi. Za najnujnejša popravila bi potrebovale tele okrog- 13 milijonov din. Stroaki za stvarne potre bćčtne m v-auržcA-anje vaeh meščanskih šol anaaajo okro- 2.500.000 din. Banovina prispeva samo 300.000 dan. Nove meečaciskje šoie se nameravajo ustanoviti v Koujfacah, Kranju, K^miiiku in Se\Tiici Potrebna hi bila iz narodnostnih ozirov mehanska šola v Gornji RadgooL SREDNJE L\- STROKOVNE SOLE Postapn** se je ukmfl 6. razred na realni gimnaziji v Kočevju m 3. razred mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. S šokskim letom I93Č/39 se odp^e zopet po-poina realna gimnazija v Kočevju. Državna realna gimnazija v Murski Soboti se pretvarja v popolno. Samoupravna gimnazija v Murski Soboti obstoja letos iz šestega in sedmega razreda. Otvorjena je brila državna nepopoina meSana državna realna gi^nnazrja v Mariboru Tako imamo v sedanjeun šolskem letu 14 držarvnai srednjih Šc4. ki flLcer IO po-pomm, eno s šestimi razredi v Kočevju, eno s petim* razredi v Murski Soboti, eno s tresmi razredi, to je ženska reama gimnazija v Ljubljani m novo reamo gimnazijo v Mariboru s štirimi razredi. Na teh svodih se je vpsak> v 266 oddelkih 7617 dijakov rn 3625 dijaklni. skupno 11242 srednješolcev in srednješolk. V primeri z tanakirr. ietoan je obisk porasel 7Sl 436 dijakov in 270 dijakinj. Na oddelek pride povprečno 42 učencev. Na štirih nedTia\mil: 'srednjih šolah je v 31 oddelkih 396 učencev in 735 učenk, skupco 1130. En odde'ek je več kot frmi. učencev in učerik je 50 manj. Na vseh srednjih šolah v novini je tedaj '.-pisanih 8012 učence-/ in 4360 učenk, skupno 12.372. Na državnih srednjih šolah potrebujemo za znanstvene predmete brez veror dca 16 učiteljev, 2 učitelja veščine 6 hoio-raJTiih veroučiteljev bi S honoTarnm učiteljev ze, veščSne- V prv* razred obeh državnih učiteljišč se je smelo letos vpisati 20 učencev in 10 učenk. Na obeh šolah je 100 učencev in 61 učenk-, skupno 170. T~£*?ncev je 30 maa^j kot lani Kar se tiče strokovne šoie. so v ožji zvezi £ prosvetnim tflkom poepo*hnj»ke š«-»?e. teh je 6. in sicer privatna višja po-apodmjska šob>. dr. Kreka v Šiški ter go-.-^»odizijrtta šola za gostilničarske go®p*>-dmje v Ljtubljani. samoupravna mestna ^oa^KKiinJMkc. šote. >Mladika< v Ljubljani in dckhški zavod »Vesna* v Mariboru ter gospod tj jaki šoli v Trbovljah in na Jesenicah. tri zlate deklice flka, ki je tudi za Ljubljano senzacija. DKANNA DL"RJ3I>«' in njeni dve tovarišici so res pi-av ljubke deklice in bodo očarale vsakogar. Ne porabite, da se ta film ravnokar areo^aja v KINU SLOGA, telefon 27-30 Predstave ob IO., I9.I5 in 31.15 uri. S i* €1 Iz?et goreniskih smiscarjev v Bohinj vJure::jska .':msMj s^portna pod/ve/e bo skupno s SK Bohmjem — v ok»iru ome-e?a izleta — priredila pester smuski 'r^c.jrn. ki bo brez dvjma nej/a* ;m:vejši v zsunjih letih — tako po številu udeležencev — kakor vrs -:ir pano«. Novost bo •aekakor »ni otoški jo ring« na Boh. -a (v redčijo 20. t. m. ob 10. uri dop.), ki bo zrn tem (C/tru prv^C izveden. Jezero :;n^ scvik!i>:;.. Mi£ manj za imiva nc bo »slalom« tekma (v nedeljo ob S. za C^rudcem), na kateri bodo nastopili \ >! »gc-renjski« kanoni. no pa i res konkurenti -«.-j.tv« — Celja'... Mariborčani in Ljubljančani. Najlepša pa bo borba pri teku na 13 km (sobota 1°. t. in. ob 14.). Za to tekmovanje je it sedaj prijavljenih veliko število na«h d ^.h tekačev iz vae ban' Toda največja udeležba bo na mladinskih teismah (tek v nedeljo 20. t. m. ob IO. — slalom isti dan ob 11.). kjer bi — po prijavah videč. — nastopilo rekordnu .% ..dih tekmovalcev. Krona vseh tekem m vse pr.reditve pa bo tekma v skokih za kombinacijo in solo-skoke na Hanssenovi skakalnici. Na tej tekmi bodo poles Gorenjcev nastopili tudi odlični ljubljanski skakači, tako da bo ' • š:h «kakaćev, 1C skakalnim tekmam bodo pr^pu^eni tudi lekater b \9i : si orji, ki imajo za seboj ■ - :.'■ a v P m •• ki bod i i svoji- mi krasno izvedenimi skoki gotovo navdušili navzoče. Ni pa pri tem i/!etu poskrbijern; samo za tekmovalni program V soboto bo za vse udeležence ugodna prilika, da si pri voščijo razvedrila pri raznih družabnih in plenih prireditvah v vseh hotelih ob jezeru in na Bistrici. T:sti. ki jim ni do teh prireditev, pa imajo priliko za lepe izle*e ".t Y >:-?'. K'>mr«i ("mo prs' itd. GZSP vljudne, vabi vse športnike in osta-•v >. da se iKleTe/i izleta v Bohinj. Pakaftmsa. da se zanimamo za zimski sport. *"d: če nc nakopajo — severne evropske zvezde, ki so zasenčile rezultate in trud naših tekmovalcev; ne oopustm o, da naše KaaafES prireditve hirajo ir nazadujejo, ker /anje širše plasti naroda zadnje čase ne kažejo živatja zanimanja. GZSP upa, da. bo v zlctnih dneh smučarja, ki mu je pri srcu zdrav in pravilen napredek našega ;"imske«a sporta, ki ne bi obiskal Bohinja m njegovih prireditev. ★ Naša ka nna leto*: prav ugodno /-iuieiko -ezooo- 2.e vt?e zimsko mesece ja >inaka izredno dobra Ln vit-uie naravnost kioaino. Zalo ni duda, da so vise z.unsko #rportn - ;K)>tojanke in ^orskj hoteli polni u«>slov. ?'• :.-ti n.noi^o je Srbov iti Hrvatov. .\ v z.j.i.i'er.: uis;i prihajajo tudi inoaeoicl naš>» lu*ii.r? na smuko. Tako je t»ilo na KomrJ ie več Francozov in Angležev, prav t;tko na Pokljuki, a v Planico je prispelo T^rejšnti tedan li> Nemoev iz DUwseidorfa, k' ostaneio v do..iu Ilirije do 19. t. ne. tako! dniiri lan pa prispe š*- večja skupina .Nemcev, ki 1*> ostala pri nas tudi 10 ali 14 dni. Za nevMjo bo pri-rravijeiia 'udd mamutska »skakalnica SK Ilirije v Planici, tako da bodo lahko na nsikakali. Cb bo vreme ugodno se l>o>ita v nedeljo poenala z ve-lirarstne skakalnioe NovSak in Priln^k. — Gorenjska zimsko športna pod zveza Jesenice razpisuje o priliki svojega prvega izleta v Bohinj za 20. t. m. ob 10. dop. na Boh. jezeru »motoskijonno«. Pravico nastr.pa imajo vsi pravočasno prijavljeni motociklpsti. Vsak motoctkiist lahko prevodi predpisano progo samo enkrat in to z odraslim smučarjem (trening je dovoljen do 9. dopoldne). Vsak tekmovalec tekmuje na lastno popolno odgovornost. Zmagovalec prejme darilo predsedstva. Razglasitev rezultatov bo »kupna za vse tekme ob ■l v Bohinjski Bistrici. — Zaradi nastalih finančnih zaprek bo mladinsko prvenstvo, razpisano za soboto 1J. t. m., v nedeljo ob 10. dop. — Inozemski smučarji na Jahoriui. Leto-o /.;- ► rf^zlno zanimajo Jahorino Francozi. Aiurle2i in C-hcsIovaki. V soboto je bilo v domu na Jahorlmi 16S inozem^k'li c^nučariev. V kratkem pri .spe iz Francije s nose?bnirn vlakom večja rfcnpina francosaib cni*tniko\. k; ostanejo na .Tahorini de+i časa. Snega je na Jahorini nad 3 metre. M*"l smučarji je ttKli nekaj Američanom-, ki t=o ssmu-ko na Tabori:.i zHo zadovoljni. Lep dar: Zgodbe brez groze • * asa rim. 4. L Javna produkcija Ljubljana, lb. februarja. Državni konservatorij je priredil včeraj svojo prvo javno produkcijo gojencev, ki jc privabila obilo občinstva v dvorano Fil-harmonične druabe in to po vsej pravici, aaj so biii nastopajoči po večini učenci višjih letnikov, ki sc oddaljujejo od ne-prožnega »šolskega« podajanja v toliki meri, da nas morejo pritegniti tudi kot bodoče osebnosti. Program produkcije je bil zanimivo in pestro sestavljen ter je kazal zdravo tendenco približati gojence problemom večje forme, v nasprotju s prakso prc^šnih ;et. ko so produkcije izkazovale visok procent romantične miniaturne ali virtuozne produkcije. Povečan interes za klasiko moremo le pozdraviti z želje, da bi po možnosti bila v«a ciklična dela izva-jansi v celoti. Prav učenci prof. Lipovška: Zapletal, Sagadin in Burgerjcva. so dali vsej produkciji z izvedbo Havdna. Beethovna in Mozarta pečat preoricntaeije. Njihovo igro odlikuje objektrvnejši odnos do snovi, ki jkn omogoča uspešnejše reševanje z v oko v-nih in formalnih problemov skladb. Xjim sra se p-idruiila s Schumannovimi «Otro-skimi prizori* M. PrinčiCcva. učenka prof. Zarnikove. in violinist Žizmond (prof. Pfeifer) l Dvofakovo »5>onatinc«. K tej skupini izvajalcev moremo prištevati tudi izvrstnega klarinetista Raubarja, ki je pokazal v tehniki in zvoku jsti nesentimentalni odnos do snovi, kljub temu, da je literatura za klarinet tako obupno borna in nezanimiva rako za poslušalca, kot za izvajalca. Čelist Cchovin je odigral I. stavek Lalojevega koncerta prav dobro, vendar mora polai?ati več pozornosti na ton, ki še nkna prave intenzitete. Izmed pevcev naj omenim le tenorista Gostišo (g. ravnatelj Betetto). ki razpolaga & svežim glasom in ki s svojim prirodnim, neprisiljenim petjem naravnost očara poslušalca. Fr. Sturm Tatvine se množe Ljubljana. 16. februarja. Včeraj in danes je bilo policiji spet prijavljenih ve^ tatvin v mestu. Z dvorišča hiše at. 11 \ Tovarniški ulici v Mostah je nekdo odnesel Vinku Loziču nekaj mocfce obleke, več ženskega perila in več kuhinjskih prtov v skupvii vrednosti okrog <><*) din. Gnidicevo gostilno v Bel jaški ulici je posetil oni dan ponoči neki brc/poselnež, ki je odpiral omare, stikajoč /c denarjem, pa ga ni naše!. Slednjič se je tat zadovoljil s steklenico vermuta in s steklenico ruma, predno je odšel, pa si je privoščil tudi nekaj mesnine. V stanovanje Albina Vrečka na Medvedovi cesti 30 sc je vtihotapil v ponedeljek tat. ki je ukradel 600 din vreden zelen suknjič. Policijska Kronika navaja še nekaj tatvin po stanovanjih. Na Poljanski ces-ti je bilo i/ stanovanja Josipir.c Zupančičeve, Marije Predanikovc ter Marije Božićcve ukradenega več perila in pa za okrog 100 din drobiža. Dalje »e je nekdo splazil v stanovanje Ignac- Kneza v Kopališki ulici, kjer jc bilo odnesene za 400 din razne delavnrške obleke. Francu Bobiču je nekdo ukradel iz kovčega dva medeninasta svečnika. Francetu Zoranu je drzen tat oapcljal izpred Nabavi jalne zadruge na Masarvkovi cesti črno pleskano kolo znamke Barodel-ia s tov. številko 855.156. ki imsi ^c skoraj novo pnevmatiko. ITcradeno kolo je vredno 800 din. Prav podjetni so postali te dni tudi prijatelji kokošje pečenke. Iz kokoš-njaka .Antona Modica na Viču jc nekdo ukrade! 4 kokoši, v kokošnjaku Ludvika Berlana na Dolenjski cesti pa jc tat, ki so mu že na sledu, zavil vratove petim kokošim. Na živilskem trgu je bilo včeraj ir. v ponedeljek izvršenih več žepnih tatvin. 2e-parji so se polastili denarnic, ki so jih nosile gospodinje v ročnih torivcah, neki prodajalki pa jc izmaknila neka ženska dva bankovca po 100 din. ki jih je položila pod papir v košaro. Policija sumi. da so bili na delu neki hrvatski žeparj;. ki često pr-■flfajo v Ljubljano iz Zajeba. Če so možje nezvesti škof ja Loka, 14. februaa-ja O j. ti pustni čas presneti! Pa nam jo je zagodel. In še kako. Pomislite, škof-ja Loka ima piamo. . . Pa kaJcsno. Oblasti so ga. dobile, pisale so ga. pa nesrečne zakonsko žene — če smemo verjeti anonimnemu junaštvu, čuvarji postave žerLcatm, rd o stvari spioh niso bilo poučene, pa je prišel naenkrat tak >no-lom .. . € Rezultat: Glave so se sti!:ale, mesto jo šužljalo. namigovanj je bilo nič koliko, govoric na pretek — a pismo, ki je dvignilo toliko hrupa, bo ostu.lo za spomin na ^nesrečnec dneve — ko so bili Soofje-ioški ino2je >nezvesti<. Živilski trg Ljubljana, 10. febnKirjfl. Danes je vladalo na trgu zopet precejšnje mrtvilo zaradi sHbe^a vremena rn domača zelenjava je bila nekoliko dražja, ker je je bilo malo naprodai. Zelen jadni trg je bil danes nenavadno slabo založen, čeprav je bil semanji dan, ko je sicer navadno tudi živahnejše na tr*ju. Danes je bik) tudi naprodai malo sadja na kmečkem sadjem trgu in prav tako je bil slabo založen perutninski trg. Cene niso bistveno spremenile na sadnem in po-rutninskem trgu. Posebnih sprememb tudi ni pri uvoženi zelenjavi. Cvetica, ki ne gre pcscbno v denar, čeprav je poceni, ni vodno sveža naprodaj in zato prodajalci popuščajo še bolj pri ceni. Zdaj ie cvetica po 5 in 6 din leg. Razne zimske salate sv> po 6 do 16 din k£, po 16 din jc gorici radič, a gre skoraj bolj v deuar kalknr domači, po 20 din prodajajo ohrovto\o brstičje in po 12 o m špinačo. Oc bo sneg obležal, se uvožena zelenjava ne bo se tako kmalu pocenila. Izmed novosti je treba omeniti še rdečo redkvico, pridelek bolgarskih vrtnarjev v Dalmaciji. Grah v stroeju prodajajo po nespremenjeni ceni, po 16 din k«. K O L F, D A R Lhuies: Sreda, 16. fenruarja katoličani: Julijana DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Slavni mornar Popaj in drugi Kino Sloga: Tri zlate deklice Kino t Jadan: Dunajske melodije Ljudska »niverva: presta vanje docent-h dr. Ivana Matka -Kdo določa spol< ob 20. v Delavski zbornici Podružiuca ŠVD: Predavanje nadimaka S treklja >0 rastlinskih £kodljivcih in kako jih zatirarooc ob 19. v predavn Inici mineraloškega instit'ita na irciverzl. Gostovanj** Sentjo^občanov v Mostah : Nobene žene več« cb 20.15 v Sokol^kem domu DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakar&č, Sv. Jakoba trg- 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 7S. Gospod uredntk! Mi. vaši čitatelji, se čudimo, da nam nočete prisanesti s svojimi modnimi novotarijami. Prepustite modo modistkam in kroj.tčcm. sami te pa brigajte za to. kur je \ir dobili -w sneg. Kaj pa slikate ^aga na steno? Zdaj ste ga dobiti — bela odeja jc prekrila hribe in doline. ' ..... w * Nasa gl DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 16. februarja: Rdeče rože. Sreda četrtek, 17. februarja: Bela bolezen. Red četrtek Petek, 18. februarja: zaprto Sobota, 19. februarja: Ob 15.uri: Snegrvlj-Čdca. Mladirsska predstava. £rwn. <"5kv-boko znižane cene od 14 do 2 dtn ★ OPERA Začetek ob 20, uri Sreda, 16. februarja: Evgenij Onjegin. Gostuje A. Dermota, Izven. Znižane cene od 30 din navzdol četrtek, 17. fehrucrja: Madame Butterftv, Izven. Gostuje ga. ZZlata Gjtuigjenac. Znižane cene od SO din navzdol Petek, 18. februarja: zaprto. Sobota, 19. februarja: Traviata. Izven. Go-Izven. Gostuje ga. Zlata Gjimgjenae, cene od 30 din navzdol ★ Gostovanje gospe Zlate Gjungjeoac v naši operi je v toliko spremenjeno, da se poje jutri v četrtek zvečer Puccinijeva opera Madame Butterflv. Traviata pa v soboto. Znano je, da je gospa Gjungjenac v obeh 'partijah sijajna tako v pevskem kakor igralskem oziru, zato obisk najto-pleje priporočamo. Obe predstavi sta izven in veljajo znižane operne cene. Ravnatelj Mirko Polič deluje v naši operi že nad 12 let in je v tem Času postavil na naš oder preko 50 del, izmed katerih M lllllli II druge stopnje, češ. tukaj ga j polo^Co tudi sam režirah Svoj reper- imate. fn poizvedite, kdo je njegov avtor } £^ j^črpal predvsem iz del domačih in poizvedi ...Začelo se je po^ra^vanje Možje, ne- | riovaj^a^^^asbenih Hteratur, v lepi meri srečniki._ ki so jih bih dognala že I>reje, j pa ^ skrbel tudi za dovršeno izvedbo opernih klasikov, predvsem Mozarta, Beethovna in Wagnerja. Ravno Mozarta goji s posebno ljubeznijo in natančnostjo in mu vsi glasbeniki priznavajo, da je v izvedbi Mozartovih oper odličen. Zato je popolnoma naravno, da si je izbral za svojo jubilejno predstavo tudi Mozartovo delo, in sicer, Don Juana, ki bo v torek: 22. t-m. da ao bili taca in tam. niso bili vprašani kako io kaj, ampak žene so morale izpovedati svoje. Ponekod je šlo razčiščevanje afere«r v nekam posebno hilutajočero duhu, drugod zopet začudeno, 1 kako pak — vse žene niso enake. Med "ljubosumnimi- so se na«le tu±i pametne, trezno misleče, ki na pismo niso dale nič. Imajo Stev 37 »StOVENSKI W A ROD«, mk, M. feUuarJa IMS. Sta S DNEVNE VESTI — Diplom*«! tepit na filozofski fakulteti un: verze Kralja \leksendra je včeraj napravila gdč. Tejka *parhake| iz Cerja. Cftetitamo! — Modernjzaeija naAo^a civilnega letalstva. Nase civilno letalstvo je dobilo saonje čas** več modernih, v Ar.rtin in Nomcaji nabavijenah letaJL To ao prva letala pn nea. ki potegne jo med potetom -o_4eaa v trup. da hitreje k-t^jo. Za civilno letak*vo bo dala država leto« 23.361.000 dfca. od tega odpade na osebne izdatka »32 din, na materialne pa 22.636 048 — Lani je ***^ln podpora drža b«aatl letalstva samo 7.265 02«; cLn_ Letos . i. rr•»i.-ms. letala Zj. sanitetno ■SRflfctt K ib"! nu progi Boo?rad—Maribor. oo mčxatrstvo bi ■santo :z sedanjega proračuna rezervirati 30.000000 dir kot prvi obrok za odplačilo kabla Boogr Maribor.V spo:-azur.m <» f-joančnim mini-stnstv m pa ta kredit ni bil rs^rviran. V »Službenih Novinahc .»e biia z ponedeljek objavljena ure*iba o izpremembi ureobe o pokanju tektonskega kabla na progi B*»nfgTad—2-agreb, Maribor—meja ter o nabavi materiala in iar.ršitvi dela- Fo tej izp r^tnembi bo vneden prvi obrok v znesku SO milijonov den za pla-^ito rabave v prihoori ji državni proračun. — Stari in »n^imncli d^a^ri bodo m ' svote pravic* i. zavarov-nnja /a on** i «hr!o>t. ■tarort \v. »mrt uveljavit; samo »a «»n.i oh- n zaposlenja, ra katera ~>t Im!i |>ri«p.>%-ki d<>ian>ko plačani. nn«»pt-vki ni*o plačan . po do^>cr>ab zakona o zavarovanm . ;em.\ prav»re do si--ro~tm-kih dol., dknv. tv> podatkih centralnih r:tr^>k':, Maircjii m 7na-saJS carinski doliouki od 1. do 10. februarja •' -'»... o7 >:.:. • i«4eni čjmi lan&kei?a Ma *«r "Jltdl.Vvi din, tr.ko da s*> re l^tos pove.ii!: h 9.412.404 din ali 42.96*.V Od 1. apnLa 1957. «k> 10. februarju l'*3S. N) znašali winski dohodki 00,411.022 V?ni proračunom je zna.-al prevlek 203.30S.o63 din ali 29JMk Sa-.au naočnikom toplo priporočan-!0 r>. RavIJenovo zbirko črtic, novel in satir, ki je pro- r p i naslovom »Zzodbe brez cr"oze<. Naroča se pri založbi »Cestic v Ljubljani, Knafljeva ulica o in velja fcro-Hraa izved s poštnino sarr.o 11 din. v celo platno vezan pa a poštnino 16.— din. — Hr.at-k.j zadružništvo ii+e nove kredite. Hrvatske kmetske zadruge *o imele zadri* dni ver sestankov, ni k.a»erih je bua SPVBjeti oh"-i it. a r.*»o!ueija. Hrvatsko/adruž-nCtvo nove kredite v znesku 40.<**UX»0 din, bi «e nioirlo sanirati. ■ , najmodernejših i»a mikov \ >ui -t«. zjutraj ie pripiul v splitsko pri- stanih- r.. «iro"i^rnej*:li '..»vorn.b .ur- nikov. fip>ki motorni parni k >.Wriil iti« r-den<, k: bodo nanj na tovori li 3.U00 kj Kvn<-ze zn An^iijo. Parmk ima 12 potniških ka-:- r.: .;i<*i#-r*i»'j m» oprem i jen. — Vreme. \ p-:i -n-k.; . -'..d pr^vi. da bo večinoma oblačno spremenljivo vr*ne. po malem l>o č»* -r-.: o. ^»"»»rai je r^n^žilo v Lfoblianl. Varil^m. i!;._r^'.u Sarajevu. \a - ' m Ta iri. z::. .<»la v Sarajevu v / , ^gradil v Mariboru 1.6. v Lkibirar? 1:2. Davi je kazal tarom eter v Linhliani 784jB\ temperatura je znašla —H4. Trik- pc»ikodo\^nei. V 5»r.kv::o boaii-oa so oav. prepeljal? cestarjevo ženo Mari-^ I>rakslerjcvo iz ženčurja ki je pa-dSa aa ceet: in se hudo poškodovala po rokah in po nogah. J\*-\.>• k Marim T"r-barie iz Stare FSižme pri srednji vasi na G^enjakeai je včeraj padel s sani in se h»xio poško Isaa po glavi- 64ietru 2iaseb-nici Ivani škofov jnanvroči v Tnvr.meai pristanu je včeraj na pragu spodrsnilo, da jv- padla in 3i zlomila levo nogo. — Pretrd I j. \ i li»i!a*a,. trarrediia. V Ja-ronu ori Sacrebu se je odi^rula včeraj pr> tr^cJjiva Jj'ihaviia trajjeduja. Mizar Franjo Koiarič je holel u»treiiti svojo ljubico Štefanijo Parkovi?, s katero je živel v skupnem «Q6po>iinjr4vu že 12 tet. Ranil io je v slavo, ko je nc hotel ustreliti dnn:.< :im 1 krco Odpovedal. l'ot»xn j? r-el Koiar.č v hi>o in si r*o parkovi-ceao ao dale težke zmotne razmere. — Veliki druihi libaiapcav ta prišli ua sJed. V Bjelovaru so pri »d na sled veliki dnižr: t&HMapaaV. Aretirali so jih že okrog "20. Tihotapri so razpecavali po metnu in okolici saharin in raz..« :....->,»»L-^ predmete. V tihotapnko afero so zaydeteni baje tedt nekateri visoki go^pc-lji. 2z Ljubljane —tj Šoferje opozarjamo na zanimivo predavanje »o kazenski in civilni mdgtnm nosa hoferjev«, katero ho jutii v sredo 16. t, m. tečno ob 8. uri z\ ečer v prostorih šoferske*ri društva >Votan< za dravsko banovino na Cankarjeve.n nabrežju 7 prvo nadstro?^. Vstopnine ni! —»j \\d vaših uči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izrrašanem optiku. Stari trg 9. Ljubljana, —li Alrk*aLflfr BoroT^Li bo ijiral na svojem petkovem koncertu naslednja dela: I>va Bachova preludija in tuai v ir-mo'u i n ir-duru in np to ^ i stena skladatelja 8 or-predisre. izmed katerih imajo posa-prediflrre sledeče naslove: Zbudite se, klice nas cla.s. Veselile se ljubi Kn-t-Jaai in V Tebi ;e veselje. Ta tri dela v I>u-soniievi BtBBaAj -za klavir. Sledi Beethovnova Sonata apoa«*$ionata op. 57. ki k> pr;-5tevamo med najlepša dela nesrr.rineta mojstra, kar nh je napisal za klavir. Po odmora zalars Prokofi*»v Sarkazem in Preludij v e-duru, dalje Medtn«-rj?vo pravljico v f-molu in Stravinakega Ples voznikov bi baleta Petruške. Koncert zaključujejo Lk-ztove skladbe. Petrarkov Sonet Pri izviru in Ogr-^keea rapsodija št 10. Anion Boroveki brez dvoma eden nan»ečpii klavirskih umet- nikov našega Časa. Konrert bo ta petek. 18. t m. ob 2u uri v veliki Fith. dvorani. Vstopnice «o v predprodaji v knjigarni Glasben? Matice. PARIŠ 1938 II. elitni umetniški ples 19. t* m. —lj $eetjakobeani so dosegli z najno^ej- so Mohiarjevo veseloigro >Njeti2 velika ljn--r<-v.' v-lik in prodoren uspeli. Ooarljiva, : ^žna reodha o se^trski »mtezni, fina vese-t^»!kTa. polna tooleci choutja. humorja, ve-drot.t1. in duhovjJonri osvaja in navdihuje •jleda'ce. Mnoei eo sa ogledali U> veseloigro že večkrat. Tako izvrstnega zabavnega deta ,'!ed.aii*ki obiskova!r.i ž? dokfo niso videii. Ta ljubka. w !u veseloigra je šlager la-'oenie taninau Ponovitev ie v soboto 19. in • n-d ijo 20. t nt ot> 88.1a, Kdor si Ž3ii 2 uri vexiiega in prisrčnega erneba, naj poseli predla vi. -lj Dre>: \>i v Sokolski dom v M°-^tah, kjer bodo gostovali ftentjaKobcani! Zaigrali oodo zabavno in duhovito veselo-:sn>> > Nobene žene več!< IX> s»o>lz se boste \-ragolijam. ki jih uganjata natakar Maks in njegova nevesta Silva. K :>redsta%i vabimo zlasti grispodinje, da se bodo naučile, kako se najenostavnejše \*od. gospodinjstvo. Začetek ob 20.15- — lj Skrivališče tatov na Vicu. K na^i v:erajAr«ji notici pripominjamo, da pod imenom Tepma ni bil mišljen g-.\iojz Tep na, stanujoč na Viču, ki tudi ni v nikaki zvezi z omenjenimi tatvinami koies. — h Ljudska univerzii v LjabljaaL i>r l»o predava« doeei.t dr. Ivan Matko o ze»k> z.>:,jinivem vprašanjn: Kdo določi ^pol. Pre-r'a van je »<> ponazorjeno s skioptirnimi sli-kan&i. \'riik> se bo v dvorani I>savske/1 NHklošicevi cesti. Pričetek ob 20. i . ftj sta v> prioafiji i Slov. Narodu, v torek, dne S. II. I9GS, v šlevilki 30, na Mrani 3, sto'-pec 2 v sredi \,jć naslovom: >B!ato v preil-nitttili-. \as prosim, da izvolite v sn»i*»lu cl. -v Bakaan o li&ku obja»viti sledeči uradni popravek oziroma pojasnilo: Mestna občina -lori za cetd? v^e. kar je v njeni mo£;. da oestfl v dobrem stanju, enako v M.-- ♦. kot v drugih okra tih. Neosnovan s. li\ je blato na cestah v Mostah, odkar so tudi .Moste poMale mesto. k3 mno-go izdatnejše. Z:, ceste v M-*.uih ie bilo • ^.rabljenega nič manj kot l.i»49 ni5 pOMi-ncLTa gradiva, kar je veljalo mastno občino *.*').'V4o. Mestni cestni valjar je s-vo/.i tri me«»ece onravajal ntrjevalno delo na teh ce.-tah, dottm v prejšnjih laLih Mo-Bte valjarja nit: videle niso na snx>jih cestah-Posute in valjane fo oi'? v le,U«šnjecn pro-r .čunskeni letu oo*«l -»j sleKie-'e reste: Ko-raBSeva ulica. Predoviceva ulica, Zalo^kit ■**--a. š.n.Ttinska cesta. Zvc^zna ulica, Si-mon OrejtutCIieaa, Linhartovi ulica, nasute pa: Pol;>ka pot. Pot ob Ljubljanici. Pov-šelova cesta. I>onižalska cesta. c?sta ob Ze- . Ljubljanska ulica. Zadružna ce-~ dieka. Datelova ulica, pod Ježami. CigU ulica. SLapnicar;eva, Društvena, v>'-a, .^riintjrtska ia Pot na Fužine. V*eh neprilik v kratkem času ni moii<¥**> odpraviti s c».-t in Jokier ne to-- .< v mestu tlaico-.. tadl nepri-»sli. k; j ili povzroča zmrzovanje in sla-!.> vr-r;--' pa ce^iaii ir. ulicah ne bo mogoče odprav-.';, t >:> -ilaben1 in zimskem »T«nniu rudi bodtiiki ne morajo biti povsem suhi, k Mul. frtaln- Z odličnim spo- •Mii pre . • .: I>r. J. Adlcšič, Iz Maribora — Opera vTroubadour« v Maribora. Po •tnein prestank-j. katerega je deloma izpolnilo gi štovanje ljubljanske opere, se je mariboraka gledališka uprava odločila ugoditi vaeatranaki že1 j i za vprizotitev v anboru tako priijubijene Verdijeve opere >Troubadour<£ v lastni režiji ii\ s svo-^veže^iimi močmi. Kot poaebria novost bo nastop pred kratkim angažiranega bari ton ista Anžlovarja. — VaSja Pire v Karlovcu. Naš šahovski ..ojs'.er Vasja Pire se je te dni odzval v-abilu šahovskegp. kluba v Karlovcu. Tam je odigral 8 part j z najboljšimi karlov-.šikimi šahisti. Njegov uspeh ie sijajen, saj je dobil pet, zgubil eno in remizi ral dve partiji. Take j nato je odigral še si-^: al tanko na šest h deskah Vasja Pire je dobil pet in zgubil eno partije. — Truplo p«KJportK-nika bo prepeljano v Valjervu. Včeraj smo poročali o smrtni nesreči mladega, komaj 22 let starega podporo.-.....i lia^.voja Paramentiča, ki je tako nesrečno padel s konja, da se je ubil. Po ko jc; kavo truplo bo danes prepe1jano v i ^ i irovo đaaaaea mosto v- Valjevo. — SKrivposfnj strel. Ko se je v'^učal 15 Karol Ledenik zvečer domov v Radvanje, je nenadoma počilo, miladenića pa je za^kelela roka. Ugotovil je. da mu je krogla iz samokresa prestre-h a dlan ćesue roke. Kdo je streljal in - -i', ra zairao. uvedena pa je stroga pse-:skava. Ranjenca so prepeljali v mariborsko bolnico — Maistrovi borci pri Sv. EOlfen^u nad SrcdJttčeTn .>> s- orgaoiiZ^rali v posebnom odselru. I*reUseduje g. Robert Košar. Preteklo nedeljo je imel odsek 'epo uspelo zborovanje, ki se ga jo udeležilo nad 70 lajnkaj Živečih Maistroa-ih borcev. Njihova zgodovina je zelo zajiirrJva m častna. Ko ie generalu Maistru primanjkovalo vojakov, ie r»ar>rosni sr. Komarja, na.j mu posije tamkajšnje fante, ki so se pozivu o/Jzvali in pomr^li rešiti ter osvo-ooditi Mar bor Bolfenškl Maistrovi borci so tudi zasedli ^trigovo in brani.1 i raa-džarr.ko ter re%-emo mejo v znanih usodnih dneh. — Starček padej s skedrja. Ko se je odpravljal 601etrd preužitkar Alojz Hlade od Sv. Križa nad Mar-borom na skedenj spat je na lestvi zg-ubil ravnotežje in str-znoglavil z vačine. Padel je tako nesrečno, da je aaaaaal bude amanje m notranje poškodba. Nezavestnega starčka so reševalci nerrzudorna odpe^^ali v tukaJSnjo bolnico. Iz Rajhenburga — Oseaaa TasL Te dot je bika premeščena na lastno prošnjo učiteljica tukajšnja narodne šole ga Petrovič Frani«** na ogledno bežarrajako *ok> v Laubljani. Sluabovala je delj časa v RajTienburgu ter je bila splošno priljubljena. Posebno pa jo je caniki osnovnošolska rnJadnia, ker je bila % njo materinsko ljubezniva. Kot pristna Dalmatinka se je v kratkem nsuoila slovenskega jezika, kateraca je obvladala tako popolno, da se ji na poznalo, da je Jocna z juga. Po njenem odhodu je nastala na tukajšnji šoti velika "»rzel- Pričakujemo, da bo ottast nastavila še eno učno moč- G*- Petrovičevi želimo vee .mi-ho i Se na njenem novem ^unbetiein mestu! Z Zidanega mosta — Velika predpr^tna prireditev, ki so K> organizirali uslužbenci kolodvorske re-€Jtavracije v soboto, je privabila mnogo gostov od blizu in daleč. Igral je ja^r in nastopili so tucfl pevci iz Trbovalj. Prireditev je posetilo več parov mask, ki so obujale T'e5eol>oo pozornost Tu je lahko prišel vsakdo na svoj račun, saj je zabava s plesom nudila ^akoraur mnogo u M tka fn veselja. — Sokolsko gledališke. Naši vrli sokolski giadališki icralci se zopet pripravljajo na delo. Skopaj vsak večer imajo vajo. V režiji or. Ante Beliliaria bodo v uedeljo 20. t m. ponovili na fplošno zeljo občinstva burko v treh dejanjih >Nehesa na zemlji«. Nov«! ,troke! Novo! Kino Matica 21-24 ob 16n 19.15 is 21.15 ari Iz Sevnice — ob--.n«..k 1 sejem. V ponedeljek je bil v Sevnici dobro obiskan prednustni sejem, na katereca je prišlo mnogo razstavijalcev — kramarjev iz Celja in celo iz Ljubljane. Kupčije so bile prav živahne. Dobro je bil obiskan tu-li ^vinski sejem. Pitane vole so pro- 7 do S in 0 din. teleta pa po 5X0 din. Prasioke po G do 8 tednov stare 10 120 do IK din. Ker je bil sej?m zelo iiol>ro obiskan, so bile cene na splošno zek> vitoke. Tatvine po kmetih Ljubljana, 16. februarja V hišo posesrnice Marije Cesarjeve v Go-lobinjcku v občini Mirna peč so pred dnevi vlomili s pomočjo vitrihov drzni vlomilci. Domači so žc pred polnočjo čuli zunaj glasove, za katere se pa niso zmenili, misleč, da kolovratijo okrog vaški ponočnjaki. Ziutrai pa. ko so se zbudili, ©o ugotovili, da so imeli ponoči v gosteh tatove, ki so odnesii več svilenih in volnenih ženskih oblek, veliko perila, nekaj rjuh in druge posteljnine, več namiznih prtov, več perila, več parov ženskih čevljev, dve posodi svinjske ncst;. vrečo soli, nekaj slanine in već kosov mila. Cesarjeva jc vlom takoj zjutraj prijavila orožnikom v Mirni peči, ki so ugotovili, d* sta bila na delu 25 letni Ja-r.c-z Zaletel, znan vlačugar, doma nekic od Žužemberka ter njegov tovariš Franc Karaj, tudi znan klatež, silno nevaren tuji lastnini, obsojen že zaradi razbojništva. Oba vlomilca sta po vlomu v hišo Cesarjeve pobepnila in odnesla plen najbrž proti Hrvatski, kjer ga bosta skušala spraviti v denar. Cesarjeva je oškodovana za nad 2000 dinarjev. Hude preglavice delajo tatovi tudi orož-■floam v Senovem pri Rajhenburgu. Tam j; bila na delu večja tatinska in vlomilska draaaVa, V kateri so bili Jože Štefančič, Fr. Kastigar. Tone Miler in Jože Lckše ter vojaški ubežnik Ivan Romih, ki sta že aretirana. Viomilci so imeli skrivališča po okoliških gozdovih, skrivali so sc r-a tudi po skednjih in zapuščenih zidanicah. Vlam-Ijafi so kar zaporedoma v kmeči-e hiše, odkoder so odnašali vse. kar so dosegli. V enem skrivališču so orožniki izsledili večjo zalogo nakradenega blaga in sicer gramofon /namke »Edison Setr* s 27 plohami, več odej, ženski p! išč, več zajčjih kož in nekaj perila. Po areticiji Lekšeta in Romiha so se ostali trije najbrž umaknili nekam na Dolenjsko. V vaseh RadomJju, Homcu, Nožicah in šmarci so bili te dni ponoči porezan 1 14 konjem repovi. Tat je opravil svoj posel po hlevih izredno spretno, vendar je slednjič padel sum na znanega prekupčevalca žime, ki ga sedaj že nekaj dni ni na spregled, čeprav stanuje v eni izmed navedenih vasi. Orožniki ga zasledujejo. Za domača. 1. Popaj, Ali Baba nikov 2. Popaj rekorder 3. Popaj hoče v bolnico 4. Pop*j v zoološkem vrtu 5. Betty Boop ni več moderna 6. Koža Bonco ▼ jrledaJišču 7. Zajčja svatba 8. Raj na zemlji 9. Kozaške pesmi. Za akcijo utk&klh športnih ribičev N moramo zanimati tući ral Ljubljana, 16. februarja. Združenje jadranskih športnih ribičev v Splitu vodi akcijo, da bi Hrvati rabili za morske ribe hrvatska imena in ne italijanska. Ta akcija je nedvomno zelo potrebna, kajti italijanska imena r*b rabijo celo v velikih hotelskih restavracijah in j.h navajajo v jedilnih listih. V resnici pa ta imena niso niti italijanska, temveč popačeno italijanska ter Še tem grša. Veseli nas, da so akcijo za iztrebljenje grdih imen morskih rib začeb vprav v Dalmaciji, odkoder izhaja nazivoslovje morskih rib in kjer sc popačenih imen najbolj krčevito drže. Za akcijo se moramo zanimati tudi pri nas, ker so tudi v Ljubljani v rabi italijanska, ali, če hočete, »dalmatinska« imena morskih rib K nam so jih zanesli predvsem dalmatinski nos ti lr. i čar ji in Primorci. Tudi pri nas bi bilo potrebno, da bi se odločno zavzeli za iztrebljenje tujih imen morskih rib. kajti v Ljubljani so se nekateri Dalmatinci uprli pofkusom po uvedbi slovenskih imen. Gostilničarji zahtevajo, da tudi časopisje uporablja popačena imena morskih rib v oglasih ter se upirajo celo rabi že povsem udomačenih slovenskih imen. Sklicujejo se na to. češ da slovenskih imen nihče ne razume. Ta i/«ovor je treba kolikor toliko upoštevati, vendar ne tako, ga broda proti štrigovi in Sv. Martinu. Zima gre h koncu, promet je vedno večji, poleg tega pa so začeli ljudje delati v gozdovih ter voziti gnoj na njive in jim je to delo sedaj onemogočeno. Tako čakajo s posekanimi drevesi, ko se bodo merodajVii zganili in popravili most. Kakor čujemo, se Se vedno prerekajo, kdo mora. ta most napraviti aH občina Crensovci ali pa Gibina. Ponovno pozivamo sreski načeistvi, da rešita problem tega mestu ali ga bo financirala katera občina ljutomerskega ali lendavskega sreza- Mislimo, da je bilo časa za to predolgo premišljevanje že dovolj. MALI OGLASI Beseda 5u par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Dtn L.—> davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov }e treba priložio znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din V sled ogromne zalege »Huoertus« plašče v. zimskih sukenj. oblek, perila t.t.d. ODPKODAJAMO VSA OBLAČILA s 15 do 20r/o popustom. P R E S K L R LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 NACE NAROBE ta petru k. Celovška cesta 41. se ori poroča. 14 JI. 60 par ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijanac, Gosposvetska cesta 12. PRODAM Beseda 50 par. davek poaeoej. Najmanj« znesek 8 Dia LEPE SPALNICE dobite že od 1450 din rOprava« Celovška c. 50. 509 KROMPIR, čebulo, jabolka, cvetlični med dobite najceneje pri * PRODA«, Kopitarjeva ulica 1. 511 SVEŽA JAJCA zajamčena, 720 kom. din 475.— franko podvoz razpošilja p i povzetju G. Drechsler, Tuzla. 508 POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din ZA SAMOUKE uradnike, trgovce t.t.d. slovenske strokovne knjige knjigovodstvo (Slč) v štirih knjigah. Tehniko poslovnega računstva (Cerne) m trgovsko korespondenco v srbohrvaščini (Cerne). orlrejeno za Slovence, naročite pri »Strokovni založblc. Ljub t lana, dokler traja se mbskrip-jljska cena. Pišite pc prospekt! 12R SLUŽBE Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din K\JIGOVODKIXJO do 30 let staro sprejme takoj pisarna na Sušaku. Znati mora perfektno hrvaško in nemško korespondenco ter nemško stenografijo. Prednost imajo uradnice, izvežbane v alkoholni stroki. Ponudbe z zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek >Slov. Naroda« pod >Sušak«. 510 PRODAJTE NAM VAŠE FOTOGRAFSKE POSNETKE IŠČEMO za naše časopise in revije stalno zanimive Fo to-posnetke iz vseh krajev Vas postranski poklic naj bo časopisni fotograf in zaslužili boste z Vašim fotoaparatom denar! Natančnejša pojasnila dobite, če pošljete znamke za odgovor pod šifro 421 od Agence de la Presse, 10, rue Pauquet, Faris 16 e. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovih, roman, novela, modni pregled, novice lz radijaitega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. Makulaturu! papir proda uprava ^Slovenskega Naroda** Ljubljana, Knafljeva ulica štev, s Strir 4 Ste*. 37 Sokol Ptuj V soboto se je vraml v zgornji dvorani rt&rcdnega doma izredno oooro oo*aka*i občni nbor Sokola, ki ga ^ vodu starosta brat ar. isiissniiii Uvodoma se je starosta sporriinjaJ bia«opokojneg& Viteškega kralja A iekan/hinm L. katerega sporam so navzoči potaotife s ^atava« kaci, dalje se je spommjal tudi v minulem letu umrl .h člarov. ZaLem Je kratko orisal delovanje Sokola ter rt ali sssssss% da je Sokol pre-fcrobU vse te£koće m se zopet postavil v stare rrtzmere. SokoJak*- vrste so sedaj močne, t rone m zanesljive, kakor se nikdar poprej Zatem so podali še funkcionarji po—mu ii n h odsekov svoja obširna poročila, ki ao nazorno pokazaia de kovanje Sokola tako v telovadnici k**kor 1axL v javnost.. Vsem tem funkcVanarjlsui gre zahvala za njan vestno deio m trud. Ptujski Sokol ste je sedaj 272 članov in 127 čianjc, naradcaja pa moškega 79. ženskega. 41 m mooke dece 106 ter ženske dece 168. skupaj je tedaj vseh pripadnikov p tuj mkegn Sokoia S43 Sokolskih čet, kt »padajo poti matico Ptur. je skupaj 6. ki štejejo skupaj 331 članov. Na prvem mestu je četa v Dorn&vi, zljl drugem mestu je četa pri Sv. Vidu in na tretjem četa pri Sv. Marku. TUdI Uagajaieko poslovanje je SJUfcj Tadovoljrvo. Cetotoipai promet v leta : *i znalal 262.421.11 din ter znaša č^sto premoženje z 21- XII. 1337 -iin 7- Aa. gradbeni odsek je poda! ročiio brat Milko Seučar, *z katerega rz-kaja da ona odts_*k za zgradbo MkaMae-sra .joma na i —liolliL" gotovine 52.429.75. dalje naložbo v vrednostnih papirjih -26.500. društvo ima vrniti odseku za letno tekvvadisce 33.X50.26 m dolžnikov za 6-oSl dm. »ako da .ma od.«*»k skupnega pranozenja lttltl din. O* n: zbo: .c opetovano javelsej temi . afiBcu Sencarju zahvalo za njegovo veliko naklonjenost društvu, sa; jv tu daroval on eair. M :^vih atovnostn h kroje-.-. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za starosto b» ru dr salamun Franjo, za poa-starosto p? namesto Komaca Slavka, br. Milko Serdar. Občni zbor je izrekli i"pio zahvalo bBMbl Beesacsi za .njegmo dosedanje skoraj 14 letno res požrtvovalno delovanje ki ga je vsied premestitve v Frikštince moral prekiniti. toplo zalivalo. Po poročilih se j> razvila živahna debata ir. je občni zbor traja: preko polnoči. Občni zbor Sokola Velike Lašče V svojem domu je •• .-:\o \ e-fcke LašeV- polagalo v n«' Mh> IS. t. ni. ob ML obračun svua-j;i d^la v minulem leta na glavni ekiapččinj o» zadovoljiti udeležbi čkmt^va. ilropščino je otvor.l -'ar. l^r. senator Ivan Pileči, k"; je topio pozdravil iup. odposlan* a tajn:-ca ! r. Flegar ^ in \>e navzoče brale in ^e^tr*-. (JbAirao i* nato izročal o delovanju sokol-K.;, pred^v^m o l ^\ojo ;nio. pfMkaB društvi ni onilet j i -o dottei, ii >v\.:* prostovoljno prev?.**- naloge vriijo točno in r2dno. l' vzeti iuiino l»-t« - ii x« i *x • j »oka/.-1 i »o «vok> avlje;: — <. te aeS kej večstran- sko uspel. Po '"'i^tnjii pošl i- • • Saveza SK.l so sledili - r«*i" la dru^hreriih odbomiKov. Tajnik br. Vir-ko Kor* i i- • » -krbno -stavljene n poročilu uaiprej omeni!, da so ee tudi ;»ri na«i «-oko!/-k- rasle pee&esile in je ostalo v dniKtvu >ann» t>to članstvo. Ki je prežetih pniv*^a xrkoteke«.r:« duh«, število član~t\.: /.Maša oi» -^«» - *i 1 -*a 1-M7 -43 članov in lf- Efansic. Krono. «- • zatem na-ve.:--. važnejše <:•••;•<*:v • n nuletja «o«lelova.i>a pri žu[»nih ptfafiitvah in drugih limit »lil /. odlokom inpei uj.>rave s,ia bili l-kviiirani četi v l?«č»ti i m I'.vorski vasi. Inventar .*• >ir Jiiio matično društvo. Brat tajnik je nato pod".«! : eieeveteo \*jt<.> ki ie bilo dokaj živahno. < >l> /aključku svo-je^a poročil... r-- :<- m val > J»ratom in sostrani za dxnl-- in noaval ^ee k vztrsm^niu delu iz poročila l»r^»a n;u reinika Avgue-ta : '...'v.. :. bilo raz\ dno. da je redno te1o%"adik> b od-lelkov in sic?r je telovadilo v UBB urah 1600 oseb. le-lovatni od.i»-Jk> *h> e -ali <^coro pri vsce nastopih bratskih društev, .-a:n pa t^> radili 1. VII1. »kad*ml io. k: je prav l*>po Ltepi-ia. I*i jtiujuk.irku seslra lloievarjeva je podala pregledno porotj.o, iz katerega je bilo razvidno, da je imelo društvo 9.959 din dohodkov in 3.54t> din izdatkov. IVp -šno je delovala sokolska knjižnica, ki jo ie »•^krboval Le. Uonko. Knjižnica šte»;e t>30 knji^ so^-«• i — k *■ n ;»oljudne vsebino- i>ram-ska knjižnica pa šteje 75 del. Članstvo t~-je knjižnice dokaj dobro posluževalo, feuda r bo želeli, da bi zlesti m!adina l>olj pridno čitala kmjiee. Vo poročilu nadzorn**-•Ja «>ibora. ki j« predlagal upravi razrešnico in je bila soglasno sprejeta, ho »ledile voiit-. uov.- rin^t•»»;,•!.• uprava in ho hiV sogia-t-no izvoljeni: »Oarostu br. Ivan PuceJU. pod-starostu br. Leopold šega. načelnik Debeljak Avgust podnačeluik 1'irkovič Tone. načelnika Ho-\*varjeva. podruačelnica Podiesnd-heea, tajnik Bizjak Karel, prosvetar Pucelj Teee. blagajnik iKO-varj»*va, čkani uprave: Ziibukov*.. Konii.-. iloOervar Jože. Sedonjii, Andoirkek. Somrak. Toiuažin. KrOka. nadzorni odbor: Boucon, Andolšek Feliks. An-doišek Dane. Boje. častno razsodišče: Pu-oeli Ivan. Sega Leopold. Zakra^k Edvard, Pucelj Tone. Po volitvah je pozdravil « , . . župni tajnik br. Flegar. ki je - tovoru i,r »*al nak>ce »okoL^t\a v . - - - .a omenil prireditve, ki čakajo soko... • ^ape Ljubljana v ' ■•koT-"! Mu. predviw«m pok ioni tov na Rakeka, župni izlet v Ljubljani in X v>**3okoisiki ziet v Pragi. Poudaril je se pomen 6okolske«ia tiska in priporočal navzočim bratom in sestram, da siriio župni vest-nik : Sokol*, in pridobivajo novih naročnikov. Govor br. tajnika je bil z odobravanjem sprejet, nakar je bila uspešna skupščina za kij učena. Sokol Sv. Jakob ob Savi SokolsKa četa >v. Jakob ob Savi ie imela v nedeljo ob 15. sdavuo c4Lupščino ob zadovoljivi udeležbi. Skupščine so se udeležili župni načelnik br. Lubej. tajnik br. Flegar in zastopnika matičnega Jruštva Polje br. dr. Jenko in Trošt. Staror-ta br. dtempi-bar eie je najprej s pieteto sfoninil pokojnega Htaroste br. Aničiča, katerega spomin eo ziioro.alci počastili stoje Ln zaklicali ^lava . i rat -tarosta ie nato omenil delo rete v minulem letu. ki ni bilo posebno živahno zaradi ot»stoječih prilik, vendar upa. ia bo !»*tošnie leto bolj uspešno. Za tem je iiovo-ril župni načelnik br. Lubej. ki je v progra-matičnesu govoru omenil naloge sokolstva in pozval navzoče k vztrajnemu delu. Pri volitvah četne uprave r-x> bili izvoljeni: starosta br. Janežič, podstarosta Pečnikar, načelnik Goropevšek. načelnica sHempdharje va Ruda, člani uprave: St em piha r jeva. G o ropetvškova, Janezif. dtempiharjeva Mara rn Pečnikar jeva Marija Kontno je govoril ne župni tajnik br. Flegar, nakar je bila skupščina jsakljnc-o- S sanmi Papaninu na pomoč Ledolomilec MTajmir44 se ne more dovolj približati ledeni gori Iz Kopenhagna poroCajo, da je znani Jan s ki po 1 a rn i raziskovalec Laugrekoch izjavil, da je izdano povelje za reševanje sovjetskih učenjakov na ledeni gori. Njegov asistent Nielsen je krenil v ponedeljek er s petimi Kskimi na saneh z pasjo vprego proti liverpoolski obali, od katere je oddaljena ledena gora s Papaninovo skupino 21 milj. Ker sije rmnoči ]iuva. bo lahko T\ielsen potoval ^ svojlin f^prem-stvom vso noč. Vrsa Rusija napeto piičakuje vesti o re-ševanju polarnih učenjakov. V ponedeljek ee bili v Rxxsiji preprii.ani, da bo Papa- va ekspedicija vsak čas rešena, naenkrat so pa jeli divjati v polarnih krajih snezn. meteži in to je prekrižalo račune kapitana ledolomilca .Ta j mira--. Vesti, ki i:h je poslal kapitan v ponedeljek ponoči, ^.isi« razveseljive. Močan jugozapadni veter še vedno piha in posadka ledolomilca si samo prizadeva ostati s pomočjo radia v zvezi s Papar.inom. Ponoči so ledene gore potisnile ledolomilec proti severovzhrniu in tako se je oddaljil od svojega cilja. Kapi ta r. ne mere misliti na vožnjo proti vetru, ker bi nastala nevarnost, da bi ledene gore ladjo povsem ustavile, če že ne strle. Ledolomilec se mora kako izmotati iz ob-jema ledu. da ne obtiči v njem. ker potem bi bilo pokopano vsako upanje na rešitev Paponinove skupine z njegovo pomočjo. Iz Moskve poročajo, da je bilo že vse pripravljeno, da bi Papaninovo skupino v ponedeljek lešili. I>etala so bila že mon- • na na krovu in spuščena na led. čakal: >o -amo še. da bi se povsem zdanilo, da bi odletelo manjše letalo proti ledeni gori. Motorji so že delovali vee ur. da bi se segreli in da bi se letalo lahko takoj dvignilo. ć*im se je pa jelo daniti, je zapihal moean veter in letalo so morali takoj potegniti nazaj na krov. ker bi se bilo sicer razbilo ob ledenih gorah, ki so j-^le nenadoma premikati. Idealna ledena polja oh ledolomileu. kjor bi bilo dovolj prostora za start letala, so se naenkrat izpremenila v ogromne, naglo premikajoče se ledene plošče. Kapitan ledolomilca je takoj z&po-vedal kreniti v smeri vetra, ker se je bal. da bi ledene gore ladje ne stisnile. K sreči jc veter zajel tudi ledeno goro s Papaninovo skupino, ki se tudi pomika v smeri vetra, le da jo utegne morski tok zanesti proč od reševalne ekspedicije. č1 v'lvar ne bo ponehal, bo moral .»Taj-mii ustaviti svojo rešiino akcijo in napeti vse adie. oa. se izmota iz objema le-Jenih plošč ter pride na odprto morj^, kjer bi mu ne pretila več nevarnost. Vse pa kaže, da gre za močno neurje in viharje v polarnih krajih, ki so se razširili tudi na Evropak: kontinent, če se bo moral ledolomilec -Tajmir« umakniti iz območja neurja, bo treba počakati, da prispe ledolomilec ^Jermakc, ki je dovolj velik in močan, da more Wjubovati tudi pivmikajočrin se ledenJm goram. Ta le-dolcmiioc pa more prispet: v bližino Pa-pa:JjK>.e skupine v dveh ali treh dneh, če ga ne bo zadržaio neurje. Zaenkrat so vesti njegove posadke še ugodne, ker še ni :riplul v območje viharjev. Zveza med posadko ^Tajmirac in Pa-namnovo skupino še ni pretrgana Učenjaki poročajo, da se je njihov položaj poslabšal zaradi viharjev, da jim pa ne preti nobena nevarnost. Viharjev so ze vajeni in vefJo. kako se je treba zavarovati pred njimi. Težave imajo le z anteno, ki jim jo vihar sproti podira. Po zadnjih vesteh iz Moskve je ledolomilec »Ta rn.r- že ustavil rešilno akcijo in na njegovo mesto je stopil ledolomilec >Munriansk« k: je mnogo večji, tako da ledene gore zanj ne pomenijo nobene nevarnost . Posaoka poroča, da je ledolomilec že pnplul v bližino Papaninove skupine s katero je neprestano v zvezi. Pribl.žati se ji pa ne more neposredno zaradi močnega viharja, čim bo pa vihar ponehal, se bo pr bližal ledeni gori, tako da bo lahko sprejel na krov polarne raziskovalce. Posadka je sporočila, da ne more točno povedati, kdaj bo stopila itšilna akcija v odločilni stadij. To se lahko zgodi vsak čas ali bo pa treba počakati še nekaj dni. Z letalom v šolo Po uradni ameriški statist ki so jeli Američani uporabljati letalo kot prometno sredstvo tudi za študente na poti v šolo. Zaenkrat je seveda letalo dostopno samo sinovom bogatih staršev. 312 ameriških študentov ima lastna letala, 90 j h teta v šolo in nazaj- Seveda so to srečni sinovi, ki so jim mogli očetje kupiti letala in ka tudi ne stanujejo v mestih, kjer študirajo. Eden leta z doma v šolo 180 km da!cč-Nad 1300 ameriških študentov je položilo pilotski izp:t in ima pravico pilotirati. Pilotski ^zpit so položili Se predno so se pričeli za študente posebni tečaji letalstva, ki jih zdaj vneto propagirajo tudi v interesu narodne obrambe. Vojvoda Windsorski v Versaillesu Vojvod.t ni vojvodin ja Wrndsorska sta sc nastanila za šest mesecev v bližini Pari 7.a v Versaillesu. kjer sta najela od gospe Dubuveve gred de la Mave. Ko sta se včeraj teden naselila tam. so jeli Parižani takoj v velikih množicah romati tja kakor da hodijo na božjo pot. Bila ie lepa nedelja, Versailles jc že od nekdaj zelo priljubljen med Parižani, ki hodijo tja na izlete, in tako so v nedeljo jrad de la Mave kar oblegali. Toda pariški radovedneži so sc vračali razočarani, saj so videli samo železno mrežo velikih vrat. ki m se tiho odprla in zaprla za krasno ameriško limuzino vojvode NViTidi-orsivc^a Tudi novinarji in fotografi r.iso prišli na svoj račun. Pač so pa Parižani od prebivalcev gradu zvedeli, da je v gradu ves teden delalo mnogo delavcev, da so izmeniali tapete, očistili z lesom obložene stene m namestili za nje pripeljano pohištvo. Spalnica voj-vodinjc \Vmdsorske ima tapete v modri barvi — Vallis-bluc. Vojvoda m vojvodi-nja imata 15 služabnikov. Prebivala bosta sicer na deželi, toda do Pari/a ni daleč in jasno je. da se bosta udeležila vseh velikih prireditev v Parizu, ki se jc obema zelo priljubil. General proti diktatorju Obenem z vojnim ministrom maršalom von Blombcrgom so odpihale velike spremembe v Nemčiji tudi vrhovnega poveljnika, predstavnika konservativnih smeri v armadi generala von Fritscha. Toda v splošno presenečenje ni bil imenovan na njegovo mesto zagovornik enake smeri v armadi. Zakaj je moral general Fritsch oditi? V knjigi Konrada Heidena »En mož proti Evropi« čitamo o Frirschevem razmerju do Hitlerja zanimivo poglavje: Po štirih letih diktature so se razvile razmere tako daleč, da je prišlo med dr- žavnim kancelarjem in vrhovnim poveljnikom armade do odkritega boja. Dočim je nastopil Hitler na kongresu svoje stranke v Ntirnbergu lan? v septembru s političnim govorom svetovnega obsega proti boljševizmu in Sovjetski Rusiji, je uporabil general Fritsch na jesenskih manevrih neko pojedino, da je demonstrativno nazdravil sovjetskemu vojnemu atašeju, zastopniku rdeče armade v Nemčiji To jc bila najhujša provokacija Hitlerja. Nekaj mesecev se ni zgodilo nič. vsaj javno ne Šele v svoj govor v državnem zboru dne 30. januarja 1937 jc vpiete' Hitler strupeno opazko, da njega. Hitlerja, nihče ne bo videl piti in trkati z zastopniki boljševizma, Tu pa dela za Hitlerja čas naravnost na paradoksalen način. Čim močnejša postaja pod vplivom napredujoče oborožitve vojske vojaško, tem šibkejša postaja njena pozicija napram Hitlerju. Naraščajoča vojaška moč namreč ne more zmanjšati drznosti Hitlerjevih zunanje političnih ukrepov, daje jim okvir nečesa normalnega, jemlje jim senco dvomljivosti in izpodko-pava vojaški veto. Ta izravnanost med silo in rizikom ostaja gotovo relativna, kajti Nemčija ne bo nikoli dovolj močna, da bi prenesla skrajne posledice drz-nih Hitlerjevih odločitev. Toda njegova pozicija napram oboroženi moči bo v vsakem primeru močnejša v skladu s tem, kakor se bo armada krepila. Od modrosti raste glava Antropolog Smithonovega zavoda v \Va-shingtonu dr. Aleš Hrdlička trdi. da ljudem, ki mnogo mislijo, ra^to glave. To bi ne bilo nič čudnega. S tem b' se razširil krog. ki v nicm velja stari Lamarckov nauk, da se organi utrjujejo odnosno rasto. če jih mnogo rabimo in da pešajo in sčasoma okrnejo. če jih nc rabimo. Lamarck jc oprl na to svojo prvr razvojno teorijo, ki jo je nadomestil Dar\vin z mnogo jasnejšo in mnogo bolj logično teorijo. Toda nauk ostane in sedanje izkušnje ga potrjujejo. Kdor redno telovadi, ima krepke mišice Človeku k: ima zlomljeno nogo dolgo v mavcu, odreveni sklep ali pa tudi vsa noga Zakaj bi se torej glava in možga-i ni ne ravnali po tem pravilu? Zaenkrat zbira dr Hrd:ička dokaze po veera »veto med Dodmi, ki mnogo delajo z možgani. Ob m d ee je ne mnoge take ljudi s prošnjo, naj mu sporoče. kakšno številko klobuka so imeli prvotno in kakšno imajo zdaj. Med odgovori omenja dr. Hrd-Hčka zlasti odgovor angleškega arheologa sira Flindersa Petric To je mož, ki je de lal vse življenje, da bi oživel v sedanjem pojmovanju staro egiptsko civilizacijo. Čeprav je star že 84 let, še vedno pridno dela. On je sporočil dr. HrdliČki, da je ime i kot 20 letni mladenič številko klobuka — merjeno v angleškem merilu — 6Vs, ko mu je bilo 30 let, je imel že 7Va, s 40 leti 7V<, s 50 leti pa 71/*. Pozneje njegova glava ni več rasla. Z Jesenic — Na **voj imendan je umrl. V ponedc-ljtek popoldne je nenadoma preminul g. Male j Valentin, predvaljavec v železarni na Javorniku in hišni rxwestnik na Koroški Beli. Malej je pred letom prestal težko operacijo. Po operaciji pa je zopet z vso vnemo prijel za delo. Pred treani dnevi pa se mu je zdravstveno stanje poslabšalo in baš na neigov dan ga je hudega trpljenja rešila smrt. Star je bil 44 let. Pri KIP je bil zaposlen 30 let. Bil je izvrsten delavoc. skrbni družinski oče in gospodar Zapušča dva nepreskrbljena otroka. Bodi mu ohranjen lep spomin! Iz Celja —e Stalno vojaško godbo bo dobilo Celje s 1. majem. Tako se bo uresničila dolgoletna želja Celjanov. Za ustanovitev eolaške sodbe v Celju s3 je zavzemal *Že prejšnji mestni svet —c Hlod mu je zlomil nosa. Te dni se jo ponesrečil 24-lotni delavec Karel Oš3p, ki ie zaposlen pri upravi škofijskega vele posestva v Nazarjih pri Mozirju. Ko je opuščal hlode po drči v dolino, ga j j zadel dol? hlod v levo nogo in mu jo zlomil v stopalu Oš epa t^o dali v celjsko bolnico. —C Bolnifarski tečaj Rdečesa križa v Celja se bo pričel d revi ob ?edmih v Zdravstvenem domu. Predavanja bodo ol> sredah in petkih od 10. do 20.30. v Zdravstvenem domoL Smolej odpotoval na Finsko Jesenice, 16. februarja Tmrvm smučarski maratonec m večkratni državni prvak Franc Smolej jc v ponedeljek odpotoval na tekme Fise, ki su bodo vršile v prihodnjih dneh v Lahtiju na Finskem- V zadnjem času se je temeljito pripravljal na tek na 50 km. V nekaj urah je prevozil dolgo progo Jesenice —Kočna, Poljane—Gorje, m dalje po vsej i dolini Radovne navzgor v Krmo m od tam skozi Mojstrano nazaj na Jesenice. Ob 14. uri je šel v tovarno na oseimumo delo. Naslednje jutro pa jo Je ubral za reko Savo skozi Mojatrano, Gozd— Mat-tuljek, Kranjsko goro. Podkoren La Cate-če-Planco in od tam zopet nazaj ob * nem bregu Save na Jesenice, nai\nr ' pet šel v tovarno rta delo. O bo prog-*, po katerih je vozil, imata polno naravnih ovir. Osobito proga proti Kranjski g« zelo težka. Moral je voziU preko naštel jarkov, potokov,, ograj, goščav, vzponov in padcev, predno je prišel na c lj. ki si ga je postavil sam- Kaže, da se je naš France dobro pri-j pravil za hudo borbo, ki se bo vršila -.m- \ svetovno sm.uca.rsko elito na .Finskem da bo častno zastopal našo domovino. V £OLI Učitelj da učencem nalogo na temo »Mati«. Drugi dan ugotovi, da imata brata Prebila do pičice enaki nalogi. — Zakaj sta nalogo prepisala? — ju vpraša. — Saj vendar imava samo eno mater, gospod učitelj. 4 - ROLF FHEMOSTz Saei a ra%o glinah Žareči tok jekla je privrel takrat s tako silno hitrostjo iz razbeljene notranjosti porušene peči. da je v hrou zgrabil izmed petnajstih pri nji zaposlenih delavcev deset nesrečnežev in hipoma sežgal njihova telesa v prah .. . Tu je bil torej smrtno ranjen tudi Eveiinin oče... Čeprav b: Lahko podobna katastrofa nastala vsak dan. se ni nihče zmenil za to in ekrog visoke peči se je neprestano sukalo sto junakov dela. ne da bi se sploh zavedali, da stoje tu v bojnem metežu kakor vojaki na bojišču. Gosta, lavi podobna gmota, ki so jo bruhnile vsakih deset ur visoke peči. je padala težko v jeklene lončke, postavljene pod ustje iztoka. Tekoče železo je tako močno žarelo, da je jemalo človeku vid, na vse strani pršeči oblaki isker, podobnih zvezdam ognjemeta, so pa zasipava1 i delavce v svoj dež. Silna vročina se je sirila iz tekoče kovine in pomagala poletnemu solncu segrevati do neznosnosti zrak. Polivajoči delavec si je bil poiskal miren kotiček na enem izmed bokov peči, kamor so padali samo solnčni žarki. Glavo je imel skrito v senci. toda spal ni. 2e prvi bližajoči se Arthurjevi koraki so ga vzdramili. Dvignil se je in jezno pogledal. kdo prihaja. Mislil je, da mu siten tovariš ne privošči počitka. Inženir je spoznal v njem moža, ki je pomagal pred štirimi dnevi pri raztelešen j u Barkerjevega trupla. Bil je visok, koščen in mišičast mož, oblečen :aj malomarno v mornariško jopico, modro progasto volneno srajco in rjave hlače iz blaga, podobnega žametu, kakršnega nosijo italijanski de-'avei. Videč Bouviera je hotel vstati, pa je zastokal in se prijel za boke. — Kar ležite, prijatelj. — je dejal Arthur in se ustavil pri njem. — Kaj se je vam pa zgodilo? — Padel sem. gospod inženir danes ponoči pri oni-le deski pri peti peči — pršilo je in na mokri deski mi je spodrsnilo. Pobit sem kakor zrela hruška, kar kosti so zaškripale v meni liki v okostnjaku. Dobre pol ure se niti ganiti nisem mogel in če bi mi ne pomagali čuvaji, bi bil ležal tam do jutra. — Upam, da se niste pobili nevarno. AH morete hoditi? — Seveda — do večera bo že zopet vse dobro. Ta toplota mi de dobro. Malo bom poležal in se pogrel. pa mi bo odleglo. Zdaj me še bode v boku in križu. Sicer pa ni čuda. To vam je bil padec! — Pojdite raje k zdravniku. — Kaj še! Moje načelo, je izogibati se zdravnikov. Gorje človeku, ki jim pride v roke! Narava si mora pomagati sama — to je edino pra- vilno zdravljenje, verjemite mi, gospod inženir. — Ali niste videli od tod nič posebnega danes ponoči, prijatelj? — je poizvedoval Arthur. — Posebnega? Ne, nič posebnega. Noč ni bila prijetna, posebno zvečer je veter tulil, da je bilo groza. Šele pozneje se je nevihta polegla in vse bi bilo dobro, da nisem hodil po mokri deski. — Ali niste videli tu nobenega tujca? — Nobenega. Kdo naj bi bil pa ponoči lezel sem? Takole ob dveh ponoči se mi je sicer zdelo, da slišim nekoga govoriti, toda to ni bilo tu. gospod inženir. — Tako? Kje pa je bilo? —. Hm, točno vam ne morem povedati. Zdelo se mi je pa. kakor da tamle pri zidu nekdo kliče. Najbrž so bili čuvaji. — Kje je bilo to, pravite? — Tam-le nekje. — je pokazal delavec v kot pri zidu. — Na južni strani torej? — Ne vem a'i je to južna ali severna stran. Bilo je tamle. — In kdaj? — Tik pred polnočjo, če se nc motim. Kmalu potem mi je pa spodrsnilo in padel sem. — Čudno, da nečni čuvaji o tem ničesar ne vedo. Jameson je zaničljivo zamahnil z roko. — Kaj ti — ti sede včasih tudi na ušesih. Neroden mož, ki od njega ne bom izvedel mno- go, — je pomislil Arthur. Vendar se je pa delal prijaznega in zastavil je deiavcu še nekaj vprašanj, toda odgovori na nje mu niso prinesli nezadovoljivega. Kmalu je odšel, ne da bi bil zvedel več, nego to, da so se okrog polnoči potikali po tovarni tuji ljudje, ki jih pa nočni čuvaji niso opazili. Pri južno stoječi steni, kamor je Arthur takoj potem odšel, je našel res nekaj vidnih stopinj na kamenitih tleh kot dokaz, da je bila k zidu pristavljena lestev in da je tu nekdo preplezal zid. Po tej poti je bil najbrž odvlečen tudi ugrabljeni Benson. Toda ti neznatni sledovi niso izdajali nič točnega, temveč so samo utrjevali domnevo in nič več. zlasti ko na drugi strani zidu ni bilo nobenih sledov in ko tudi novo poizvedovanje pri straži ni rodilo nobenega uspeha. Skratka, opoldne Arthur in Evelina nista vedela niti besedice več, kakor zjutraj in ko se je soln-ce nagibalo k zatonu, sta oba žalostna obudila spomin na prejšnji večer, ko se je oče Edgar še mudil med njima in ko bi se bil dal zahrbtni napad neznanih sovražnikov še preprečiti. Arhtur je ukrenil za drugo noč vse potrebno, da bi nihče ne mogel priti v hišo. Šest zanesljivih čuvajev je postavil na hodnike, število nočnih čuvajev na dvorišču je bilo pa podvojeno. Che-ster te noči sploh ni zatisnil očesa, Arthur in Evelina pa prav za prav tudi ne, saj so njuno nemirno spanje neprestano motile grozne sanje... Urejuje Josip Zupančič — Za >Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in Inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani