TRST, sreda 10. oktobra 1956 Leto XII. - Št. 228 (3466) MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-*«« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, višine V jirini i GORICA: U1- S. Pellico I-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založoa Slovenije, ^— 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • izdaia Založništvo tržaškega tiska U. ZOZ-Trst Vskladiti je treba suverene pravice Egipta z zakonitimi interesi svetovne skupnosti K* Popovič poudarja, da francosko-britanska resolucija ne daje osnov za sporazum - Dulles podpira resolucijo, vendar pa ugotavlja konstruktivnost egip-'a predloga * Tajne seje Varnostnega sveta - Razgovor Favzi Lloyd-Pineau lovskegt *° Bočni Y0RK> 9-*~ Velika Britanija, Francija in Egipt "Ji Sij ^OCOjšnii ~ tojuiAum n (tunu d istvjuciuuui. tanski z!, raz*ovof je trajal dve uri. Po razgovoru je bri- sk„- *čeii neposredne razgovore o sueškem vpraša-„ pno z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom. "itgovorf J1 pJnister Selwyn Lloyd izjavil, da se bodo v° Vahiin nS^a^eva!' jutri popoldne na Hammarskjoeldo-°- Pineau in Favzi sta odklonila sleherno izjavo. svet';-9' — Varnostni les je v tem. da se prepreči, NE\y Polda-6 nadaljeval danes postila raznr!"" " c’ " ' ‘tvni vprijj azPfavo o Suezu. Go-1 sta jugoslovanski dr- dtve’ *ainik za zunanje za Koča Fopovič in ame- 3**» držav: D8l!e“-avn. tajnik Foster »ostnj' cer Pa je imel Var-tcrj n,e4vet lajno sejo, o ka-tadnP„ “ objavili nobenega u-sa poročila Koč ?aiiiecad!;0?ov‘‘; je izrazil u-ianjebo sueško vpra- “JC lip s OUC5RU VJJld- f?aitev L rešilo. Za takšno Pivi in I potrebni potrpež-trajni napori, pomir-L? Precejšnja doza J' iu„ a,\ Rudaril iv ln S.** JUSC1.,' * ““uarn je, da se !jvtem„i..Vanska vlada vedn i ;■« v -i,. ?a rešitev vprašajih , z listino Ldn-'"'nimi -°v’ v skladu s su_ tesi Eeint prav'cami in nte-V;cam, _a ter zakonitimi ->ra- sh. p0 Mednarodne skupn> ,]')vanst-°Vl? Prikazal jugo-Jtališče in poudaril, da n.-:- Sjpl pravico izva-jo gip a 1 svo a . rav v''Heijj‘v?e družbe. Ta kon- (lani pr ;-emiju °ualizacijo na svojem ii !l C aJa' ^j^Pila pravnega polo- °jo skladu r 1>aCinnd-v'ir eS>ptovska vla-' v skl a bivšo druž- o „ adu s svojo zakono-. ShrB ariSrejska konvencija iai.y.ernenila i„ Ca medna- r°ane ^am° določa Mogočo Veznosti Egipta, da i9(j. svobodno plovbo za dl ^ J.e- Popovič je pouda-zU"ško J.6 “hrabrujoče, da je Prašanje prišlo pred J6 obžai narode, izrekel pa S,"i« HAvaPJe' da je to vpra-Sa itinn° tak aspekt, da "yet. o£a rpše ■ " hk( p. ,Zaioval o reševati Varnostni 6rTtTl0.val Je ukrepe Ve- ■*o ^‘Janije in Francije, ki W shladu 'I «gibVar°dov ™— !“la avska vlada stalno ka- z listino Zdru-zlasti še, ker ''"fajj^Piavljenost za rešitev ""hoj, la .k svobodnimi in e-fon- .mmi Pogajanji. J* je ^ je nato poudaril, l>kladi sed.j glavna naloga 1-Pta suverene pravice E-:v't°v- zakonitimi interesi t da s- shupnosti. Ugotovil 6 Egin, lle suverene pravi- dokumenti, ,->aii — Je nemogoče za-aVf, H- ,nes od suverene dr- pristala na večje j-1 je , .. svoje suverenosti, "dava , 1° primer vazalne nar)1!9- stoletju. Ugoto-3 ""e t,i )e’ da načelo svo-l°V i‘°,vbe zahteva bolj so-l eario.8 .Umente, kot je bi-i! 188» -ska konvencija iz eat ■ in da bi ta mstru-Jdtiera 0ral predvidevati v gdeza- spciov obrnitev na !|,sitev -JPPdnarodne organe. ,/iftient v^.znost' noveaa in' °Ern- se lahko imela 2,’nt jn Zahje mednarodnega :!le ?ri-V?rnosl> v smislu li-Ko . Uzehih narodov. da bi prekop bil podvržen vplivu ene same države in da bi bil v službi politike te države. Dejstvo, da visi gospodarski Damoklejev meč nad drugimi državami, je nedopustno«. Dulles je na eni strani priporočal Varnostnemu svetu, naj podpre načela 18 držav in francosko-britansko resolucijo, ki ju on podpira, vendar pa je mnenja, da mehanizem, ki ga predlaga 18 držav ni nujno edina formula za uveljavitev teh načel. Po njegovem mnenju bi Egipt lahko sprejet načel« sistema, ki bi jamčil, da se Sueški prekop ne bo uporabljal kot orodje narodne politike. «V tem, je pripomnil Dulles, je jedro vprašanja, Ce se bo namreč to načelo sprejelo, se bodo tudi druga vprašanja lahko rešila«. Pri tem je Dulles izrekel mnenje, da ima egiptovski predlog, naj se > menuje organizem za pogajanja, ki bi imel določeno število navodil, konstruktivne strani. «Toda, je dodal, če bi Egipt vztrajal na poizkusu, da napravi iz prekopa orodje lastne politike, ne bi organizem za pogajanja imel uspeha in nobena rešitev ne bi bila mogoča. Posledica tega bi bila, da bi se spodkopal ves sistem miru in pravičnosti, ki ga listina OZN skuša ustvariti«. Zatem je Dulles zavrnil sovjetske predloge o imenovanju odbora za pogajanja. Po megovem mnenju bi odbor, sestavljen na paritetni podlagi glede nasprotujočih si teženj, doživel neuspeh. Na koncu je Dulles dejal, da bi resolucija, ki jo predlagajo koristniki prekcpa, «bila za E-gipt koristna« Sovjetski zunanji minister Sepilov je novinarjem, ki so ga čakali na hodnikih sedeža Varnostnega sveta, dal odgovor na današnji Dullesov govor.- Glede odbora za pogajanja je Dulles, izjavil, da bi ta doživel neuspeh zaradi svoje sestave, toda Sepilov je de-jai da odbor za pogajanja, v katerem ne bi bile zastopane vse težnje, ne bi bil odbor za pogajanja, pač pa orodje za izvajanje pritiska na Egipt, orodje, ki bi na koncu poslalo Egiptu ultimat. Sepilov je zatem izrekel začudenje, ker’je Dulles v svojem govoru sicer odobril e-giptovske predloge za ustanovitev organizma za pogaja-nia, a je hkrati zavrnil sovjetske predloge. «Oba predloga sta enaka, je dejal Sepilov, in je zato nemogoče odobriti e- kSiJ!„ gveril „ ..... p,Jp0Vič yfkega vprašanja, je o praktični ,'hlo- °Pozoril na indijski ’?SVytoValnrCdnega orgar.a • 8a . *no funkcijo. Dodal v"ci, u: na londonski konfe-v ». . Predvideva ustanovi- T.Pjašanje pristojbin ’ z medsebojnimi ti.*" v»a’ ,UD°števajoč potre-K 'c« plZevanje prekopa in t«. "iecn, lpta li° dohodkov. tytVije ezn mifenju predlog CC'ie Iehl!e. Britanije - Ctazam ? haje osnov za O hi ’ r vsebuje pred-se pokazali kot t>Clhvi 2a EgiPt- T:' cj, «ito6tf, lmy tendence, da ««a fešit način prejudi- C ki se lahko do- (i,3"vi e®aa Pogajanji ter na taa Pogipjak°sti in zbliževalo!9'11'a v’ kar je tudi cilj 89 vič : arnostnega sveta. tojPoseC na koncu poudaril, v M l 1 BO 11070^«^. i nnnlllii Cl id;U:P .Pozornost zasluži ^^pistlelgcisHga ?una' "ia ezha Spaaka, da se it, .Uhk0 Praktična vprašanj uSa7?.š!J° s Pogajanji. 1 log g tovil, da je tudi ?Ci,'iitr7kfitskega zunanje-V.^Ovi ® Sepilova, naj °.e ' d h V. 1 w * S/ v u , * * CA J °stn^°Set>en odbor pri . svetu, pot za re- l9SeHSa,anJa- dižavni tajnik Dul- tio.(Pa ......................... 8a 1 za tn-Z)avil- da so mož-^h,sPora r!30 rešitev sueške-iaus,t>eEa e- ((Dolžnost 1 ■'levarjveta 'val je jasna, je s;** 'tet 611 'n'1- Pal bo v "skladu ž H tfij,5' na ^u.Ues. Gre za to, ‘ 'eij'' ki medna- to ni *" S* \j,l PodvrJ 'a zad“”“ V' <.»• & lzključ % a*1 drž: ranja zadeva E-jr,-'n izključno rav-Egipave: "Večkrat je nega in zavrniti drugega. U-rrvnovešen odbor za pogaja-nia bi lahko začel prava pogajanja, katerih namen bi bil ustvariti mehanizem, ki bi služi: za povezavo med egiptovsko upravo Sueškega prekopa in koristniki«. Zatem je Se-pilov zavrnil zamisel interna-cic nalizacije prekopa, kakor jo predlaga Dulles. Internacionalizacija b' kršila suverene pravice Egipta, Kar se tiče zatrjevanja, da bi internacionalizacija prekopa bila edino sredstvo, da se prekop odtegne političnim vplivom, je Sepilov poudaril, da ta teza ne more držati. «V primeru, da b- prekop upravljal mednarodni organizem, je dodal, bi imela politika prav tako svoj delež pri upravljanju. Politična izolacija prekcpa je umetna operacija«. Namesto za- mednarodno u-pravljanje prekopa se je Še-pilov izrekel za mehanizem, k bi ga morali še bolje določiti in ki bi določil vezi med Egiptom in koristniki prekopa ob spoštovanju egiptovske suverenosti in ob upoštevanju interesov koristnikov. Večerna tajna seja je trajala 90 minut. Sprejeli so predlog angleškega zunanjega ministra, naj se nadaljevanje razprave odloži za 43 ur. tako da bo prihodnja tajna seja v četrtek ob 15.30 po krajevnem času. Po tej seji £-ta angleški zu- ; nanji minister Selwyn Lloyd ■ in egiptovski zunanji mini-ster Favzi šla skupno z glav- ■ nim tajnikom Hammarskjoeldom v njegov urad, kjer sta imela privaten razgovor. Cez nekaj časa se jima je pridru- \ žil tudi francoski zunanji mi- j nister Pineau. V poročilu, ki so ga objavili ob zaključku tajne seje, je rečeno, ča so razpravljali samo o angleško-francoski resoluciji. Sovjetski zunanji minister Sepilov je po sestanku izjavil, da goji optimistične občutke. Drugi delegati niso hoteli dati nobene izjave. Napoved priprav za neposredne razgovore je vnesla med delegate optimistično 0-zračje. Odbor, v katerem so predstavniki 18 držav podpisnic londonskih predlogov, se je sestal prec’ začetkom večerne seje Varnostnega sveta. Poročilo, ki so ga objavili po sestanku, pravi, da se bodo take seje nadaljevale med zasedanjem Varnostnega sveta. Zatrjujejo, da je Dulles na sestanku poudaril, da je potrebno, da združenje koristnikov postane čimprej stvarnost, ki da bo poeebno koristno pri sedanjih diplomatskih pogajanjih in pri i-skanju sporazumne rešitve. javili, da je hrana neužitna,1 log za izgradnjo doma tiska da je kuhinja polna ščurkov, da ne dobivajo redno plače ir da ni nobenega znaka o kakem izboljšanju. Prav tako so poudarili, da so posii, k: jih morajo vršiti, poniževalni in da nimajo nobene koristne zaposlitve. V Tidworthu (Hampshire) so se vojaki pritoževali, ker jun častniki nalagajo, da do noči delajo »otroška dela«. Urad ministrskega predsednika je nocoj objavil poročilo ki pravi, da britanska vlada ne misli demobilizirati rezervistov, ki so jih poklicali pod orožje zaradi sueške krize Dom tiska v Beogradu v Beogradu in je odločil, da bo prihodnji kongres zveze 9. in JO. decembra v Zagrebu. Zveza novinarjev Jugoslavije je sklenila skupno s SZDIJ mesta Beograda, kii bo uporabljala del palače, zgraditi v Beogradu predstavniški dom. V domu bodo poleg kino dvorane, mestne čitalnice in knjižnice tudi prostori uprave Zveze novinarjev in republiškega združenja, prostori za dorrfača in inozemska dopisništva, klubski prostori za tisk in podobne ustanove. Novinarski dom bo dograjen v dveh letih. NADALJEVANJE ZASEDANJA IZVRŠNEGA ODBORA CGIL italijanski vladi DUNAJ, 9. — Uradno javljajo, da je na današnji seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval kancler Raab, zunanji minister poročal, da je včeraj izročil italijanskemu veleposlaniku na Dunaju spomenico, ki jo je odobril ministrski svet 4. oktobra t-1. Spomenica je odgovor zvezne vlade na poziv, ki ga je 10. julija italijanski veleposlanik Corrias sporočil avstrijski vladi, naj postavi konkretne predloge glede u-veljavljanja in izpolnjevanja pariške pogodbe. Jutri bo italijanski zunanji minister Martino sprejel v Rimu avstrijskega veleposlanika. Ta bo izročil Martinu prepis spomenice. NEW YORK, 9. — Petnajst držav afriško-azijske skupine je danes uradno zahtevalo, RFOGRATT 9 _ Plenum naj se na dnevni red prihod- BEOGRAD. 9. Plenum n-ega zasedanja glavne ^up. Zveze novinarjev Jugoslavije je med drugim sprejel pred- ščine OZN vključi tudi vprašanje zahodne Nove Gvineje. Krišna Menon v New Yorku NF.W YORK. 9. — Indijski minister Krišna Menon je danes zjutraj prišel z letalom iz Londona v New York. Takoj po svojem prihodu se je raz-govarjal z angleškim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom, pozneje pa še z drugimi zunanjimi ministri, ki so navzoči pri delu Varnostnega sveta. Sindikat - sredstvo demokracije proti nasilnosti monopolov Demarkacijska črta v tovarnah ne sme biti med raznimi sindikati, temveč med sindikatom in gospodarjem (Od našega dopisnika) RIM. 9. — Danes se je nadaljevalo zasedanje izvršnega odbora Italijanske splošne zveze dela (CGIL). Po včerajšnjem poročilu Di Vittoria je že včeraj govoril poslanec Vittorio Foa. tajnik FIOM. Govoril je predvsem o vprašanju akcijske enotnosti in o sindikalni združitvi. Rekel je da mora postati sindikat kaj več, kot je bil do včeraj, in je deloma se danes: biti mora namreč učinkovito sredstvo demokracije proti nasilnosti monopolov, sredstvo izboljšanja plač in pa enotnosti v obrambi delovnega tržišča. Po zatrjevanju Foe hočejo delavci sindikat, ki naj uresniči njihove sedanje zahteve in ki naj istočasno nudi perspektive za bodočnost. Ne zadovoljujejo se več z enostavno akcijsko enotnostjo, ki tudi tedaj, ko doseže konkretne rezultate, ne uspe pokazati take perspektive zaradi svojega nesistematičnega značaja. Potem je Foa dejal, da je treba brez pomislekov odobriti predloge Santija in No- VČERAJ ZASEDANJE VODSTVA PSDI. DANES PA PSI SOCIALDEMOKRATSKO VODSTVO SE JE IZREKLO za združeno demokratično in razredno stranko velle v poročilu zveznega tajništva od 18. septembra, da se da pospešek združitvenemu procesu, ki je v teku, ter se tako premakne sedanji položaj. ((Akcijska enotnost in organska enotnost, je nadaljeval govornik, sta si med seboj v dialektičnem sorazmerju. Naš glavni napor mora biti' v tem, da preidemo od slučajnostne akcijske enotnosti do sistematične akcijske enotnosti. Pri tem naporu ne sme biti nikake zaskrbljenosti zaradi malenkostnega organizacijskega patriotizma. Bo riti se je treba za prestiž sindikata kot takega, za njegovo uveljavljenje. Demarkacijska črta v tovarnah ne sme biti med raznimi sindikati temveč med sindikatom kot takim in gospodarjem. Iz naših vrst je treba pregnati vsako težnjo za izkoriščanje predlogov za združitev, ki jih je liju so grškega kralja in ostale člane njegove družine pozdravili člani izvršnega sveta Slovenije Šilih, šef protokola predsednika republike dr. Slo-ven Smodlaka in grški veleposlanik v Beogradu. Popoldne sta grški kralj in kraljica bila s svojim spremstvom gosta na kosilu, ki ga je priredil predsednik Sabora Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič v Zagrebu. V popoldanskih urah je kralj Pavel s svojim spremstvom prispel v Beograd. Nocoj sta predsednik republike in njegova soproga priredila v Belem dvoru intimno večerjo na čast grškemu kraljevemu paru. Hatojamova posvetovanja ZUERICH, 9. — Japonski . poslaniki v Parizu, Rimu, J? Bruslju, na Dunaju, v Beo- gradu, Bernu in Bonnu so V Angliji se širi nezadovoljstvo rezervistov Tajništvi pokrajinskih federacij PSI in PS0I v Milanu pa sta se včeraj sestali ter proučili položaj po pobudi za socialistično združitev; napovedali sta še nadaljnje pogoste sestanke zaradi konkretnega skupnega delovanja (Od našega dopisnika) LONDON, 9 •— Nezadovoljstvo med angleškimi vpoklicanimi rezervisti, se širi turi v Veliki Britaniji. Včeraj so vojaki dodeljeni sanitetnemu oddelku v Grockhamu v Hampshire na zborovanju iz- RIM, 9. — Danes se je začelo zasedanje vodstva PSDI s poročilom tajnika stranke Mattea Matteottija. Njegovo poročilo se je nanašalo predvsem na nedavni sporazum med PSI in KPI, kn ga je Matteotti ocenil negativno. Ža Nennijevo pismo v današnjem «Avanti» pa je dejal, da je pozitiven prispevek, ki tudi dokazuje, da proces socialističnega združevanja ni prekinjen. Obenem pa je po mnenju Matteottija gotovo, da so v PSI razne struje, tako da se Nennijevo pismo presoja ne samo kot pojasnilo, temveč tudi kot opravičevanje. Matteotti je poudaril važnost trditve o avtonomnosti PSI. Potem ko je še poudaril, da je problem združitve še nadalje odprt, ker je temeljni problem italijanskega političnega življenja in bosta o njem razpravljala še kongresa obeh strank, je Matteotti grajal Zagarija, ki jo potoval v Pariz, češ da gre pri tem za osebno pobudo. Zagari ni imel nikakega pooblastila odgovornih predstavnikov stranke za svoje potovanje v Pariz. Kot je znano, je Zagari, ki je predstavnik levice v PSDI, odpotoval v Francijo, da bi posredoval pri Commi- kat odbil, na zgolj propagandističnem in pristranskem pori-ročCu. Postavljati moramo sprejemljive predloge, da se ustvari osnova za sistematično in učinkovito združitveno akcijo. Nobenega strahu ne zaskrbljenosti v združitveni kampanji, ki bo pač dala sadove že tudi v kratkem času«. Lizzardi je izključil, da oi h’!i v CGIL voditelji in pripadniki, ki bi bili nasprotni akcijski enotnosti in sindikalni enotnosti. Dostavil je. da pa tudi ni iluzije, da bi se lahko sindikalna enotnost uresničila znotraj CGIL; c-č’tno je namreč, da zahteva enotnost od vseh boleče žrtve. Govorila sta še zvezni tajnik Pessi ter generalni tajnik FIOM Novella. Zasedanje se nadaljuje in se bo končalo jutri. prišli v Zuerich, kjer se je ustavil ministrski predsednik Hatojama. ki potuje v Sovjetsko zvezo. Uradni predstavnik je izjavil, da so poslaniki napravili Hatojami samo vljudnostni obisk po japonskem običaju, in je zanikal govorice, da jih je Hatojama pozval na posebno konferenco. Letalo s hitrostjo 6400 km na uro IZJAVE SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA Egipt ni sam bitki ki fo vodi zaradi Sneza Sepilov zagotavlja popolno podporo SZ in izreka upanje na sporazumno rešitev ....... sam priznal u^a,i3Pre,kopa: jN t« dej’aiUIZavnl tajnik je ia ,°dobr’iti bl bll° pra' latido„ , ."ačela, ki jih *o i« ,nski konferenci o- "ostn,,1 dl tedab ko s0 >. vPrašt svetu obrav-Ai!4- okt,!anje ’zraelskih la- 'O'! drl ■«0 o,, _av, ki predstav-Preko-^dstotkov korist- ere«. —-'“nov Kurisi- thogl-PA »Temeljno na-'I'Ci, ,.n° na londonski le Pripomnil pul- KAIRO, 9. — «Mir je nedeljiv Sleherni napad na področje Sueškega prekopa di imel najhujše posledice za mir v svetu. Utegnil bi dati znak za vojno z nepredvidenimi posledicami,# je izjavil sovjetski zunanji minister Sepilov v razgovoru z dopisnikom egiptovskega lista «A1 Gumhuria«. ((Egipt, je dodal Sepilov, ni sam v bitki, ki jo vodi. Lahko ste gotovi, da mu ne bo manjkalo podpore.« Zatem pa je Sepilov izrekel mnenje, da bo na koncu dosežena mirna rešitev spora, »ker, je zaključil, sem prepričan da se ne bo uporabila sila’ proti Egiptu. Vsaka uporaba sile bi bila vsekakor mnogo bolj nevarna za napadalce kakor pa za žrtve napada.« V svoji izjavi poudarja Sepilov popolno podporo Sovjetske zveze Egiptu v sueški zadevi. Dejal je; «Prišli simo v Varnostni svet odločeni, da se upremo sleherni rešitvi, ki bi nasprotovala suverenosti in zakonitim interesom Egipta. Temeljito smo proučili vse Strani sueškega vprašanja. Napravili bomo vse, kar bo v naši moči, da se doseže zadovoljiva rešitev, ki ne bi kršila temeljnega načela pravice suverenih in neodvisnih narodov, da delujejo v okviru svojih lastnih interesov, tudi če ti interesi nasprotujejo interesom določenih imperialističnih držav, katerih edini smoter je obdržati svojo gospodarsko in politično nadvlado nad nekaterimi deli sveta.« Izjavil je nato, da se nekatere države trudijo, da bi uničile egiptovsko odločenost, da ostane v okviru svobodnih in neodvisnih držav v svetu, in je nadaljeval: »Prepričan sem, da bo ta poizkus doživel neuspeh. Tisti, ki mislijo nasprotno bi morali razumeti, da milijoni ljudi na vsem svetu ne bodo nikoli dovolili kršitve egiptovske neodvisnosti.« Zatem je Sepilov še dejal: »Iskreno upamo, da se bo dosegla rešitev, ki bo ščitila zakonite interese Egipta. Toda taka rešitev bo nemogoča, dokler bodo nekatere države delovale z miselnostjo iz 19. stoletja. Ena od nesreč našega razdobja je dejstvo, da nekatere zahodne države ne uspejo priznati neizbežne stvarnosti da jim je nemogoče še dalje vsiljevat^ svojo voljo s silo orožja državam, ki so jih svoj čas nadzorovale. Ne dvomim, da bi priznanje te neovrgljive resnice napravilo veliko uslugo^ stvari miru, predvsem pa če bodo temu priznanju sledila konkretna dejanja.# Ferruccio Parri o odnosih s Kitajsko HONG KONG, 9. — Iz Pekinga je prišel v Hong Kong b vši italijanski ministrski p. edsednik Ferruccio Parri, ki je vodil italijansko delegacijo 11 članov na tritedenskem o-bisku na Kitajskem. Izjavil je da se bodo trgovinska pogajanja med Italijo in Kitajsko, ki so bila začasno preki- njena, v kratkem nadaljevala v Londonu. Izjavil je zatem, d? se mu zdi težko, da bi Italija sedaj priznala pekinško vlado; dodal pa je, da upa, da se bodo diplomatski odno-S' med obema državama lahko normalizirali. Parri je dalje izjavil, da se bo trgovinska izmenjava med Italijo in Kitajsko, ki je sedaj omejena na 6 milijonov šterlingov na leto, lahko podvojila, potrojila ali pa še bolj povečala, če bo mogoč razvoj trgovinskih odnosov men obema državama. Dodal pa je, da bo italijansko - kitajsko trgovino mogoče v celoti razviti šele po navezavi diplomatskih odnosov. «Večina italijanskega ljudstva, je nadaljeval Parri, je naklonjena razvoju trgovinske izmenjave s Kitajsko«. Parri je zatem izjavil, da se je italijanska delegacija razgovarjala poldrugo uro s kitajskim ministrskim predsednikom Cuenlajem. Govorili so o kulturnih odnosih med obema državama in o možnosti izmenjave študentov, tehnikov in igralcev. Cuenlaj je ODljubil, da bo ta predlog sroročil nekaterim italijanskim igralcem med katerimi s’a Vittorio De Sica in Roberto Rossellini. HAAG, 9. — Kraljica Julijana je danes pozvala bivšega ministrskega predsednika Dreesa, naj sestavi novo vlado. nu in drugih francoskih socialističnih prvakih za eventualno ponovno posredovanje med italijanskima socialističnima strankama v korist socialistične zd '.'žitve. Za Matteottijem je govoril .Tanarsi, ki je tudi branil ravnanje tajništva stranke, ki mu je levica v stranki odrekala pravico, da se izjasni o sporazumu med FS[ in KPI, ne da bi čakalo zasedanje vodstva. Potem' pa je tudi on napadel Zagarija, ki je cč-soten. V imenu levice je v odsotnosti Zagarija govJril Gri-maldi, ki je poudaril, da se mora vodstvo izraziti o odnosih združene socialistične stranke s komunisti. Številna prisotnost komunistov v italijanskih delavskih množicah predstavlja stalen očitek socialistom za titto, česar niso znali napraviti, in to postavlja tudi novi stranki velika vprašanja. Nastanek te nove stranke je po mnenju Gri-maldija gotov, kajti Nenni se je odločil za združitev, ko se je prepričal, da lahko samo stranka, ki ni povezana s komunisti v geopolitično zahodni državi, kot je Italija, misli na to, da bi privedla delavski razred na oblast. Združena socialistična stranka mora biti absolutno avtonomna, kot so socialistične stranke v Franciji, Angliji, Btigiji itd. ter od časa do časa na področju konkretnih primerov izbirati v popolni svobodi svoja zavezništva. Vodit? mora lastno notranjo in zunanjo politiko brez spora zumov in obveznih posveto-t anj s komur koli. Imeti mora proste roke, da lahko sodeluje, če je potrebno, tudi s krščansko demokracijo, ne da bi pri tem vlekla s seboj tudi komuniste. Na sindikalnem področju pa je treta že danes poudarjati nujnost sindikata, neodvisnega od strank, pač pa enotnega za vse delavce s komunisti vred, ki se naj postavi proti enotnosti delodajalske fronte. V ta e-notni sindikat se morajo u-smeriti vsi socialisti združene stranke. Politična avtonomija pa bi bila vir in jamstvo za sindikalno avtonomijo. Za Grimaldijem je govoril predstavnik parlamentarnih skupin Giancarlo Matteotti, ki je ostro kritiziral delovanje tajništva v zadnjih mesecih. Po njegovem mnenju se je namreč preveč popuščalo, ne da bi se mnogokaj dobilo. Rekel je, da je treba počakati na dejstva, predvsem pa na Nennijeva točna in konkretna jamstva. Nenni se mora namreč postaviti odločno na osnovo absolutne avtonomije. Samo tako si bo‘ lahko pridobil zaupanje socialdemokratov. Preti se je izrekel za previdno nadaljevanje procesa združevanja. Treves se je pridružil kritikam Giancarla Matteottija, medtem ko je Ceccherini vodstvo branil. Popoldne so govorili se Simonini, Cucchi, Degli Esposti. Bonfantini. Ippolito, Paolo Rossi in Saragat. Saragat je prebral pismo, ki ga je poslal Morganu Phillipsu, predsedniku socialistične internacionale. Prejel pa je tudi pismo od voditelja zahodnonemških socialdemokratov Ollenhauer-ja, ki izraza zelje za združitev italijanskih socialistov na demokratični podlagi. Ko je govoril o vsebini sporazuma med PSI in KPI, je bil v svo- n.ki raznih sindikalnih orga-j jih besedah mnogo bolj zmeren kot pa v uvodniku v glasilu «Giustizia». Zasedanje se je končalo pozno zvečer, ko je bila soglasno — z edino izjemo Si-moninija — sprejeta resolucija, ki pravi v začetku, da je sporazum med PSI in KPI huda ovira za razvoj procesa socialistične združitve. Vodstvo PSDI pričakuje, je rečeno v resoluciji, da bo kongres PSI odstranil to oviro ter tako omogočil izoblikovanje velike združene demokratične in razredne stranke ter tako omogočil tudi resnično socialistično in demokratično alternativo. Sklicujoč se na že odobrene dokumente, poudarja PSDI osnovo za združitev: sprejem demokracije kot stalno vrednoto, nikake ljudske fronte in zahodna solidarnost. Sedaj se z zanimanjem pričakuje jutrišnje zasedanje vodstva PSI, medtem ko sta se v Miianu že sestali tajništvi pokrajinskih federacij PSI in PSDI, da bi proučili, kot je rečeno v poročilu po sestanku, položaj, ki je nastal v milanski pokrajini po pobudah, sporazumih in rezultatih. ki so se dosegli po prvih manifestacijah politike socialistične enotnosti. Tajništvi nameravata še nadalje razvijati to politiko, ki obvezuje odgovornost obeh strank ter zadeva ves delavski razred in vse demokratične silč. Poročilo nadalje pravi, da se bosta tajništvi še naprej pogosto sestajali. Komisija PS’I pod predsedstvom Nennija, ki ji je bila poverjena naloga, da sestavi ideološko programatični dokument za prihodnji kongres, se bo zopet sestala v četrtek al; najpozneje v petek. Zvečer se je sestalo tudi vodstvo krščanske demokracije. Fanfani je podal glavne obrise poročila, ki ga bo imel na kongresu, ki se bo čez neKaj dni pričel v Tridentu. Vodstvo je ta osnutek odo-biilo. Tako Segni kot Martino sta se vrnila v Rim in za jutri je sklicana vladna seja, na kateri pa bodo obravnavali navadne upravne zadeve. V poslanski zbornici se je zaključila debata _ o nesreči v Marcinellu, Več poslancev je poudarjalo potrebo po jamstvih za delavce v rudnikih v inozemstvu. Poslanec Lizza-dri (PSI) pa se je pritožil zaradi diskriminacijskega ravnanja vlade, ki v komisijo Evropske skupnosti za premog in jeklo, ki bo razpravljala o varnosti dela v rudnikih, ni imenovala tudi predstavnikov CGIL. Poslanec Viola pa je poudaril, da so v Franciji rudniki podržavljeni, medtem ko so belgijski rudniki v rokah zasebnikov, ki jih ne morejo modernizirati, ker zaradi izčrpanosti rudniki niso več dovolj donosni. Debata o nesreči v Marcinellu se je s tem zaključila in na dnevni red so prišle še nekatere manj pomembne interpelacije Prihodnja seja poslanske zbornice bo jutri ob 16. uri. V četrtek pa se bo sestal volilni odbor poslanske zbornice. ki bo pretresal vprašanje o združljivosti položaja župana glavnega mesta pokrajine ali predsednika pokrajinskega sveta s položajem poslanca. , Danes so se sestali predstav- nizacij uslužbencev pošte, telegrafa in telefona ter se pomenili o načinu izvajanja napovedane 48-urne stavke. Stavka se bo pričela v ponedeljek 15. t. m. ob 7. dri' zjutraj ter se bo končala v sredo ob enaki uri. Vodstvo PSDI pa je v zvezi s stavkovnim gibanjem železničarjev soglasno sprejelo? predlog, s katerim poziva »socialdemokratsko delegacijo v vladi, naj uporabi svoje dobre usluge, da se problem reši v zadovoljstvo prizadetih delavcev«. A. P. RIM, 9. — Ustavno sodišče bo jutri zopet začelo poslovati. Razpravljalo bo o ustavnosti določb, ki kaznujejo poveličevanje fašizma. Zadevne dekrete so poslala sodišča iz R ma, Turina in Perugie. U-stavnost zakonskih določb bo zagovarjal državni odvetnik Arias, medtem ko ne bodo prizadete stranke zastopane, ker je potekel rok za prijavo. Cuenlaj obišče Indijo DELEGATI KPI V ŠTIPU NOVI DELHI, 9. — Uradno javljajo, da bo kitajski ministrski predsednik Cuenlaj prišel konec novembra na dvotedenski obisk v Indijo. V Novem Delhiju bo Cuenlaj ostal tri ali štiri dni in bo nato obiskal številne kraje Incije. Med svojim bivanjem v Indiji bo imel z Nehrujem več razgovorov. BEOGRAD, 9. — Drugi dan bivanja v Makedoniji je delegacija KPI, ki jo vodi namestnik generalnega tajnika Luigi Longo, izkoristila za ogled tekstilne tovarne «Ma-kedonka« v Stipu. Delegati so se razgovarjali s člani delavskega sveta, s člani sindikalnih organizacij in s tovarniškim odborom ZK o proizvodnji in vprašanjih, ki jih rešujejo delavski svet in sindikalne organizacije ter organizacije Zveze komunistov. Nekateri člani organizacije so medtem obiskali kmetijsko zadrugo v vasi Sofilari. Opoldne je kolektiv tovarne priredil kosilo na čast delegaciji. Delegacijo sta spremljala v Stip članica CK ZKJ Vida Tomšič in član izvršnega odbora ZK Makedonije Borko Temeljkovski. WASHINGTON, 9. — Ame-r..-ke vladne oblasti proučujejo načrte za zgraditev raki tnega letala, ki bo letelo s hitrostjo nad 6400 km na uro. Računajo, da bo načrt (kkončan približno v dveh letih. Letalo bo imelo ime «X-15» in bo doseglo višino nad 60 km. Ameriški tajnik za letalstvo je danes sporočil, da je letalo «Bell X-2«, preden se j? 27. septembra ponesrečilo, »coseglo največjo hitrost, ki jr do sedaj ni nikoli doseglo nebeno človeško bitje«. Minister ni povedal, kakšno hiti ost je letalo doseglo. Znane pa je, da je to letalo julija letos doseglo hitrost 3000 km na uro. Grški kralj v Beogradu BEOGRAD, 9. — Grški kraljevi par je prispel danes zjutraj v spremstvu prestolonaslednika Konstantina in princese Sofije iz Avstrije v Jugoslavijo. Na meji v St. OST A VKA PODPRE POLJSKE Obtoženci na poznaniskem procesu pripovedujejo, da so jim policisti kazali, kako naj uporabljajo orožje VARŠAVA, 9. — Varšavski radio javlja, da je prvi ministrski podpredsednik v poljski vladi Hilary Mine zaprosil, naj ga razrešijo njegovih funkcij v vladi in tudi v politbiroju centralnega komiteja KP. Kot vzrok je navedel bolezen. Njegova ostavka je bila sprejeta. Hilary Mine se je rodil leta 1905. Pred vojno je bil znan kot ekonomist in statistik. Organiziral je zvezo poljskih patriotov in prvo poljsko divizijo prve poljske vojske v SZ Bil je načelnik političnega oddelka v vojski in eden od poljskih predstavnikov na zasedanju Kominfor-ma na Poljskem. Na procesu v Poznanju proti skupir.i 8 obtožencev so bili danes zaslišani kot priče nekateri člani policije dodeljeni komisariatu, ki ga je 28. junija napadla skupina upornikov. Priče so pripovedovale podrobnosti o napadu na komisariat. Eden od njih je povedal, da so jih napadalci razorožili ter jih razvrstili na dvorišče komisariata in jim grozili z orožjem. V dvorani je nastal smeh, ko je eden od obtožencev z dovoljenjem sodišča postavil nekemu policijskemu poročniku vprašanje: »Ali se priča spominja, da mi je obrazložila, kako naj uporabljam orožje?« Poročnik je odgovoril negativno. Neki dru gi obtožerec je tedaj povedal, da je videl druge agente, ki so kazali upornikom, kako naj uporabljajo orožje. Na procesu proti skupini 9 obtožencev so zjutraj govorili zagovorniki. Eden od teh je poudarii, da je celotno zasno-vanje procesov zgrešeno. Očital je sodišču predvsem, da je ločilo upor od delavske demonstracije. Drugi zagovornik pa je izjavil med drugim: »Če bi morali spoštovati pravičnost, ne bi bilo na zatožni klopi 9 obtožercev, pač pa na tisoče. Žrtve niso samo mrtvi in ranjeni od 28. junija, pač pa tudi obtoženci. Morali bi urediti račune med družbo in obtoženci.« Zahteval je nato ukinitev sodnega postopka proti obtožencem. Pariški, londonski in ameriški tisk pa poudarja danes milo obsodbo, ki je bila izrečena na procesu proti skupini treh obtožencev. Hidrosistem Donava-Tisa-Donava BEOGRAD, 9. — Zvezni izvršni svet je sprejel na današnji seji predlog o izgradnji vrste vodnih kanalov, ki bodo povezali Donavo v Bački preko Tise ponovno z Donavo južno od Beograda. Kanali bodo zgrajeni v dveh petletnih razdobjih. Hidrosistem Dorava-Tisa-Dor.ava ne bo samo povečal kmetijsko proizvodnjo z namakanjem, temveč bo tudi odstranil veliko škodo, ki jo povzročajo stalne poplave in podzemne vode, ki znaša , letno po cenah strokovnjakov okoli 14 mili jard dinarjev. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi sklep, da se v Črnt gori zgradi aluminijski kombinat z letno zmogljivostjo 100 tisoč ton aluminija. Kombinat bo zgrajen s krediti, ki sta ga odobrili Jugoslaviji Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija. Za izgradnjo aluminijskega kombinata pri Črni gori, ki bo pričel normalno proizvodnjo leta 1962, se bo dejansko začela izgradnja nove jugoslovanske industrije aluminija z zmogljivostjo 265 tisoč ton aluminija na leto. Novi aluminijski kombinati bodo zgrajeni na področju Nikšič, Titograd, Mostar in Split, kjer so glavna ležišča boksita. Cigani \ SZ MOSKVA, 9. — Dekret pre-zidija vrhovnega sovjeta SZ sporoča, da bodo cigani v Sovjetski zvezi morali odslej vršiti skupnosti koristno delo. Dekret pripominja, da.je po-tepuštvo strogo prepovedano, ter poziva vlade sovjetskih republik, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da se bo ta odredba spoštovala. Vsi odrasli cigani, ki se bodo izogibali skupnosti koristnega dela in kii se bodo predali pote-puštvu, bodo lahko deportirani in obsojeni na delo v vzgojnih taboriščih za pet let. NEW YORK, 9. — Začel je delovati poseben odbor OZN, ki ima nalogo določiti definicijo «napada». V odboru so predstavniki 19 držav in njegova ustanovitev je bila določena na 9 zasedanju skupščine OZN leta 1954. Odbor bo predložil poročilo na prihodnjem zasedanju skupščine, ki oe bo začelo 12. novem-I bra. k VREME VČERAJ Najvišja temperatura 15.5. najnižja 8.3. ob 17. uri 14, zračni tlak 1019,3. narašča, veter 14 km. vlaga 30 odst., nebo 2 desetini pooblačeno. morie skoraj mirno, temperatura morja 17,8. i Danes, SREDA, 1». J««*" Frančišek J-. sp.. S1!'!’)-, Sonce vzide ob ,6 1A mu 15 Luna 17.29. Dolžina dneva U-W- KV vzide ob 12.32 in zatone ob_ Jutri, ČETRTEK, 11. oktobra Nikazii. Neeoslava _ OB VESTI GOSPODARSKEGA LISTA «24 QRE> Ali bo vlada odobrila samo delno carine prosto področje? Predstavniki trgovinske zbornice ne vedo nič konkretnega o glasovih, ki jih omenja lisi, vendar pa ne izključujejo možnosti, da se priznajo Trstu carinske olajšave, namesto integralne proste cone Milanski gospodarski list «24 Ore« je preteklo soboto objavil članek o tržaški prosti coni. v članku ugotavlja list med drugim naslednje: «V krogih Tržaške zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo vztrajno krožijo glasovi, da bodo v najkrajšem času ustanovili na Trža- slih. Toda vse zaman. Nikjer jim niso hoteli povedati ni- česar. Kljub temu pa v krogih trgovinske zbornice me- - - - — _______ nijo, da vlada nekaj priprav- škem delno carine prosto ! lja. Mnenja so, da vladni kro-področje. Ta ukrep naj bi gi baje pričakujejo ugoden Rimu nekaj za bregom. V po-slednjh tednih so nekatere tržaške gospodarske osebnosti skušale kaj zvedeti v Rimu, kaka skrivnost, da je v Trstu večina prebivalstva in tudi večina gospodarskih, političnih in drugih ustanov in kjer so bile po zasebnih po- organizacij za integralno in vključeval razne predmete kot na primer bencin, ki naj bi ga prodajali po zelo nizki ceni, kavo, sladkor, testenine itd. Te govorice so zbudile veliko zanimanje v tržaških pomorskih krogih, kjer ugotavljajo z vedno večjo zaskrbljenostjo konkurenčno dejavnost pristanišč Severnega in Jadranskega morja za osvojitev srednjeevropskega prometa.« To ni prva vest o delni prosti coni, ki naj bi jo c a-la vlada našemu področju. O tem s-mo mi in drugi iisti že pisali pred nekaj dnevi. List «11 Corriere di Trieste« je dobil od svojega dopisnika iz Rima vest, ki je bila zelo podobna gornji vesti lista «24 Ore». Poleg tega pa smo v mestu slišali že številne pripombe na račun takšne proste cone, kakršno naj bi hoteli vsiliti Trstu in njegovi okolici, ki nima nič skupnega z zahtevo po integralni prosti coni. Zaradi vseh teh vztrajnih govoric in pisanja listov, ki niso prišle kar tako v javnost in ki morajo imeti neko osnovo, smo se obrnili na trgovinsko zbornico in se zanimali, ali res kaj vedo o zadevi. Zagotovili so nam, ca o tem. kar piše list «24 Ore«, ne vedo nič uradnega ali pa poluradnega. Da je nemogoče, da bi kdo od trgovinske zbornice govoril o tej delni prosti coni, ker je pred časom trgovinska zbornica poslala v Rim ostro pismo, v katerem zahteva. naj vlada končno pove, kaj namerava storiti glede tega vprašanja. Do sedaj pa ni trgovinska zbornica dobila niti še vabila, kdaj naj njeni predstavniki pridejo v Rim, da predložijo vladi in posameznim ministrstvom zahtevo po čimprejšnji ureditvi tega vprašanja. Zato so nam odl-očno zanikali, da bi kakršnakoli vest o delni prosti coni prišla iz njihovih krogov. Sicer pa tudi pri njih prevladuje mnenje, da imajo v političen ali crug trenutek, da sporočijo nekatere carinske ugodnosti, ki naj bi jih določili za tržaško področje. Pisanje časnikov tudi zanje ni kar tako izmišljeno in i-ma gotovo svoj določen namen, da pripravi javnost na nekatere ukrepe, ki naj bi jih sporočili morda že v bližnji prihodnosti. To zakulisno delovanje vladnih organov in zapostavljanje trgov, zbornice in crugih ustanov, ki bi morale biti obveščene o tem, kaj v Rimu pripravljajo za Trst, neugodno vpliva r.a razpoloženje teh ustanov do vladnih organov. To je tudi razvidno iz stališča, ki ga je svoj čas zavzela trgovinska zbornica o tem vprašanju in ki smo ga objavili tudi v našem listu. Kot smo že poudarili. zahteva trgovinska zbornica od vlade, naj končno sporoči, kaj bo dala in česa ne bo dala tržaškemu področju. Trst ne more čakati v necogled na odstranitev svojih neštetih gospodarskih težav, ki zahtevajo nujne učinkovite ukrepe. Dejstvo pa je, da čeprav so nam na trgovinski zbornici zanikali, da bi kdo od njih dal kakršno koli izjavo o delni prosti coni, o kateri govori list «24 Ore», niso zanikali možnosti kakega podobnega ukrepa. Nasprotno, mnenja so, da imajo glasovi in pisanje listov o delni prosti coni neko osnovo in da ima nekdo interes, da se ti glasovi širijo, še preden vlada uradno kaj sporoči. Zato menimo, da bi se morale vse gospodarske, politične in druge ustanove in organizacije. ki že toliko časa zahtevajo ustanovitev integralne proste cone, čimprej zanimati na pristojnem mestu v Rimu, ali so te govorice o delni prosti coni resnične. Pobudniki integralne proste cone se ne “mejo zadovoljiti z molkom in morajo budno paziti na presenečenja, ki jih lahko iznenadijo. ne da bi lahko odločno reagirali v obrambi svojih zahtev. Ni ni- ne za delno prosto cono. To je dokazalo tudi izglasovanje resolucije o prosti coni v tržaškem občinskem svetu, ki je bila preteklo nedeljo izročena predsedniku republike-Od 60 svetovalcev se jil^ je samo 12, ki zastopajo skupno 37.308 volivcev, izjavilo proti prosti coni. Vsi ostali pa, ki zastopajo skupno 143.671 volivcev, so se izjavili za prosto cono. Proti prosti coni so bili svetovalci MSI, dva monarhista in en liberalec. Znano pa je. da je predvsem med volivci MSI mnogo pristašev proste cone, da je njihov poslanec v poslanski zbornici Colognatti za prosto cono in da je v glavnem le večina njihovega glavnega odbora proti prosti coni. Kot torej vidimo, ogromna večina prebivalstva upravičeno pričakuje, da bo vlada dala tržaškemu področju takšno prosto cono, ki mu bo koristila na vseh gospodarskih področjih in da se ne bo omejila le na nekaj predmetov, kar gotovo ne bi zadovoljilo zahtev in želja večine prebivalstva. Tri zaporedne seje občinskega sveta Danes ob >8. uri se bo sestal tržaški občinski svet. Na dnevnem redu je razprava e zakonu štev. 703 o lokalnih financah, ki ga morajo uveljaviti do 15. t. m. tudi za tržaško občino. Sicer pa so v Trstu v poslednjih letih na osnovi ukazov bivše ZVU u-veljavili večji del omenjenega zakona. Kot je znano, zakon štev. 703 urejuje vprašanje plačevanja trošarin na predmete široke potrošnje in na luksuzne predmete. S popolno uveljavitvijo tega zakona pa se bo davčna obremenitev predmetov široke potrošnje povečala za skupno okrog 400 milijonov lir letno. To pomeni, da bodo potrošniki prihodnje leto plačali 400 milijonov lir več trošarine kot letos, kar bo gotovo vplivalo na zmanjšanje kupne moči delavskih plač. Hkrati pa poročajo, da se bo občinski svet sestal tudi jutri in v petek ob 18. uri. da čimprej izčrpa obširen dnevni red tega zasedanja. Jutri redna seja pokrajinskega sveta Jutri ob 18. uri bo redna seja pokrajinskega sveta. Nadaljevali bodo z razpravo in odobritvijo ostalih 36 členov pravilnika o sejah pokrajinskega sveta. V začetku seje pa bodo na vrsti vprašanja posameznih svetovalcev, pred zaključkom seje pa, če bodo pravočasno zaključili z glasovanjem členov pravilnika, bo pokrajinski svet razpravljal o vprašanju proste cone in o javnih delih. OBISK VISOKEGA KOMISARJA ZA TURIZEM ROMANIJA Velika važnost tujskega prometa za okrepitev tržaškega gospodarstva Da se pritegne na nase področje čimvečje število turistov, je treba zgraditi ob obali številne hotele in zboljšati prometne zveze V okviru kongresa italijan- [ jpm. Obširne možnosti so tu-skih novinarjev je včeraj do- d’ v Grljanu in Sesljanu, kjer pcldne govoril visoki komisar za turizem poslanec Romani o nekaterih pomembnih turističnih vprašanjih. Na tem zasedanju so bili poleg kon-gresistov prisotni tudi številni krajevni predstavniki. Komisar je v svoji izjavi poudaril pomen tiska, ki lahka pritegne nove turiste in s svojim propagandnim učinkom okrepi stara ter odkriva nova turistična središča. Nič manj važne pa niso naloge države ir zasebnih podjetnikov, ki morajo stalno izboljševati turistične naprave. V nadaljevanju je Romani opisal venki razvoj turizma po drugi svetovni vojni ir veliko zanimanje vseh evropskih držav za okrepitev raznovrstnih tun. stičnih dejavnosti kot pomembnih faktorjev v nacionalnem gospodarstvu. Tudi v Italiji se je zabeležil ugoden razvoj v korist vseh zainteresiranih kategorij. Komisar je nato govoril o st'kih, ki jih je imel s tržaškimi zastopniki pokrajinske turistične ustanove in dejal, da so v Trstu ugodne možnost za zgraditev novih hotelov na obrežju od kopališču Cedas do Mnamara. Prav lake je treba pozdraviti pobudo za zgraditev žičnice med obrežjem in bližnjim poboč- S SINOČNJE SEJE DEVINSKO-NABREŽINSKEGfl OBČINSKEGA SVETA V LETOŠNJEM GOSPODARSKEM NAČRTU ZA 89 MILIJONOV LIR JAVNIH DEL V. devinsko - nabrežinski občini bodo zgradili 4 novo šole - Pri* hodnji gosoodarski načrl predvideva 119 milijonov lir stroškov Na županstvu v Nabrežini t obrok 10 milijonov lir, za u-ie bila sinoči izredna seja reditev dvorišč in ograditve NADALJEVANJE NOVINARSKEGA KONGRESA Za jutri pričakuje predsednika^ Zanimive diskusije na zasedanju o zgodovini tiska raznih dežel Na dopoldanskem zasedanju [ narstvom, ker po njegovem kongresa italijanskih novinar-J mišljenju severnoameriško ,'o- jev so razpravljali o sklepih komisije, ki je pregledala pooblastila posameznih kongre-sistov. Nato so po krajši razpravi o načinu vodenja kongresa izglasovali resolucijo, s katero so odobrili poročilo pooblaščenega svetnika Azza-rite. Na popoldanskem zasedanju je kongres pozdravil podtajnik za tisk in informacije poslanec Natali, ki jo med drugim deju. da je predsed nik vlade Segni izrazil up i-nje. da bo lahko prišel na kongres v četrtek. Podtajnik Natali je nato govoril o svobodi tiska ter o potrebi avto-d scipline, da se ta svoboda ne spremeni v negacijo svobode vseh državljanov. Zelo zanimiva so bila izvajanja kongresista Marigija Arnilcara, ki je govoril o sin-d kalnih vprašanjih. V tej zvezi je omenil številne kršitve delovne pogodbe, do česar prihaja v raznih uredništvih, in nakazal razne načine, da so stanje izboljša. Za danes se pričakuje prihod ministra za javna dela poslanca Komite, ministra za delo poslanca Vigorellija in poslanca Spatare, ki bodo vsi prisostvovali delu kongresa. Ze včeraj smo poročali, da jo bilo v okviru novinarskega kongresa organizirano tudi zasedanje o zgodovini tiska v raznih deželah. Na današnjem drugem sestanku je i-mel prof. Folke Dahi z uni-wze v Goetheborgu zanimiv referat o temi: «Kako sesta-v ti bibliografijo starih časo-p.sov« O tem vprašanju se je vnela živahna diskusija, v k-teri so govorili številni znanstveniki. V tej zvezi je bi) zlasti zanimiv predlog dr. Couvee z univerze v Amsterdamu, ki je predlagal, da bt ustanovili odbor, ki naj pripravi vse notrebno za mednarodno bibliografijo, ki bi bila na razpolago znanstvenikom in novinarjem vsega sveta To pobudo so podprli ur. Gervasi iz ZDA, prof. Fat-torello iz Italije ln profesor Braum iz Nemčije. . Nato je prof. Braum, redni ptofesor univerze «Ludwig Maximiliam» prečital referat. »Spremembe javnega mnenja v Nemčiji«, v katerem je obrazložil razvoj proučevanja javnega mnenja v Nemčiji. Zadnji referat je imel dr. Gervasi (ZDA), ki je kritiziral bistveno razliko med evropskim in ameriškim novi- vuiarstvo bolj ustreza objektivnosti dejstev. Na popoldanskem zasedanju so razni go-v< miki prečitali krajše referate o razvoju političnega r o-vnarstva v njihovih deželah. V okviru kongresa se je yče-r«i sestal nacionalni sindikat nc vinarjev, ki se ukvarjajo s kinematografijo. Novinarji so razpravljali o zahtevi, da se prizna delo filmskih kritikov kot hormalno delo v redakciji in se vključi v nor-mrlno novinarsko pogodbo. Danes zvečer bo na pobudo tega sindikata v kinu «Grattacielo» svečana predstava dveh novih filmov; «Lo lmpero del sole« in «Moglie e buoi...». Istočasno bodo tudi predvajali tri dokumentarne filme o Trstu, katere je proizvedel Ferry Maver za enot-11 odbor za propagando v Trstu. Da bi omogočili ta predavanja, ki se bodo pričela ob 22. uri, bodo v kinu «Grattacielo» predvajali film «Mož v sivi obleki« že od 14.30 dalje. Na svečani predstavi ki sta prisotna tudi igralec G.i.o Cervi in mlada trži.ka igralka Federica Ranchi, ki sla skupno z Walterjem Chiari-jem in Ninom Tarantom glavna igralca filma »Moglie e baoi...» Obvestilo deportirancem ki so bili v AuschvMzu Vsi tisti, ki so bili deportirani v taboriščih Auschwitz. Bunamonowt7, Heydebreck in Surstengrube ali pa ki so v ten taboriščih izgubili svojce, naj se obrnejo na zaupnika g'avnega tajništva mednarodnega odbora bivših deportirancev v Auschwitzu odv. Hen-rv ia Ormona v Schillerstrassu 15. Frankfurt am Main v Za-padni Nemčiji za izplačilo podpore. Omenjenemu tajni-."'vu je namief po dolgih pogajanjih uspelo doseči ort vod stva nemške industrijske družbe. I. G. Farben, ki je med vojno izkoriščala milijone političnih internirancev v Au-schwitzu, da je pristalo na nakazilo podpore 30 milijonov mark prežNelim politim rn oeportirancem in njihovim diužinam. Zaradi popravljalnih del bo cesta, ki gre od hiše št. 80 v Ul. Soncini do hiše št. 87 v Ul. Vlgneti zaprta za promet do konca del devinsso-nabrežinskega občinskega sveta, ki jo je sklical upravni odbor predvsem zaradi tega, ca bi na njej razpravljali o gospodarskem načrtu za finančno leto 1957-58. Besedo je takoj v začetku seje povzel odbornik Skrk, ki je najprej poročal o raznih javnih delih v teku. potem pa sporočil, da je ravnateljstvo za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu odobrilo za finančno leto 1956-57 89,810.000 lir za razna javna dela v devinsko-nabre-žinski občini. Tako je bilo nakazanih za popravilo občinskih stavb, predvsem za popravilo streh na šolah v Nabrežini in Devinu, notranjosti eesljanske šole ter preureditev stopnišča v šempolajskem otroškem vrtcu 2.5 milijona lir, za popravilo cerkva 3 milijone lir, za ureditev greznice in za kanalizacijo v devinskem pristanišču 3 milijone lir, za razširitev vodovodnega omrež ja 1.5 milijona lir, za nabavo vodovodnih cevi, ki bodo speljane v nabrežinske kamnolome, 810.000 lir ter za napeljavo telefona v Vižovlje, Mavhinje in Sempolaj 5 milijonov lir. V tem gospodarskem načrtu je bila nadalje odobrena gradnja novih šol, in sicer v Cerovljah, za katero bodo porabili 12 milijonov lir. v Slivnem za 8 milijonov lir, v Stivanu za 8 milijonov lir ter v ezulskem naselju San Marco za 10 milijonov lir. Poleg tega je bila odobrena vsota 6 milijonov lir za preureditev javnega kopališča v Nabrežini ter 30 milijonov lir za popravila in asfaltiranje cest. V tej zvezi je odbornik Skrk povedal, da je občinski tehnični urad že izdelal nekaj načrtov, po katerih bi asfaltirali predvsem poti skozi staro vas v Nabrežini. cesto Stivan-Medja vas. cesto Vižovlje-postaja proti Sesljanu, cesto Sempolaj-Pra-prot. cesto skozi Cerovlje itd. Odbornik Skrk je nato v imenu občinskega sveta izrazil zadovoljstvo zaradi zadovoljive vsote, ki je bila nakazana devinsko-nabrežinski občini v okviru letošnjega gospodarskega načrta. Odbornik Skrk je nadalje povedal, da je bilo v okviru «Selad» za devinsko-nabre-žinsko občino odobrenih 15 mi ltjonov lir, pri čemer bodo največ denarja porabili za gradnjo stopnišča iz devinskega pristanišča do starega gradu. Poleg tega razpolaga občina še z 10 milijoni lir, ki so bili nakazani za popravilo ceste iz Sesljana k morju, a je to delo odpadlo, ker bo cesto popravljala ustanova ANAS. V diskusiji, ki se je razvila po tem poročilu, so iveto-valci kritizirali gradnjo nekaterih občinskih stavb, predvsem nove šole v Nabrežini, ki je že po dveh letih potrebna večjega popravila. Priporočali so, naj se pri bodočih gradnjah zahteva od podjetnikov jamstvo za izvršena dela. Odbornik Skrk je nato prečital predlog upravnega odbora za dela, ki naj bi jih izvršili v okviru gospodarskega načrta za finančno leto 1957-58. Po tem predlogu, ki ga mora seveda odobriti ravnateljstvo za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu, naj bi porabili za popravilo občinskih cest 20 milijonov lir, za ureditev turističnih poti, vrtičev in razne druge olepšave 4 milijone lir, za kanalizacijo v Sesljanu in Nabrežini kot prvi bodočih šol ter otroških vrtcev 10 milijonov lir, za higienične in zdravstvene naprave ter ureditev starih šol in vrtcev 4 milijone 700000 lir. za napeljavo vodovoda po Nabrežini Devinu in drugih vaseh ter za napeljavo vodovoda v nabrežinski portič 13 milijonov lir, za zdravniški ambulatorij v Sesljanu 8 milijonov lir« za javno kopališče in stranišče v Sesljanu 12 milijonov lir, za kopališče in stranišče v Devinu 10 milijonov lir, za stranišča v Stivanu in Nabrežini 3 milijone lir. za povečanje javne razsvetljave 3 milijone lir, za izredna popravila pokopališč 3.5 milijona lir. za napeljavo telefona v Medjo var, Stivan, Slivno in Prečnik 8.5 milijona lir, za zgraditev avtobusnih čakalnic 2 milijona lir, za ureditev športnega igrišča v Nabrežini 2 milijona lir ter za novo javno kopališče in pralnico v Mavhinjah 6 milijonov lir. Skupno predvideva bodoči gospodarski načrt 119,700.000 lir stroškov za razna javnokoristna dela. Svetovalec Pipan je nato prikazal potrebe Mavninj ter prosil občinski odbor, da intervenira glede popravila mec vojno požganin gospodarskih poslopij, saj so Mavhinje edina var, kjer to ni bilo storjeno. Omenil je tudi številne druge probleme, ki jih bo morala občina rešiti in ki so pri prejšnji občinski upravi naletela na splošno nerazumevanje. Tudi dr. Jež se je pridružil izvajanjem svetovalca Pipana, medtem ko je svetovalec Sguerzi priporočal, da bi napeljali telefon v Stivan. Predlog občinskega odbora je bil sprejet z večino glasov, medtem ko sta se dva svetovalca, mec njima Sguerzi, glasovanja vzdržala. Ob tej priliki naj omenimo čudno zadržanje svetovalca Sguerzija, ki je po vsej verjetnosti odločen glasovati proti ali se vsaj vzdržati glasovanja v vseh primerih, ko se glasuje, tudi takrat, ko gre za splošne občinske probleme. Nerazumljivo je namreč, zakaj se je svetovalec Sguerzi tudi včeraj vzdržal glasovanja, ko ni imel1 nič kritičnega pripomniti k predlogu gospodarskega načrta in je celo sam predlagal napeljavo javnega telefona v Stivan. Tako zadržanje prav gotovo ni resno in ne kaže volje do konstruktivnega sodelovanja pri upravljanju občine. Pred zaključkom reje je odbornik Markovič prečital resolucijo glede vprašanja Sueškega prekopa in ki je naslovljena italijanski vladi. V resoluciji je poudarjeno, da bi vsaka zapreka, ki bi ovirala svobodno plovbo skozi Sueški prekop ter sleherna zaostritev dobrih odnosov na tem, za naše pomorstvo tako važnem področju, težko prizadela tako promet kot industrijo našega pocročja, kar bi seveda še povečalo brezposelnost med našim prebivalstvom, Zaradi tega in pa zaradi nevarnosti, ki bi se pojavila z zaostritvijo sueškega vprašanja, je nadalje rečeno v resoluciji, se občinski svet občine Devin-Nabre-žina obrača na vlado italijanske republike s prošnjo, da vloži vse napore v to, da bi se to vprašanje rešilo na miren način ob spoštovanju suverenih pravic Egipta ter v interesu Italije in našega področja. Resolucija je bila z veliko večino glasov sprejeta, proti je glasoval le Sguerzi, dva svetovalca pa sta se vzdržala. Zahvalne brzojavke predsednika Gronchija Predsednik republike Gio-vanni Gronchi je poslal pozdravne brzojavke predsedniku italijanske federacije novinarjev Bergaminiju, rektorju tržaške univerze Ambrosi-nu in tržaškemu županu Bar-toliju. Brzojavke se nanašajo na sprejem predsednika republike v Trstu v okviru otvoritve novinarskega kongresa. Dovolilnice za prodajo božičnih drevesc Tržaško županstvo sporoča, da bodo tudi letos izdajali dovoljenja za prodajo božičnih drevesc na javnih prostorih, in sicer naslednjim kategorijam prodajalcev: a) imetni- kom obrtne dovolilnice za prodajo cvetlic, b) imetnikom dovoljenj za prodajo sadja in lubenic, c) imetnikom obrtnih dovolilnic s stalnimi prostori za prodajo cvetlic. Prošnje je treba vložiti do 31. oktobra. bi bilo treba zgraditi mani.ti-ječe hotele, saj predstav.ja prav pomanjkanje hoti-ov glavno pomanjkljivost Trsti. V nadaljevanju je poslanec Romani navedel nekaj zanivni. vih številk o razvoju turiž-ma v Trstu. V prvih osm>h mesecih letos so zabeiož.li skoraj 230.000 nočnin itai:j inskih turistov in 100.000 nočn.n tujih turistov. Med tujimi *u-risti so na prvem mestu Avstrijci, katerim slede Nemci, Američani, Jugoslovani, Angleži, Francozi in Švicarji. Na vprašanje prisotnih tržaških novinarjev je visoki komisar dejal, da bi bilo treba rešiti v Trstu sledeče osnovne pomanjkljivosti, da se zagotovi obširen razvoj turiz- tTla. 1. Treba je zgraditi avtoce sto Benetke - Trst na osnovi že odobrenega načrta, ki je bi! 'vključen v zakon 1955 o izgradnji avtocest. Proučuje pa se podaljšanje avtoceste, tako da bi se združila z avstrijskim cestnim omrežjem. Ta nrva avtocesta bi morala iti od Vidma - Trbiža do meje in od tam do Celovca, do koder je avstrijska vlada že odločila, da bo zgradila avtocesto Celovec - Gradec - Du-na' S tem vprašanjem je zvezano tudi vprašanje elektrifikacije in modernizacije že. lezniške proge Benetke - Trst, kar je bilo že odločeno z načrtom vladnih ukrepov v korist Trsta v oktobru 1954. 2 Urediti je treba tržaško obalo med Sesljanom in Mi-ramarom. Obstaja že načrt aihitekta Rogersa, ki predvideva izgradnjo skupine hotelov predvsem pri Sesljanu in v bližini Križa. 3. Zato da bi se omogočilo zasebnim podjetnikom, da izkoristijo vse obstoječe naravne lepote, je treba izdati zakone za turistični razvoj 'trsta. Ti zakoni ponavljajo v bu-tvu tri deželne sicilijanske zakone o kreditu za hotele in razvoj turizma, o davčnin o-lajšavah in o finansiranju V bistvu gre za davčne olajšave, ki so že v veljavi za nova industrijska podjetja v žaveljskem industrijskem pristanišču. Visoki komisar je zaključil, da bi vse te pobude takoj pritegnile obsežni dotok avstrijskih turistov, ki že sedaj v velikem obsegu prihajajo na Jadransko obalo in katere še posebno zanima Trst. Ob prisotnosti kongresistov sc nato svečano otvorili obnovljeni razgledni stolp «Ita-lia«. Ob tej priliki je imel krajši govor predsednik pokrajinske ustanove za turizem odv. Slocovich. Nato so š.l! kongresisti v pivovarno Dteher na kosilo, ki jim ga je pnredila Ustanova za turizem ter zvečer prisostvovali sprejemu na gradu Sv. Justa. Smrtna nezgoda mladega kolesarja Ker mu je pes nepričakovano prekrižal pot, je 18-letni dijak Artur Marinseg iz Ul. Buonarroti včeraj -c opoldne med vožnjo s kolesom proti mestu ostro zavrl, zaradi česar je izgubil ravnotežje in nerodno padel na tla. Ker se je pri tem pošteno potolkel po glavi, ga je njegova mati v prvih popoldanskih urah spremila v bolnišnico. kjer so ga s. prognozo okrevanja v 1Q dneh sprejeli na drugem kir. oddelku. Zal pa so proti večeru nastopile komplikacije in tako je mladenič 15 minut po 22. uri podlegel poškodbam. Motociklist podri otroka Podreti na tla pešca in nato zbežati z vozilom je že postala močna bolezen nekaterih nesramnih motoriziran-cev, ki so mnenja, da se s tem rešijo odgovornosti. Toda največkrat policija te nesramneže identificira in s tem te njihov položaj znatno poslabša. Eden takih primerov se je pripetil včeraj dopoldne na Stari istrski cesti, ko je 5-letni Giuseppe Zitani od Sv. M.M. Sp. stekel preko ceste. V tistem trenutku je podrl otroka na tla neki motociklist, ki je nato zbežal. Sicer ima policija v rokah številko evidenčne tablice, zaradi česar je zelo verjetno, da ima šoferja že v rokah. Otroka to odpeljali z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 10 čneh sprejeli na drugi kir-oddelek. Hude posledice padca po stopnicah Zaradi nerodnega padca po stopnicah hiše, v kateri stanuje njegov nečak, se je 70-letni Josip Glavina z Vrdelce pošteno udaril, zaradi česar so ga morali predvčerajšnjim sprejeti na opazovalnem oddelku. Včeraj pa so ga po natančnem zdravniškem' pregledu premestili na ortopeč-s-ki oddelek, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Samomor Trebsnca Kaj je prisililo 62-letnega Maksimilijana Kralja iz Trebč št- 122. da si je vzel življenje, ni znano in morda, razen, seveda, če ni navedel vzroka v pismu, ki ga je pustil pred smrtjo ženi, ne bo nikoli znano. Včeraj je Kralj okoli 11.30 stopil v gostilno, £pil osminko vina in se po' pozdravu gostilničarja odpravil dalje po poti, ki« pelje na njegovo njivo. Med potjo je srečal prijatelja, a tudi tega je le pozdravil in hitro nadaljeval pot. Prijatelju se je Kraljevo vedenje zdelo kaj čudno in sumljivo in ker si ni znal obrazložiti, je odšel v gostilno in po kratkem razgovoru z gostilničarjem sta sklenila oditi za Kraljem. Ko sta prišla do Kraljeve njive, sta opazila moža, ki je visel na veji drevesa. O odkritju so takoj obvestili policijske agente in tudi zdravnika, ki možu ni mogel vej pomagati; Smrt je nastopila malo prej zaradi zadušitve. Truplo pokojnega Kralja so popoldne odpeljali s pogrebnim avtom • v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo ostalo na razpolago sodnim oblastem. Pokojni zapušča užaloščeno 54-letno ženo Justino. IZPRED KAZENSKEGA S0DISCA Obsojena na šest mesecev zapora pod obtožbo, da sta hotela krasti sir Drug obtoženec pa bo sedel kar 9 mesecev zaradi prevare, ker je zastavil prijateljevo uro in mu ni dal prejetega denarja Pred nedavnim smo pisali o aretaciji 43-letnega Vinicia Meggiorinlja in 45-letnega Ne-rea Corazze, oba iz ljudskega prenočišča v Ul. Poncares, ki ju je policija zalotila 2. t.m.. ko sta skušala izvršiti tatvino. Po policijskem poročilu sodeč je Corazza stal na vogalu Ul. Trento z Ul. Ghe-ga ter «oprezoval», medtem ko se je Meggiorini približal ob pločniku stoječemu avtu ter hotel ukrasti 5 kg sira. To naj bi se jima ponesrečilo zaradi prihoda lastnika in tudi policijskih agentov v ci-vilu. ki so obema, ker sta pač znana, sledili po mestnih u-licah. Na sodišču pa sta tako Corazza kot Meggiorini zanikala vsakršen namen tatinskega delovanja: srečala eta se v Ul. Palestrina in ker sta oba brezposelna, #ta šla v Ulico Trento, kjer so številna skladišča. Upala sta namreč, da botta dobila začasno delo kot težaka Med potjo, vsaj tako sta obtoženca izpovedala pred sodiščem, sta opazila agente, ki so jima sledili in prav v tem je po njunem mnenju dokaz, da nista imela namena izvršiti tatvine. Meggiorini je tudi zanikal, da bi odprl vrata poltovorni-ka medtem ko je Corazza po trdil, da je stal kakih 12 metrov od Meggiorinija, ko so tega aretirali. Takoj nato so ju ageti odpeljali v bližnje skladišče, kjer sta oftala kakih 10 minut. V tem času nuj bi policija iskala in končno tuci našla v trgovini z jestvinami Orel lastnika vozila. Ta, ki se je perdstavil za Enrica Forghierija iz Ul. Ca-nova. je pred sodiščem izključil, da bi osebno videl Meggiorinija, temveč je dodal, da ga je ob izhodu iz trgovine ustavil agent v civilu in ga obvestil, da so ga skušali o-krasti.. Ko je pogledal v vozilo, ni manjkalo nič, le 5 kg sira je bilo bliže vratom in ne več na mestu, kamor ga je postavil on. Sicer je tudi možno, je dodal mož, ca se je to zgodilo med vožnjo po mestu. Nasprotno pa sta dva policijska agenta prisegla, da eta videla Meggiorinija v trenutku, ko je odprl vrata polto-vornika, medtem ko je bilo Corazzovo vedenje podobno onemu, ki opazuje, da ne bi bilo presenečenj. Sodišče je seveda verjelo agentoma in oba moža obsodilo na 6 mesecev zapora ter 6000 lir globe. Nekoliko slabše pa se je zaključila razprava proti 28-letnemu Savinu Caroneju iz Ul. Vidali, ki pa procesu ni prisostvoval. Obtožil ga je njegov 24-letni prijatelj Gio-vanni Pietrobon iz Ul. Molin a vento. In sicer tatvine 500 lir in prevare. Tožbo je Pietrobon vložil 25. julija lani in v njej obrazložil, da ga je 23. ietega meseca Carone povabil na kratek sprehod. Medtem ko se je preoblačil, je prijatelj ostal sam v sobi irt ta trenutek naj bi izrabil za tatvino 500 lir, ki jih je imel v miznem predalu. Po odhodu z doma sta se zatekla v gostilno v Ul. del Veltro in ko sta spila precej vina. se je Carone «zavedel», da nima denarja. Drugega izhoda, v raj zanj seveda, ni bilo, kot vprašati naposodo Pie-trobonovo uro, katero bi zastavil in z izkupičkom poravnal račun. Pietrobon je policijskim organom tedaj izjavil, da mu je uro izročil pod pogojem, da se takoj vrne. Toda Ca-roneja ni bilo od nikoder in po poldrugournem čakanju se je naveličal in se vrnil domov. Tu pa je ugotovil tatvino bankovca in tedaj se je odpravil naravnost na policijo. Dežurni agenti co mu priporočili, da bi s prijavo počakal še kak dan in ker se Carone do 25. julija ni prikazal, je sklenil vložiti prijavo. Kljub temu. da so Carone-ja iskali, ga vse do 1. avgusta niso mogli najti. Ko pa je prišel v roke preiskovalnim organom, je najprej zanikal tatvino, medtem ko je o zastavi ure izjavil, da je to storil sporazumno - s Pie-trobonom. Dejstvo je, da je uro zastavil za 1600 lir pri nekem znancu. V»e bi nist Gianni Zafred: juiii Francesco Malipiero-zar«. opera v 3 dej. K O P K H 5 **1 Poročila v slovenš* 13.30 in 19.00. Poročila v ltaiyani , f -4i 12.30. 17.45 in 2300. f 5.00-6.15 Spored ‘z 6.15 Jutranja 8laS. Spored iz Ljubljane. • za dobro jutro; jju ri*" 11.00-12.05 Spored i* rnih U 12.05 Troje, četvero Ojf Jc8-rišek: Simfonija v D" 0rkp ja češki filharmonični S L O V E N 327,1 m, 202,1 O. Poročila ob 0S0°i9.fl0. V 13.00. ’ 15.00. 17.00 l9'0tr0i stavniki '°šnih proizvajalnih in lik "k-*1 zadr"g- en predstav-Prtds° ainskih podjetij in en jtlj; avlik podržavljenih pod-1 ^ IHI PotreJ’°rn''m predstavnikom izvajai 'n neposrednih proti . n'b sil bo državni svet 'lalo S?°darstvo in delo sestavov Se posebnih izveden iti 'Vet vPraš gospodarska in social- ni ilano anja. Od teh bodo v imenovali višji '•'■ko 28 iavno šolstvo, stati- PoliZ, 'rgovinsko mornarico djli 'stvo. , javna dela, na- jepij, °srednja komisija za va-1 _ M°le in komisija za prg-fezposelnih, nadalje še ielj svet za raziskovalna svet za S %n, ''Nit medministrsk St bgn,!' ter zveza zbornic za AVm° iStyomdustrijo in polje- 1'ri člane bo še ime-kiii n drzavna akademija, o-Ptejj * jih bo imenoval sam v dnik republike. Sj.^Pavedene člane državnega' ključni sklep, kar se pa vlade tiče, vpraša v njenem imenu za ustrezno mnenje le minister tistega resorja, v katerega kompetenco določen zakonski predlog oziroma osnutek spada. Mnenje državnega sveta za gospodarstvo in delo predloži vlada parlamentu skupno z zakonskim predlogom. Mnenje državnega sveta za gospodarstvo in delo pa ne pride v poštev glede zakonskih predlogov, ki so v zvezi z ustavo, kakor tudi ne v primerih, ko gre za zaključne proračunske obračune. Prav tako se ne more vzeti v poštev mnenje državnega sveta za gospodarstvo in delo glede zakonov o davčnih dajatvah, glede državnega proračuna ter pri vprašanjih, ki so v zvezi z ratifikacijo mednarodnih sporazumov. Zakonske predloge, ki bi jih sestavil državni svet za gospodarstvo in delo, predloži ministrskemu svetu sam njegov predsednik, ki tri dni pozneje pa predloži isti zakonski osnutek obema zbornicama parlamenta. Vendar je treba pri tem omeniti to, da državni ^vet za gospodarstvo in delo ne more vedno predlagati svojih zakonskih osnutkov na lastno pest, ampak šele nato, ko ga je o tem vprašalo za mnenje katerokoli zakonodajno telo, namreč vlada, senat ali zbornica. In to celo šele tedaj, ko je bil določeni zakonski predlog že obravnavan pred senatom ali poslansko zbornico. Tudi v primeru, ko vprašata za mnenje obe zbornici ali ena zbornica in vlada, sme državni svet za gospodarstvo in delo obravnavati vprašanje samo v okviru vprašanja, ki je na dnevnem redu. Sicer pa se lahko tega vprašanja loti na lastno iniciativo, vendarle samo v okviru njegovih kompetenc. Državni svet za gospodarstvo in delo se bo sestal vedno, ko bo to zahteval parlament ali vlada, aii pa tudi na iniciativo njenega predsednika ter na zahtevo vsaj četrtine. članov sveta. Clen 19. omenjenega zakonskega osnutka pa zato predvideva vrsto ukrepov, ki so v zvezi z ustanovitvijo državnega sveta za gospodarstvo in delo. Ker naj bi državni svet izvajal' funkcije številnih že obstoječih organizacij, predvideva člen 19. ukinitev osrednje komisije za industrijo, b-srednje komisije za zunanjo trgovino, državnega gospodarskega sveta in višjega sveta za zunanjo trgovino. Seveda je . to šele zakonski predlog, ki bo moral biti šel^ sprejet, kar pa je zelo verjetno, pa čeprav bi mogli pričakovati pred poslansko zbornico še kako spremembo. v..; Maria Luisa Garoppo, prodajalka cigaret v Casale Monferrato, ki je zaslužila 5 milijonov na televizijski oddaji aOdnehaš ali nadaljuješ!), je na vabilo grškega ministrstva za turizem na obisku v Grčiji, kjer jo vidimo pred Akropolo v družbi dveh grških gledaliških igralk V Indiji postopno pripravljajo uvedbo delavskega samoupravljanja Prvi koraki na poti izgradnje ((družbe po socialističnem vzoru« v Indiji so porodili vrsto novih vprašanj, o katerih se danes zelo obsežno razpravlja z namenom, da se najdejo poti in rešitve, ki bi ustrezale posebnim pogojem, indijskega podkontinenta. Sedaj, ko je že v teku izvajanje drugega petletnega načrta in ko so že dosegli prve izkušnje na področju načrtnega vodenja gospodarskega raz. veja, se s precejšnjo utemeljenostjo smatra, da se bodo megle v nadaljnjem razdobju izvesti radikalnejše spremembe ki bi pospešile družbeni razvoj. A da bi te spremembe uresničili čim hitreje in čim uspešneje se računa z resno podporo delavskega razreda kot pomembnega družbenega činitelja v sodobni Indiji. Med napovedanimi ukrepi zasluži posebno pozornost in zanimanje vsekakor zamisel o udeležbi delavcev v upravljanju podjetij, zamisel, ki v Indiji predstavlja prelomno točko na področju tako imenovanih industrijskih odnošajev. Potrebno je poudariti, da obstaja med vlado in sindikati, zlasti pa med vlado in nacionalnim kongresom sindikatov Indije (INTUC), kot najštevilnejšo in najvplivnejšo sindikalno centralo, popolna soglasnost glede etap. v kate-rh bi se postopno ostvarila udeležba delavcev v upravljanju poljetij. Toda. medtem ko vlada soglasnost glede splošne smeri in ciljev, do katerih bi morali privesti predlagani ukrepi, se še vedno vodi diskusija o neposrednih praktičnih korakih. Kljub temu da niso glede tega sprejeli nikakega dokončnega sklepa, in se v vladnih in sindikalnih krogih razprav, ljr o najprimernejših oblikan. sc pa vendarle že izdelani ustrezni načrti. Kakor je vlada v začetku predvidevala, ko sc. se še vodili razgovori v planski komisiji, bi bilo treba oblikovati neko vrsto u-pravnih svetov, kot. organov, v katerih bi bili zastopani de. lavci .tehnično osebje in uprave podjetij, bodisi če gre za državna ali privatna podjet- BEŽNI VTISI IZ NEURADNEGA SVETOVNEGA SREDIŠČA-ZENEVE Pred spomenikom reformatorju Kalvinu Vljudnost obmejnih organov - Drobec zgodovine - Pred spomeniki v starem delu mesta - Ob Lemanskem jezeru in pred palačo bivšega «Društva narodov* Takoj po drugi svetovni vojni so švicarske zdravstvene oblasti izdale uredbo, da mora vsak tujec, ko stopi na švicarska tla, na zdravniški pregled in tudi na roend- nevo. Kakor drugod v Švici imaš tudi v Ženevi na razpolago vse, česar si poželiš. Ne mislim tu na vsakdanje potrebščine, ampak na to, kar si človek poželi v času po- eenski pregled. Spominjam se 1 č za gospodarstvo in HretU lmenovaI s posebnim Publiit°n' sam predsednik re . seveda na predlog Pu n, ,ndta vlade in po skle-'^ministrskega sveta. Vrst iInenovanje prvih štirih '!0,lsltetn<1StaVnikov za" ■osvet osnutku potreben Nijj s sindikalnimi ergani-'Ntiih *’ za predstavnike svo-*hj Poklicev pa je rečeno, baliig Predlagala nacio- Ptial6r;ZVeza. V vseh drugih Ptedi'111 Pa se bodo oprli na e "strežnih organizacij ^ ”a Ust„«„.. "stanov. ta Jodsednika državnega sve- iVvg;,5podars‘v° in delo bo p. * Predsednik republike tntdJDg ministrskega sve- *veta"‘ ,to ne izmed članov SjNrne * ''odo imenovani za _vet „Znf Panoge dejavnosti. t°v izb 'ZIT>ed svojih čla-ki dva podpredsedni-b- osta skupno z imeno- Nirn „ 'šla Predsednikom sestav- . Pr'dsedništvo sveta. Pe, S Za gospodarstvo in ^ e biti član par- lzmed članov držav- '"or ent " bo 9. ^'anstvo v tem sve čilrajal° tri leta in bo °'ien 8n 'ahko ponov.no iz- SVeta 1)0 naloga državne-.'0? za gospodarstvo in Piitka 6n zakonskega o- tem sledeče: !DržavnPravi a de|01 SVet za gospodarstvo i ehtu „iSme predložiti parla- V 6,1......... v”’ ohk v*ad» zakonske pred-elane v člene, glede v. ašaj,i ~"v v Člene, kicuc l«gov g0sPodarstva in dela«. ■Poit *vPudl0K pa bo vzet Alf. 'Preje)*' ** SVet Pred' k* se^,Je do te večine prišlo ašv>„, ‘anku n,... a, hii. če z absolutno veči- *v*0či an|m. kjer sta bili Novju^.Pimanj dve tretjini v 'lanov#. J1* *VetSa s'edi, da ima držav-n 'e k a gospodarstvo in de- >vaWSultat'v no torej ponj 'leti ° v'°Ko in vrednost Pf, to Zakonskega predlo- *Vi, ri'Zrecno poudarja, ko L * 4, _i h* °be lmata tako vlada '»>1 drž, 0 oici pravico vppa- »t« "‘žavn, o i„ . 1 svet za gospodar- za mnenje glede HaZavheePrasanb ki se tičejo ti 0 'n gos č»d' gUrf'l(!lalnih zadev, kakor «.Jo de).* ''Prašanj, ki se t . Pfnic ’ Kar se tiče obeh Peru. . smeta vprašati za 'Pie a S.mpta - "rža ^arStv;;avno«a sveta za go-a/' .dnu. ln delo le do te- ši vPta4«-,n' bi' glede iste svoje tedanje prve dogodivščine na meji. Ker nisem u-redbe poznal, sem skušal obmejne organe na vse mogoče načine prepričati, da nisem n'kak izseljenec, ki gre «s trebuhom za kruhom# m se namerava pod firmo turista vse. liti v Švico, ampak da sem pravi turist. Ni mi pomagalo. Cc sem hotel le za nekaj dni v Švico, sem moral na pregled, ker bi m> sicer ne vrnil: potnega lista. Kolikšna razlika danes. Ko sem pred časom potoval pol tst:, obmejni poti v družbi z nekimi švicarskimi prijatelji," nam ni bilo treba niti stopiti iz avtomobila. Tako švicarski stražnik, kakor tudi carinik sta prijazno pozdravila. opravila potrebne formalnosti s potnimi listi in prtljago in rekla: «Merci beaucoup et bon voyage!» - Pot me je vodila v glavno mesto francoske Švice, v Ze- č tnic. Podnebje je idealno, Detajl spomenika reformatorju Kalvinu vročina je milejša kot pri nas in poleg tega imaš v Ženevi tudi ((švicarsko riviero# ob Lemanskem jezeru, ob katerem leži tudi mesto. Okolica n esta je gričevnata, nato pa obkroža mesto vrsta gora, med katerimi je tudi Mont Blanc s svojim večnim snegom in ledeniki, ki se v sončnih dneh čudovito bleščijo. Ko prideš prvič v 2enevo. se ti niti ne zdi, da si v nekem mestu v osrčju Evrope, kajti na ulicah srečaš predstavnike vseh mogočih plemen. Poleg najrazličnejših ev-žopskih narodnosti so tu zastopani tud’ črnci, , .Indijci, Kitajci, Japonci " in drugi «eksotični» . predstavniki človeštva, po večini v svojih značilnih oblačilih in nošah. Jasno je zato, da slišiš na ulicah najrazličnejše jezike. To pa ni nič čudnega, ker je Ženeva razen tega, da je le-toviščarsko mesto, tudi središče številnih mednarodnih or. gonizacij. Poleg tega imajo *u svoja diplomatska zastopstva tudi neštete države. Ne bomo se spuščali v zgodovino 2eneve in Švice nasploh, ker je to nekoliko suhoparna snov, toda omeniti moramo, da je položaj, ki ga zavzema to mesto v svetu, t°rjalo mnogo borb. V zgodovino je Ženeva prišla že v času Julija Cesarja — De bello Gallico — in nato dalje vse do XIV, stoletja, ko si je Ženeva pridobila že demokratično ustavo in samostojnost pred zahtevami Savojskih vojvodov V XVI. stoletju pa se je sem zatekla tudi protestantska reformacija. Od leta 1814 pa je Ženeva 22. in s tem zadnji kanton švicarske federacije Ker ima Zineva dolgo zgodovino, ima zato tudi vrsto zanimivosti, k jih je vredno obiskati. Znamenita je na pr. katedrala sv. Petra, ki je bi- la zgrajena leta 1160. Tedaj je tila cerkev seveda katoliška. po protestantski reformi pa je postala glavna cerkev ženevskih protestantov. Stoji na griču v starem delu mesta, od koder se tu nudi krasen razgled po vsem mestu in tudi čez Lemansko jezero in okolico. Ženeva je tudi rojstni kraj velikega filozofa Rousseauja, ki se je tu rodil 1712. Temu svo. jemu velikemu rojaku je Ženeva postavila spomenik na malem otočku na Rodanu, ki nosi ime (iLTlle Rousseau#. Tudi protestantska reforma ie pustila tu vidne zunanje znake. Nasproti vseučilišču je v ljudskem parku velik spomenik protestantski reformi. Poleg Kalvina so tu upodobljeni tudi njegovi soborci. Med temi kipi pa je vkieša-na_ v kamen kratka zgodovina, reforme. Stopimo malo dalje. Sredi Novega trga stoji spomenik generalu Dufourju, ki je leta 1P48 s konfederacijsko vojsko premagal vojsko Sonderbun-ia in uvedel mir v švicarski federaciji. Na istem trgu je tudi muzej «Rath», kjer so stalne razstave upodabljajoče umetnosti, nadalje Grand Teatre, ki je znano operno gledališče, kjer so vsako leto mednarodni konkursi za oper. ne pevce in najboljši konservatorij v Svie: «Conservatoire de Musictue# Seveda se ne moremo omejiti le na omenjene objekte, ker je v Ženevi še mnogo 'muzejev in knjižnic, ki pa jih človek na kratkem obisku ne more vseh obiskati. Me 1 zanimivostmi pa ne smemo rnrno občinske palače «Hotel de La Ville« v katerem je znana «La jalle de 1’Alabra-ma», v kateri je bila 22. avgusta 1864 podpisana prva konvencija mednarodnega rdečega križa, k. je potem dobila tudi ime ((Ženevska konvencija#. V vsem starem mestu Ženeve je še vrsta drugih spomenikov, ki si jih je viedno ogledati. Pa naj to lo za drugič. • Kakor povsod v Švici ima parku pred palačo nekdanjega Društva narodov, ki je sedaj sedež OZN za Evropo tudi Ženeva v poletnih mesecih vrsto mednarodnih razstav in festivalov. Med temi je zelo znana «Fetes de Genove#, ki je vsako leto v prvi polovici, avgusta. Ta praznik privabi v Ženevo mnoga prebivalcev iz drugih kantonov Švice in tudi mnogo tuj- Ceprav šteje Ženeva le 200 Uscč prebivalcev, je tu tak promet, kot ga ne srečaš v nobenem velemestu. Samo mesto in okolica štejeta več kot 40 000 motornih vozil, saj so posamezniki, ki imajo tudi po več avtomobilov, pa čeprav plačajo takso le za en cev ne le Evrope, ampak tudi iz drugih celin. Program izvajajo Svierrji sami in predvsem podeželani v svojih zna. čilnih narodnih nošah. Mestne in tudi zasebne ustanove pa v času programa organi-' zirsjo posebne razstave in povorke alegoričnih vozov, ki so neverjetno lepo okinčani s cvetjem. Saj je to praznik cvetja. Ob koncu festivala se razdelijo visoke nagrade najlepšim vozovom. Na nave-ier zasljučka pa je ob Lemanskem jezeru, ki ga obdaja na sto tisoče električnih žarnic v raznih barvah, čudovit u-metni ogenj, ki je vsekakor dogodek, ki ostane dolgo v spominu. ga. Tudi bencin je tu cenej,- Tržaška razstava iz leta 1882 Ob priliki 500-letnice pri-1 mizarji tudi niso odšli brez ključitve Trsta k Avstriji, je'poslov. rašanj bila leta 1882 v Trstu, in simi pri Sv. Andreju, razstava, ki je bila odprta več mesecev Zaprli so jo dne 16. novembra istega leta. Ta prireditev ni bila razstava v pravem pomenu besede, ampak nekaj med razstavo in današnjimi velesejmi, kar po-tijuje sledeča opomba v «E-dinosti# 18 novembra: «A glavnega nan.ena vsaj za zdaj n: dosegla, m1 menimo namreč da je posredovala prav malo novih trgovskih zvez# Vendar pa jc — meni «Edi-npjsj,, _ gotovo koristila mnoge našim rokodelcem, ki so videli na razstavi, kako ie treba delati in kako je sploh obrt napredovala. A koristila je mnoge tudi tržaškim obrtnikom (povečala je prodajo za kakih nekaj nrliin. ne v goldinai je\D. roicodelcc u in delavcem i«. to v oni d »t>i. kc je bilo vel.ko pomanjkanje d'.v'a. Čeprav ni razstav > dr-segla svojega glavnega namena, so pa vendar imeli Hrvati na tržašk razstavi tudi praktičen uspeh; posebno pa usnjarji in harvarji varaždinski, ki so v Trstu dobil! mno- a sprejet že za-1 go naročil. Tkalci, sodarji in Razstava ni bila mednarodna ampak je bila omejena nr avstro-ogrsko monarhijo, vendar poroča «Edinost» (15. novembra), da ogrski oddelek n bil nič kaj impozanten in dl je celo mnogo manjša Hr-vatska vzbujala mnogo večjo pozornost. Najbolje pa sta bil na razstavi zastopani Če- ška in dunajska industrija. E- dino kar je mojo otroško radovednost vzbudilo in ostalo v mjojem sp( minu od te raz-s( a ve, je bila miniaturna jadrnica v orehovi lupini in balet Excelsior v gledališču aPoliteama Rossetti#, kamor sem se po • obisku razstave peljal v Bertinovem konjskem omnibusu. Za nas so najbolj zanimivi težaški Slovenci, ki so se s svtjimi produkti udeležili te razstave in ki so bili sledeči: Loka Kocjančič: fine pekarije slaščice, piškoti in podobno; poslanec Ivan Nabergoj, I.ukša s Proseka in Ivan Na-diah s Kontovela: vino; Fran M.ušak. Vencelj Cič: kožuho- v ne: sinovi Alojzija Lebana. obleke, ki so — kakor trdi «Edinost» — prekašale vse druge tozadevne tržaške firme; Babič: lepe odeje; Ce- leznik. Vitez: vezenine; Ja- nez Bizjak Ivan Kosovel, F-ankovič in Šušteršič, V. Hmelak, brata Jeršič. Franc Lapajne, Josip Žerjal. Ludvik Trampuž, Toman in Comp., Anton Zamešnik, C.V. Sorč: i”aelki iz kovanega železa; A.nton Kofoi; več klavirjev; Blažič; gosli; J. Bezek: ure, med temi eno ki opoldne u-streli in svira, s koledarjem: Anton Ipavic, A. Mihelj: ko-č je; Ivan požun: stroji za rezanje salame, rezancev itd.: Ivan Pelicon model za vodoraven parni stroj; Josip Ota (Dolina); stroj za pregibanje obročev; A Nušak; cevi, ognji, šča in majhn stroji iz litega ždeza; Anton Dolenc; - model parnega stroja nove konstrukcije; Piščanc iz Rojana: stroj za muhe (?)■ Čebular (Opčine) J. Fakin, panje za čebele; J.M. Zivic: železni plug; Franc Abram (oče nedavno umrlega advokata Abrama). Fuip Marc Ivan Balič: sodi (soda rstvo je bilo v Trstu močno razvdo in skoraj iz- k so imeli svojo vehko pro- j ključno v rekah Slovencev); dl jalmeo na Korzu; ženske J Fajdiga in Kerže; ribnbka su- ha roba; vdova Janc, Kante, Miklavec: pohištvo (večina mizarjev v Trstu so bili Slovenci). Z zlato kolajno so bili odlikovani sledeči Slovenci; A. I-pavec, G. Mirtin, C. Pavič, H Štolfa, Katarina Janc, sinovi Leban, družba čevljarjev, J. Streker, Ljudovik Blažič, Anton Kofol; s srebrno kolajno: Aleks Radošič, B. Sardoč, Tomaž Čebular Josip Fakin, Siblič, bratje Jeršič, Luka Kosančič, Anton Pavlin, skupne izložba tržaških kovačev, k, so bili skoraj sami Slovenci Ludvik Polanc, C.P. Sorč, Karel Kante A. Kapler, G. Miklavc, J. Janc, Franc A-btam. J. Mozetič, Rozalija Vitez. Vencelj Cič, Albert Bros, Elizabeta Slana, E. Bremic. irž Josip Vilfan (oče nekdanjega slovenskega poslanca v r'mskem parlamentu). Bronastih kolajn je bilo podeljenih 24. Izven tržašk: slovenski razstavljavci so bili sledeči: Fi-dtlis Trpine iz Ljubljane: zmlete barve; Kozler, Ljubljana Senožeška pivovarnica: p’vo; (avstrijska produkcija piva j" znašala tedaj 10 milijonov hektolitrov, njen izvoz 300.000 hi); Fran Knaflič, Šmartno pri Litiji, Anton Lokar, Ajdovščina, Peter La-ščak, Gorica; strojarji; tovarna v Ajdovščini: bombažne preje vseh debelosti in barv (poseono Imenitne so bile njene rdeče preje, ki so glede barve prekašale vse druge); Lapajne, Idrija; čipke; Jakelj iz Idrije, Drenikova, Ljubija na: vezenine v zlatu in svili (Drenikovo je «Edinost» po hvalila, ker je dala na svojih kartah tudi slovenščini primerno mesto, iste pohvale je bila deležna tudi firma Rudari Trento (Trident); Pirc iz Kranja; gorenjsko platno. Krenner, Ski fja Loka: navad, no sukno; Matian, Ljubljana: prvovrstno jiohištvo. Posebno jc bilo pohvaljeno črnikalsko vino, ki je slovelo celo na dunajskem dvoru, kamor so ga največ pošiljali. Srednja vinska Jetina je bila tedaj v Dalmaciji dva milijona hi. Lesa se je izvažalo iz Avstrije n- leto za 45 milijonov goldinarjev, dve tretjini tega izvoza sta šli skozi težaško luko. Razen tega ie šlo skozi Trst v inozemstvo T'o.000 stotov sladkorja, ve-č.noma iz Crške. Orientalski muzej na Dunaju je razstavil izdelke ročne obrti v broka-*u, svili in vezenine iz zlata, okrašene z biseri iz Turčije, Tunizije. Perzije. Indije, Kitajske in Japonske. HUE7.AN ši kot pri nas. Značilnost ■ 'a Ženevo je, da so vsi avtomobili z evidenčno tablico od 40 do 50.000 last diplomatskega osebja tujih diplomatskih predstavništev in številnih mednarodnih organizs-c!), ki imajo tu svoj sedež. Ce se na pr. pripeti nezgoda, katere povzročitelj je eno izmed teh vozil, bodite prepričani, da se tu ne bo poja-vl stražnik. Druga značilnost za motorna vozila je sledeča; Evidenčne tablice od 90 tisoč navzgor nosijo avtomobil tujcev, ki ne plačajo ni-kake takse, ker jih smatrajo, da so v tranzitu, seveda če ne ostanejo dlje kot 6 mesecev. Danes ima največja mednarodna politična organizacija — Združeni narodi — svoj sedež v New Yorku. V prekrasnem parku Ariana v Ženevi pa je palača, kjer je med rbema vojnama delovalo — Društvo narodov. V tej velikanski palači ki je obložena z belim nabrežinskim kam-ntm imajo svoj sedež številne mednarodne organizacije in ustanove V vsej Ženevi je skupno okoli 80 mednarod-rih ustanov. Omenili bomo le nekatere: ((Ekonomska komi- s.ja za Evropo#, ki ima nalogo obravnavati vsa gospodarska vprašanja predvsem vprašanja mednarodnega sodelovanja v zvezi s premogom, električno energije, jeklom, mednarodnim prometom, industrijo trgovino itd. Leta 1925 se je ustanovila v Ženevi mednarodna organizacija, ki nosi naslov: iiStalm in osrednji odbor za opij ter organ za kon-tTdo mamil# Dejansko sta to d\ c ustanovi, katerih dejavnost pojasnjuje že samo ime, Tu imamo nadalje ((Komisariat za begunce#. Leta 1946 pa je bila tudi v tej palači ustanovljena ((Mednarodna organizacija za zdravje#, ki ima nalogo dvigniti zdravstveno sir nje po vsem svetu na čim višjo raven in to ne glede na politične in družbene razlike, ki vladajo v posameznih deželah članicah organizacije itd. (Nadaljevanje sledi) MARIO MAGAJNA ja Ti sveti bi predstavljali dejansko prehodno obliko k polnemu in dejanskemu sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij. Sindikati so mnenja, da bi ti sveti mogli :meti znaten pomen, ker Li se na ta način neposrednim proizvajalcem nudila možnost, da pridejo do potrebnih izkušenj in da se pripravijo za prevzem odgovorne dolžnosti neposrednega upravljanja v trenutku, ko jim bo to za-unano. Sindikati poudarjajo pri tem, da bo trajanje tega procesa v mnogem bilo odvisno od hitrosti, s katero se bo dvignila splošna kulturna in strokovna raven indijskih delavtev, ki je sedaj povpreč. no še zelo nizka. In vprav v tem je razlog, da se INTUC poteguje že sedaj za to, da bi storili učinkovite ukrepe tam, kjer so za to pogoji, in da se medtem sindikati čim bolj zanimajo za strokovno izobraževanje delavcev. Kot praktični primer takega gledanja nam more služiti tudi sporazum, do katerega je pred nedavnim prišlo med krajevnimi kongresnimi sindikati in družbo «Tata» v mesto Džamsedpur. enem od zelo pomembnih industrijskih središč. Po načelnem sporazumu, ki so ga dosegli v začetku tega leta, so v avgustu določili podrobnosti glede u-deležbe delavcev pri upravljanju podjetij tega koncerna v omenjenem mestu. Na dnu piramide, v strojnih oddelkih podjetja, se bodo ustanovili strojni sveti. Nad njimi bo svet podjetja in paralelno ir.estni svet (pristojen za vprašanja zdravstvene zaščite, prosvete itd.) a na vrhu posvetovalni upravni svet. Medtem ko bodo delavske predstavnike v strojnih svetih volili izključno iz vrst neposrednih proizvajalcev, bo v ostalih organih omogočena tudi volitev manjšega števila profesionalnih sindikalnih funkcionarjev V prvi fazi bo delavske predstavnike predlagal sindikat medtem ko se bodo pozneje volili s tajnim glasovanjem. Ti mešani sveti bodo, vsak na svojem področju, spremljali tok pro:zvodnje, spoznavali se bodo z vprašanji, ki nastajajo v podjetju, predlagali ukrepe za razvoj, racionalizacijo in izboljšanje tehnološkega procesa, skrbeli za varčevanje, vzdrževanje delovne discipline, uvajanje u-krepov higienske in tehnične zaščite in skrbeli za izboljšanje delovnih pogojev nasploh, Za sedaj pa ne bodo pravice teh svetov prekoračile okvira posvetovalnega značaja, in uprava podjetja ta še vedno razpolagala s pravico diskrecije glede vrste pomembnih vprašanj, ki jih ne bo predložila svetom v razpravljanje. Kljub temu, da sporazum v Džamsedpuru ni privedel do soodločevanja v ožjem po-n enu besede, so ga v Indiji vendarle ocenili za zelo pomembno pridobitev, ker je odprl pot sprejemanju sličnih rešitev, kot izhodiščne točke za uresničevanje delavskega upravljanja. Verjetno bodo to prakso v bližnji bodočnosti potrdili tudi z zakonskimi (redpisi, ni pa izključeno, da se bo v pogledu pravic in pristojnosti svetov šlo tudi dtie. Za sedaj je znano, da indijska vlada zelo pazljivo proučuje izkušnje in rezultate, do katerih so na tem področju prišli v drugih deželah, Ja b bodoči predpisi bili čim ustreznejši in popolnejši, seveda pri upoštevanju indijskih družbenih posebnosti, Zanimiva j'e pri tem vest, na temelju katere namerava indijska vlada poslati v kratkem v Jugoslavijo delegacijo, ki bi jo sestavljal’ predstavniki vseh zainteresiranih krogov — d:žavnih organov, delavcev in delodajalcev — in ki bo imela nalogo seznaniti se s sistemom delavskega upravljani a. Reči moramo, da vsi -znaki gevore v prid‘prepričanju, da bodo indijski delavci v dogledni bodočnosti na svojevrsten in njihovim razmeram najprimernejši način dosegli pravico soupravljanja v vodstvu podjetii. Drobne zanimivosti Polipropilen Polietilen je le za nekaj let osvojil tržišče plastičnih snovi. Najrazličnejša embalaža, cevi za zalivanje, posoda, posebni čppi in številni drugi izdelki, vse to že izdelujejo iz te nove snovi, ki jo pridobivajo s stiskanjem milijard molekul etilena, pridobljenega iz petroleja. V zadnjem času pa se je pojavil na tržišču nevaren nasprotnik, ki se pripravlja, da bo povsem izrinil polietilen — to je polipropilen. Vendar pa bo tudi to novo snov nedvomno izrinil polibitilen. Kakor je videti, boj poteka v družini, saj tvorijo vse te snovi eno vrsto, k temu pa jih vse tri pridobivajo iz nafte. Polipropilen bo lahko povsod zamenjal polietilen, vendar bo njegova poglavitna naloga v tem, da bo dobavljal tekstilni indiistriji Vlakna, ki bodo še trdnejša, kakor je zdaj nylon. Kljub nekaterim pomanjkljivostim — med njimi povzročata največ preglavic dokaj slaba odpornost za toploto in težave pri barvanju — nova vlakna že zdaj zelo zanimajo ameriško in evropsko industrijo. Potopljeni ostanki grškega mesta V črnomorskem zalivu Su-humi sta sovjetska šoferja, ki sta bila tam na dopustu m sta se ukvarjala s podvodnim lovom, naletela na dnu zaliva na ruševine — zidove in stolpe — nekega starega grškega mesta, ki je obstajalo na tem kraju pred 2500 leti. Med potapljanjem sta oba ribiča našla med drugim tudi velik marmorni relief, ki prikazuje v starogrško nošo oblečeno ženo z otrokom na rokah. O svojem odkritju sta oba potapljača takoj obvestila sovjetske arheologe. Znanstveniki so se morali seveda prav tako spremeniti v potapljače, da so mogli na dnu zaliva proučiti mesto, ki so ga po legendi ustanovili Zevsovi sinovi. Potopljeno mesto je bilo nekoč eno najpomembnejših trgovskih središč; med geološkimi premiki v prvih stoletjih našega časa pa ga je zalilo Cmo morje. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK KRVAVITEV IZ NOSA NI VEDNO NEDOLŽNA Krvavitev iz nosa je pogost | kri požre. Kljub zelo razšir- pojav pri starih in mladih ljudeh in se v glavnem ne zmatra za bolezen, zlasti če se krvavitev pojavi zaradi nekega zunanjega vzroka. Toda krvavitev iz nosa ni vedno posledica zunanjega in zaradi tega nedolžnega vzroka. Taka krvavitev nam more biti opomin, to je «prvi simptom# nekega notranjega obolenja. Tudi neka krvna bolezen, bolezen krvnega obtoka, ah infekcijsko obolenje se more pojaviti s krvavitvijo iz nosa. Ce zunanji vzrok krvavitve ni prepričljivo viden, je treba brezpogojno zahtevati zdravniški svet. . Poznana je na primer periodična krvavitev iz nosa pri bolnikih z visokim krvnim pritiskom. Pri napadu omedlevice nastopa pri njih včasih krvavitev iz nosa. Po tem občutijo oni znatno olajšanje: s krvavitvijo je telo s spontanim in v tem primeru dobrodošlim puščanjem krvi pomagalo samo sebi. Kaj je treba napraviti, ko nastopi krvavitev iz nosa? \ nobenem primeru ne smemo leči! Pri krvavitvi iz katerega koli drugega dela telesa je vsem znano, da je treba krvaveči del dvigniti. Pri krvavitvi iz nosa ni razloga za drugačno ravnanje. Torej: pacienta je treba posaditi v vzravnano držo. S tako držo se ne doseže le zaustavitve krvi, ampak se tudi onemogoči, da se jenemu mnenju, to namreč ni zaželeno, s požiranjem se kri nikakor ne vrača telesu, ker želodec na splošno ne sprejema strjene krvi. Nasprotno, s tem se izziva dražljaj k bruhanju, dražljaj sam pa poveča pritisk na področju glave in zaradi tega vodi do povečanja krvavitve. Ce kri pride slučajno iz nosa v usta, jo je treba vsekakor izpljuniti. Med prve postopke pri zaustavljanju krvavitve iz nosa spada mehur z ledom ali hladna obloga na nos in tilnik. Dobro je tudi staro domače sredstvo: krpa namoče-jna v razredčenem jesihu in položena na zatilnik, ker hlad zavira dotok krvi. Končno še en zelo važen svet; v nobenem primeru ne uporabljajte vate za zaustavljanje krvavitve. Vlakenca vate se namreč sprimejo z rano in zavlečejo zacelitev. Ce zgoraj opisani postopki v kratkem ne zaustavijo krvavitve, potem je čas, da se pokliče zdravnik. Prejeli smo NOV £ OBZORJA — Letnik 9, štev. 10. Izdaja založba Obzorja v Mariboru, Urednik Jože Košar. NOVA POT - Glasilo Ciril-melodijskega društva katoliških duhovnikov LHg - Ljubljana - letnik VIII., št. 1., 2., 8. ■ ■■■■■M Po pokrajinskem kongresu KD nepraviiisosamo pol Koraka Včerajinji mestni časopis na dolgo poročajo o poteku pokrajinskega kongresa krščanske demokracije, ki je bil v nedeljo v Gorici. Kakor na kongresu krščanske demokracije za Gorico je tudi na pokrajinskem prevladala težnja po demokratičnem razvoju in po reševanju socialnih vprašanj. Ce k temu dodamo še drugo zanimivo vest, da so tudi na pokrajinskem kongresu v Vidmu dosegle velik uspeh asocialne sile« te velike politične stranke, tedaj je treba razvoju v krščanski demokraciji posvetiti vso našo pozornost, ke- gre za pojav, ki ne teži h konsolidaciji dosedanje politične linije. KD, ki se je v praksi manifestirala tako, da je povsem zanikala sleherni demokratični in socialni napredek, ker je zagovornike te ideje protikomunizem povsem zaslepil, ampak gre. za težnjo, da se delovnemu ljudstvu, ki sestavlja i ečino stranke, nudijo jamstva za rešiti v velikih domačih in vsedržavnih vprašanj. 7. zadovoljstvom sprejemamo na znanje, da so bili za vsedržavni kongres izvoljeni mladi demokristjani Cocianni, Calderini in Martina, ki izražajo težnje «socialnih sil«, vendar pa nc moremo mimo dejstva, da že nekaj časa o-pažamo v KD fermentacije k demokratični obliki vladanja pr; nas, da pa se kljub temu še vedno ni nič spremenilo na odgovornih mestih oblasti m raznih inštitucij, kjer so še vedno ljudje, ki besedo demokracija poznajo samo po imenu. Politika krščanske demokracije na Goriškem je zanimiva s stališča obravnavanja njiho-vih resoluci', ki zagovarjaj o deželno avtonomijo, spoštovanje delovnih sporazumov, ločitev IHl ir; Vonj Industrie, borbo proti monopolom, revizijo posrednih davkov itd; izvedba teh načel, ki so vsebovana v zaključni resoluciji pokrajinskega kongresa, pa postaja zelo dvomljiva, kadar so na vodilnih mest'h trgovinske zbornice, ustanove za ljudske hiše, na občini in pokrajinski upravi prqd,sfprniki gospodarske desnice, ki nujno vidijo v novi usmeritvi KD veliko nevarnost za svoje delovanje. Po našem mnenju bi širina gledanja, ki je prevladala v KD. lahko pupomogla h konstruktivni volilni kampanji vseh tistih sil, ki se borijo za izvedbo ustan, ki je najboljše sredstvo za uresničitev vseh tistih socialnih reform, za katere se danes borijo stranke, ki stremijo k socializmu in fetalnim reformam. Samo na ta način bi bilo mogoče napraviti korak naprej v naši občinski in pokrajinski politiki, korak naprej, ki bi odpravil komisarske uprave pri številnih ustanovah, ki bi spremenil dosedanjo politiko v delovanju upravnega odbora proste cone in ki bi dalje težil po odpravi nacionalizma, M ga je. predsednik republike Gron-chi obsodil v svojem tržaškem govoru; ta nacionalizem se je ' na vodilnih mestih v našem mestu zadnja leta toliko poudarjal, da bi se odvrnila pozornost javnosti od socialnih vprašanj. Od tuke politike nekaterih vodilnih osebnosti ni imel koristi nihče drugi kot gospodarski desničarji, ki so si med tem časom utrdili svoje položaje. Proti njim. morajo biti danes vsi iskrem meščani oben nerodnosti. Ne z besedami, ampak z dejanji prispevajmo, da bo doba socialne pravičnosti postala sedanjost. VPRAŠANJE, bi POSTAJA ARWAI,M0 Z NASTOPOM ZIME' Mednarodni blok pri Rdeči hiši bi že morali pričeti popravljati Joda stanovaici še vedno stanujejo v njej - Nerešeno je tudi vprašanje ostalih obmejnih poslopij zn stražnike in tinanco S' podpisom videmskega sporazuma se dnevno veča številu koristnikov obmejnih dovoljenj in z njimi raste tu di promet vozil in blaga. Na obmejnih blokih vseh kategorij je posebno oh nedgljah in praznikih ter na dan tradicionalnega četrtkovega semnja ogromno število ljudi. Toda njihov prehod bi bil postimo na največjem bloku pri Rdeči hiši mnogo bolj olai-šan, če bi imeli obmejni organi policije in finance na razpolago dostojnejše in pred-;sem večje prostore. Problem takih prostorov se postavlja že dalj časa Bilo je govora, da bodo morsli stanovalci velikega poslopja tako imeno-vi ne Rdeče hiše zapustiti svoja stanovanja že prvega oktobra, toda birokracija, ki vlada vsepovso' kjer je treba kak važen ukrep uresničiti je tudi tu pokazala svojo pravo stran in tako bo poslopje, k ga bodo podrli izpraznili šele konec tega leta. Novo poslopje, ki na' bi zraslo na o-menjenem prostoru in za katerega je država namenila 83 milijonov lir, bo zgrajeno do konca 1957 leta in v njem bodo uradi za policijske in finančne obmejne organe, 7 izgradnjo novega poslopja ob mednaic-dnem bloku pri Rdeči hiši pa še ne bo rešeno vprašame ostalih obmejnih prehodov kjer ni razen lesenih barak nobenega poslopja. ki bi lahko sprejelo vse obmejne organe, ki službujejo na tem kraju in v slabem in hladnem vremenu nudilo streho tudi vsem potni-Kcm, ki se tega bloka poslu-žmejo. Zato bi morali odgovorni organi že pred nastopom jeseni in hladnejšega vremena poskrbet za dostojnejše zgradbe. bega vremena in toče, ki je padala konec prejšnjega tedna hiteli pobirati že v nedeljo. IZ RONK Razpustili so odbor za letališče Ronski župan je s posebnim p.smom, ki ga je naslovil na vse člane začasnega odbora cnovega ronskega letališča« sporočil, tla se mora odbor razpustiti, ker se bo po sklepu odbora pokrajinskega sveta v Gorici ustanovil konzorcij, v katerem bodo zastopani interesi vseh goriških občin Bivši členi odbora, ki je odigral veliko vlogo v1 dolgi borbi za veliko letališče, za katerega ni bilo takoj dolo-1 darstvo sploh čeno ali bo v Ronkah, Gorici ali na Proseku, so ostali preče’ razočarani ker o celotni zadevi, ki je kot se zdi, še precej v zraku, niso bili ustno obveščeni. Najbrž nji hov strah izvira iz dolgega zavlačevanja tega^ problema, ki je dovedel celo do prepira v samih demokristjanskih krogih naše ir- tržaške pokrajine. Bivši člani odbora za moderno ronsko letališče, ki ti ustrezalo vsem potrebam obeh pokrajin, skušajo v o-pravičilo svojega nezadovoljstva navest' prenagljenost po. kičjinskih krogov, ki so zahtevah ukinitev odbora; po njihovem mnenju bi odbor lahko tudi v bodočnosti storil še marsikaj koristnega za ronsko letališče 'n ronsko gospo- Praznik grozdja v nedeljo v Krminu Tudi letos kakor že lansko leto in prej sc Krminčani pod okriljem pokrajinskega inšpektorata za poljedelstvo orga-rizirali praznik grozdja, ki pa žal zarad' slabega vremena ni tako uspel kot je bilo predvideno. Ob prisotnosti pokrajinskih in lokalnih oblasti se je popoldne po mestu raz-vi> sprevod alegoričnih voz; ni jih bilo veliko, vendar so bili zelo okusno opremljeni. Žirija, ki je bila sestavljena iz Goričanov, je nagradila najboljši alegorični voz »Gioie e dolori« iz Krmina; drugo nagrado so si priborili s svojim vozom mladi kmetje z Medee, tretjo pa Krminčani. Se pred sprevodom alego-ličnih vozov je bilo tekmovanje traktoristov; zmagal je s 114 točkami Bruno Glessi iz Gradiške, ki je prvi privo-z 1 na cilj s svojim traktorjem znamke Steyr. Velika tombola bo šele prihodnjo nedeljo, ko bodo vinogradniki že pobrali grozdje, katerega so prav zaradi sla- pogumnega pešca Včeraj je pes prišel iz Trsta Girardi Enrico iz, okolice Tre-Visa. Po imenu ga prav gotovo ne poznate, morda bi ga spoznali po njegovem izrednem podvigu: na gumijastih kolesih prevaža po vsej Italiji pomanjšano stolnico iz Ulma na Bavarskem. Cerkev je povsem podobna milanski stolnici. Napravljena je v čisti gotiki. Edina razlika je v tem, da miniaturna stolnica. ki je napravljena iz lesa \n i">a aluminijasto streho, nima kipov kot milanska. Ko smo ga vprašali, koliko časa jo ■je delal in zakaj jo je napravil, nam je povedal, da jo je delal nekaj manj kot eno Uto. Napravil jo je, ko se je iz Ulma, kjer je več časa prebival, vrnil domov. Grajena je v razmerju 1:60. Pred dvema letoma je napravil pot do Salerna. Prihodnje leto se bo odpravil ob jadranski obali. V Trstu je svoje delo razstavljal na z''seh velikih trgih. Povedal nam je, da ima pod cerkvijo pripravljeno ležišče, kjer prenočuje, kajti s skromno miloščino si prav gotovo ne more privoščiti boljšega prenočišča. Pozanimal se je za ime časopisa, v katerem bomo vest objavili. Z zadovoljstvom si ga je zabeležil, ker zbira vse časopise, ki pišejo o njem. «Giro d'ltalia» je dobil novega tekmeca. Kolesarski asi um prav gotovo nimajo kaj zavidati. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna D'Udine, Ul. Rabatta 16 - tel. 21-24. — KINO — CORSO. 16.30: «Škr!atna ura«. VERDI. 16.00: «Vzdolz ploč- nika«. VITTORIA. 17.00: «Zvesti prijatelji«, Vera Carmi. MODERNO. 17.00: «Sovraštvo umori dvakrat«. CENTRAL,E. 17.00: «12 m ljubezni«, Lucile Bal SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE IZ TRSTA uprizori v nedeljo 14. oktobra v prosvetni dvorani na Korzu otroško igro JANKO IN po Grimmu dramatiziral Saša Škufca Predstavi ob 15.30 in 18.30. Vstopnice po 200 in 150 lir, za otroke pod 14. letom 100 lir. Prodaja na ZSPD in v kavarni Bratuž. Rojstva, smrti in poroke Od 30. septembra do 6. oktobra so se v .Gorici rodili; A-dr'ana Monzani, Patrizia Papež, Edda Paoletti, Vincenzo Riccobono, Ennio Frizzarin, Dario Miatello Viviana Fran-•ron Graziano Žbogar, Loren-zo Montico, Mario Orsolini, Paolo Russian, Agostino Col-ls, Claudia Visintin. Umrli so; 66-letni delavec Guglielmo Iurig, 76-letna gospodinja Luigia Macuz vd. O-rel 62-letna branjevka Tereza Gabrijelčič vd. Kristančič. 23-!etni invalid Valentino Fiucco, 60-letni penzionist Gio-vanni Bigarini, 59-letna gospodinja Maria Caterina Sgu-bin, 57-letni zidar Giusto Besednjak, 74-letna gospodinja Marija Faletič vd. Visintin. Oklici: Iole Marosa in Lo-renzo Fritz, krojač Modesto Cavaliere in gospodinja Antonia Angela Seno, šofer One. lio Cuffolo in prodajalka Vio-lfctta Sturi, risar Bruno Bo-nita in gospodinja Eliana Tra-pella, delavec Ettor.e Tortul in gospodinja Assunta Cidin. Poroke: mehanik Pietro Sta-cul in učiteljica Dora Schif-fo. pek Ervino Giobbe in gospodinja Angela Sartori, delavec I.eandrc Calore in go spodinja Lia Zannini, učitelj Giuseppe Agati in učiteljica Luisa De Luca, prodajalec Al fredo Spessot in delavka Liljana Maligoi. zobozdravnik Alfeo Angelin in uradnica Rosa Marini, univ. študent Lu-ciono Tutta in učiteljica Gio-vanna Pussig, zidar Giuliano Zitteri in šivilja Rosa Tatti. agent P.S. Giovanni Paoluzzi in delavka Rosalinda Canta-rin, zidar Rodolfo Camauli m delavka Anna Zorn. -, L = 1 _ »- v ' Olimpijske vesti Japonci računajo na zlate kolajne - Rusi že na poti - 8. dec. tinale nogometnega turnirja Najštevilnejši zastopstvi bosta ameriško in sovjetsko Nepreviden kolesar povzročil nesrečo Včeraj ob 13.45 je prišlo na vogalu Ul. Cadorna in S. Chiara do prometne nesreče, pri kateri se je lažje ponesrečil 53-letni trgovec Luigi Zon-gher iz Ul. Gallina 31 v Gorici. Zongher se je ob omenjenem času vozi' na vespi proti domu, ko mu je na vogalu dveh cest nenadoma prečkal pot neznani kolesar; Zongher je hotel vozilo zaustaviti, toda to je storil preveč nenadoma in znašel se je na tleh. Pri padcu si je ranil v desno roko, zaradi česar se bo moral zdraviti 15 dni. in citajte Ptimotohi dnevniki TOKIO, 9. — Japonska o-limpijska ekipa bi po prvotnem sklepu morala šteti 118 atletov ii. 29 spremljevalcev, naknadno pa je olimpijski odbor odobril vključitev nadal.i njih 30 oseb (atletov in spremljevalcev! tako, da bo končno ekipa štela v celoti 159 oseb. Atleti bodo nastopih v naslednjih disciplinah: jtoahkoatletika: 17 moških, 2 ženske (4 spremljevalci). Plavanje: 18 moških, .7 žensk (5). Veslanje: 10 moških (1). Telovadba: 6 moških, 6 žensk (3). Nogomet: 17 moških (2). Košarka: 11 moških (2). Dviganje uteži: 5 moških (1). Streljanje: 6 moških (2). Boks: 3 moški (1). Kolesarstvo: 1 moški (1). Ekipa bo odpotovala v Melbourne z letalom 4., 9. in 14. novembra. Največje upanje za osvojitev- zlatih olimpijskih kolajn polagajo Japonci na 20-letnega plavalca Masaru Furukavva, svetovnega prvaka • na 200 m prsno s časom 2'33”2, na 27-letnega rokoborca peresne kategorije Shozc Easahara, svetovnega pivaka It 1954, na 23-letnega Teruji Kogaka. prvaka v troskoku, ki je v preteklih dneh dosegel daljavo 16.48 m, na 25-let-nega Tarashi Ono in 22-letne-ga Keiko Tanaka v telovadbi. V celoti Japonci upajo, da bodo dosegli mnogo več uspehov kot 1. 1952 v Helsinkih, kjer so osvojil, samo 1 zlato kolajno po zaslugi rokoborca Shohaki Ishija v petelinji kategoriji. * * # MOSKVA, 9. — Prva skupina sovjetskih atletov je včeraj odpotovala iz Moskve v Odeso in od tam v Melbourne. Predstavnik SZ v olimpijskem organizacijskem odboru Soboljev je izjavil, da je možno, da znana atletinja Nina Ponomareva. ne bi nastopila na olimpiadi zaradi zadeve s klobuki v Londonu. Izjavil je, da je Ponomareva še vedno v Londonu na sovjetskem veleposlaništvu in da bo tam ostala, dokler ne bodo umaknili obtožbo, ki so jo naperili proti njej. * * * MELBOURNE. 9. — V okviru olimpijskega nogometnega turnirja bo 8 tekem odigra- nih med 23. in 28. novembrom na terenih olimpijskega parka v bližini stadiona. Tekme v četrtfinalu bodo igrane 4. in 5. decembra, tekma za 3. mesto 7. dec. na olimpijskem stadionu, finalna tekma pa v soboto 8. dec. prav tako na olimpijskem stadionu pred zaključno ceremonijo. # * * MELBOURNE, 9. — Prva atleta, ki bosta prispela v Melbourne bosta dva Malezijca. Pričakujejo ju 16. oktobra. Najštevilnejši zastopstvi na olimpiadi bosta ameriško in sovjetsko z nad 400 atleti vsako. Sledila bo avstralska ekipa s 300 osebami, madžarska z 276 osebami, Finsko bo zastopalo 76 atletov in 1 atletinja. * * * MELBOURNE, 9. •*- Med 4. in 16. novembrom bo olimpijsko naselje sprejelo. okrog 4500 atletov in spremljevalcev. Iz strahu pred vročino so Nemci rezervirali 12 sob na Mont Macedon, kakih 45 km izven Melbourna. Nemška ekipa, ki jo bodo sestavljali atleti obeh Nemčij, bo stela 150 oseb, ki bodo prispele v Melbourne 6. nov. * * * MELBOURNE. 9. — Znana angleška atleta Brian Newson in Ken \Vood, ki sta prispela preteklo nedeljo, sta izjavila, da je na 1500 m favorit Madžar Rozsavoelgy in da njegov rekord ne bo zrušen, ker bo olimpijsko tekmovanje v prvi vrsti vprašanje taktike. Predvidevata čas 3’42“. Tenis v Milanu MILAN, 9. — V okviru državnega teniškega prvenstva so bili danes doseženi med drugimi naslednji rezultati: Moški posamezno: Jacobino - Pirro 6:1, 6:4, 6:0. Merlo -Sada 6:2, 6:4, 6:4. Sirola - Gar-nero 3;6, 6:4, 6:4, 6:3. Bergamo - Bonaiti 8:6. 4:6, 6:3, 6:1. Pietrangeh - Bonetti 6:3, 6:3, 6:3. Zenske posamezno: Migliori - Beltrame 6:2, 3:6, 6:2. Ramo-rino - Bozano 7:9, 6:3, 6:4. Lazzarino-Santini 5:7, 6:3. 6:1 JUGOSLOVANSKI NOGOMET Partizan na dnu lestvice kljub obilici reprezentantov Zopet neuspeh slovenskih predstavnikov v I. conski liji 5. kolu čf PR U ETAPA DIRKE U POKAL «SAN PELLEGRINO« Med ekipami prva Emilia A med posamezniki Franchini Zmagovalno ekipo sestavljajo najboljši italijanski diletanti Franchini, Pambianco, Ronchim, Bruni in Romagnoli FLORENCA, 9. — Na krož- kel rumeno-ziato majico prve- GORISKI ŠPORT Bassano-Pro Gonzia 1:0 V slabem vremenu je morala nastopiti Pro Gorizia v nedeljo na igrišču v Bassano del Grappa. Po neuspehu preteklih nedelj je goriski trener zopet nekoliko spremenil napadalno petorico, a zopet brez uspeha. Goriški napad namreč ni bil nikoli nevaren. Boljša je seveda bila obramba, ki je onemogočila večji poraz. Gol so dali domačini v 19. minuti prvega polčasa, a kljub večkratnim poiskusom Goričanov, niso domačini popustili. Čeč bi torej bil, da bi se v vrstah Pro Gorizie zapisalo besedo konec takim eksperimentom, ki prinašajo samo točke nasprotnikom. Pro Gorizia je nastopila v sledeči postavi: Tomasella; Cossar, Bernard; Pischi, Antonaz, Puia. Zorzin, Tosolini, Orzan, To-pazzini, Ceselin. Pro Gorizia ima po treh tekmah samo dve točki in je na zadnjih mestih v lestvici. Na prvem mestu je Ponziana iz Trsta ki ima edina 6 točk. Na drugem mestu je CRDA iz Tržiča s petimi točkami, med zadnjimi pa ie Ilala iz Gradiške z eno točko. Pro Gorizia bo v nedeljo igrala doma proti Sacilese. ni progi v Cascinah pri Flo-rencah se je danes začela e-tapna dirka diletantov za pokal San Pellegrino 1956. Kolesarji tekmujejo v^ekipah in posamezno. Za ekipni plasma se šteje čas prvih treh kolesarjev od petih, kolikor jih sestavlja vsako ekipo. V današnji prvi etapi, ki so jo vozili na kronometer, je bil e-kipni vrstni red naslednji: 1. Emilia A (Franchini. Pam-bianco, Ronchini) 1.11T2”; 2. Lombardia B (Sabadin, Mai, Restelli) 1,12'3‘ ; 3. 'Lombardia C (Žagano, Brandolim, Tessari) 1.12’48”; 4. Veneto A (Cosialunga. Freo, Michelotto) 1.1.T57”. Sledijo ekipe Campania, E-milia B, Lazio, Toscana A, Pie-monte B, Toscana B, Veneto B, Trentino - Alto Adige. Pie-monte A, Marche, Furlanija -Julijska Benečija, Lombardia A itd. Vrstni red posameznikov po prvi etapi pa je naslednji: 1. Franchini (Emilia A) 23'44”, 2. Pambianco, 3. Ronchini, 4. Bruni, 5. Romagnoli (isti čas), 6. Sabbadini 24’H”, 7. Mai, 8. Restelli, 9, Rovariš, 10,- Metra, 11. Žagano 24T6”, 12. Branaogin, 13. Tessari, 14. Orlandi. 15. Dante, 16. Costa-lunga 24'39”, 17. Freo. 18. Michelotto G.. 19. Biancnini, 20. Mausoh 24’42”, 21. Tufano 24’44", 22. Margotti, 23. Natuc-ci, 24. Ippoliti, 25. Capponcelli. Kolesarji emilijske ekipe, od katerih so štirje člani državne reprezentance, so ze takoi v začetku prešli v vodstvo in potrdili svojo absolutno premoč, Prvi od treh krogov so prevozili v odličnem času 7’53” (čas vsakega posameznika) in pred njimi je samo kolesarjem ekipe Lombardia B uspelo doseči čas pod 8 minut. V tretjem krogu so Franchini, Pambianco, Ronchini, Bruni in Romagnoli v lepi harmoniji za 1' izboljšali čas Lom-bardijcev, ki so dotlej vodili. Bili so med redkimi formacijami, ki so prišle na cilj kompletne. Prvi je pretrgal vrvico Franchini, ki je zato oble- ga v kov. Klasifikaciji posamezni- Tekmovanja profesionalcev FLORENCA, 9. — Dva svetovna prvaka Maspes in Mes-sina, zmagovalec dirke po Franciji Walkowiak, zmagovalec dirke po Italiji Gaul, poleg njih pa še Coppi, Magm, Poblet, Albani, Defihppis in številni drugi profesionalci so istočasno kot diletanti za pokal San Pellegrino tekmovali na mali krožni progi. Izidi tega tekmovanja so bili naslednji: Hitrostna vožnja: Zmagovalci skupin. Maspes, Maule, De-filippis, Messina. Finale: 1. Maspes, 2. Defi-lippis, 3. Messina, 4. Maule. Cestna dirka: 1. Baroni, 2. Poblet, 3. Boni, 4. Albani, 5. Coppi, 6. Magni. Kriterij na vmesne cilje: (50 krogov — 55 km, cilj vsakih 5 km, zadnji cilj dvojno točkovanje): 1. Messina 1.14'8” s povprečno hitrostjo 44.495 km. Točk 28. 2. Magni in Poblet 18, 4. Car'esi 10, 5. Maule in Albani 8, 7. Bartolozzi 7, 8. Gaul 6 9. Maggioi 5. De-filippis 3. BOKS Zadnje priprave Festuccija in Humeza PARIZ, 9. — Charles Hu-mez, ki se bo prihodnjo soboto boril z Italijanom Festuc-cijem za evropsko prvens*vo srednje kategorije, zaključuje svoje priprave. Humez boksa vsak dan od 3 do 4 runde z boksarjem iste kategorije Gui-varchom. Na isti način trenira tudi Chenf Mamia. ki se bo v okviru iste boksarske prireditve v Milanu boril z Italijanom Petillijem. MILAN, 9. — Tudi Franco Festucci bo pojutrišnjem zaključil s svojimi pripravami za to pomembno srečanje. Festucci je tudi danes treniral skupno z Loijem in Boijem. BEOGRAD, 9. — O najvažnejšem dogodku 8. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva, namreč o srečanju med Crveno zvezdo in Hajdukom, ki je bilo že v soboto v Beogradu, šmo že poročali. Zmagala je Crvena zvezda in stopila tako sama s 14 točkami na čelo vsem ostalim. S to zmago si je Crvena zvezda po vsej verjetnosti priborila tudi zmago v jesenskem delu prvenstvu. Hajduk je kljub porazu ostal še vedno drugi, toda le po zaslugi boljše razlike v golih. Vojvodina je namreč dosegla v Zagrebu lepo zmago nad domačim Zagrebom in z dvema pridobljenima točkama dosegla Dalmatince. Pri tem pa je vredno omeniti, da je sicer res, da je Hajduk prejel doslej le 7 golov, Vojvodina pa 15, res pa je tudi, da je Hajdukov napad doslej le 17-krat zatresel mrežo nasprotnikov. Vojvodincem pa je to uspelo kar 26-krat, s čimer so prekosili celo Crvetio zvezdo za dva gola. Četrti na lestvici je po 8 kolu Dinrmo, ki je sredi Sarajeva odvzel istoimenski e-najstorici obe točki z rezultatom 1:2. Domačini so bili sicer ves čas v napadu, toda Dinamov vratar Kralj je branil odlično. V Subotici je BSK po slabem startu prišel do svoje druge zmage, tokrat na račun Spartaka, katerega je odpravil z 2:1. Nemajhno presenečenje- tega kola predstavlja prav gotovo poraz Partizana proti Radničkemu. Part'zan je bil sicer vse čas v terenski premoči, toda njegovi napadalci so zelo slabo streljali posebno Bobek, Zebec in Milutino-cič. Nasprotno pa so napadalci Radničkega Petakovič Ognjanovič in Prlinčevič znali izkoristiti redke priložnosti za gol. Rezultat je bil 3:1. V Skopju sta Vardar in Buduč-nost igrala neodločeno 1:1. Po 8. kolu je lestvica naslednja: Crv. zvezda 8 7 0 1 24’5 14 Hajduk 8 5 2 1 17:7 12 Vojvodina 8 6 0 2 26:15 12 Dinamo 8 5 1 2 20:16 14 Velež 8 3 3 2 14:12 9 Vardar 8 3 2 3 9:14 8 Spartak 8 3 14 17:12 7 Zagreb 8 3 14 10:16 7 Lokomotiva 8 3 0 5 13:16 6 Budučncst 8 2 2 4 8:14 6 jtadnički 8 3 0 5 9:21 6 Partizan 8 2 15 18:19 5 BSK 8 2 1 5 7:18 5 Sarajevo 8 2 0 6 9:21 4 V I. conski ligi sta slovenska predstavnika tudi tokrat slabo opravila. Odred je’ zgubil proti Splitu v Spiitu z 2:0. Odred sicer ni igral slabo, toda domači so kljub temu zasluženo zmagali, čeprav bi bil rezultat lahko tudi drugačen, ce bi sodnik ne oškodoval gostov za enajstmetrov ko v prvem polčasu. Ljubljana je gostovala v Pulju, kjer jo- je tamkajšnji Uljanik izdatno premagal z rezultatom 5:1. Ostali rezutlati: Grafičar - Trešnjevka 1:2, SiDenik -Rijeka 1:2. Metalac - Turbina 2:2. Lestvica je po slednja: Split Rijeka Metalac Šibenik Trešnjevka Uljanik Turbina Jadran Grafičar Odred Tekstilac Ljubljana 5 5 0 0 21:6 1» 5 4 0 1 14:5 5 3 1 1 . 53 1112: 5 3 1 1 11'J 5 3 0 2 15:® 5 2 1 1 f S 2 0 3 ^ OH3 71 f 5°ll 7-0» 5 0 0 5 5 0 0 5 ^frsk! V ljubljansko - Prim' ligi je prišla do prve ^ fS. Nova Gorica in sicer čun Triglava, katerega magala s 3:1. NOGOMET Prihodnjo nedeljo tekme ob 15. uri MILAN, 9. - Ita5iU, nogometna zveza Je .^nie da se bodo no“ome*nfn;0 itf* vseh prvenstev priho ^ deljo začele ob l5- ur’5tav-skiep je v zvezi z možno ko železničarjev. TENIS Lestvica najboljših tenisarjev na svetu LONDON. 9. — p«- enega najpomembnejši ^ znavalcev tenisa, fP°rapha» dopisnika «Daily Teles ^eC Lancea T:ngaya, Lewis Hoad št. Shirley Fry tenisarja letošnjem letu. Po njegovem mnenju fjce la lestvica prve na- med moškimi in žencka slednia: Moški: 1. Lewis Hoad (Avs tralii 2. Kan Rosevvall 3. Hamilten Richardsont 4. Vic Seixas (ZDiV4vedslta) 5. Sven Davidson . 6. Neale Fraser !^VS,Istral') 7. Ashley Cooper (A 8. Dic Savitt (ZDA) 9. Herbert Flam (zD -n UH 10. Budge Patty (ZD ,1talija)' cola Pietrangeli 1 Zenske: 1. Shirley Fry ZEAL 4. Angela Mortimer 5. Suszi Kormoczi 1 6. Angeia Buxtor. (A’'®giija) 7. Shirley Bloomer (A 8. Pad Ward (AnSl!iaL) 9. Betty Fratt. (JamaJ Osb0r' 10. Margaret Dupont - ne (ZDA) in Darlene (ZDA). 2. Althea Gibbson 3. Louise Brough (^ngiija) Suszi Kormoczi oaeovorm “PfpP/gO , ,i STANISLAV REN« _ ff« Tiska Tiskarski zavod KINO ŠKEDENj preavaja danes 10. t- ob 19. uri šaljiv filffl’ predvaja danes 10. t. m. z začetkom 18. uri «Hellgate - veliki pekeb Igra)0: roND STERLING HAYDF,N, JOAN LF.SHE in WAR£> ° GOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOCJOOaoOOOOOGCIOGOOOOOaOOOOCOOGGOUGOOOOOOOOOOOOOOOOOCJOOnOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCiOOOtJOOOOOO0000 r IVAN BRATKO 1 34. strani, so se vračale nazaj same, bele od prahu in trudne. Nikdar niso zvedeli, kako da Miloš ni počakal «prvega transporta«, in tudi ne, da se je kar sam odpeljal proti Ljubljani ... TELESKOP Nočna izmena Pazil je, da je telo vedno držal v ravni legi, zlasti noge,( da ga ne bi zagrabila debela gumasta kolesa. Avto se je sKoraJt ustavil. Ta hip je sklenil, da se vrže na tla. Ze je potegnil s: koleni po prahu, še en sunek, iztrgal se je tudi z rameni, in j telebnil je na tla kakor hlod. Tako je ležal kako sekundo, dokler se dvojna gumasta kolesa niso zavrtela mimo njega. Nad njim, ležečim v plasteh cestnega prahu, se je odprlo večerno nebo. Zadaj se je oddaljeval velik voz s senom, spre-| daj pa kamion v oblaku prahu. Voznik gre ob vozu s senom. in mu kaže hrbet. Miloš se kakor kobilica požene s ceste v1 visoko pšenico, šele zdaj opazi, kakšen je: ves oljnat m prašen-----------vsepovsod ga boli: v ramenih, v bokih; v glavi, v ušesih mu šumi. Potem pa začne hitro ubirati korak proti vzhodu. Milochi stoji ves obupan pred kolonelom: «Ni ga na kolu in ne pod šotorom!« Kolonelo počasi skozi zobe: «Poiščite ga! Pravkar sem dobil sporočilo: S prvim transportom mora v Ljubljano na kvesturo.« Zamah z bičem in Milochi je bil pred vrati. Miloša so iskali do onemoglosti. Cantalupo je preiskal celo stranišča in greznice. Patrulje, ki so jih razpošiljali na vse Brž ko so rov zacementirali, so mu določili novo smer. Pravzaprav je ostala stara smer, samo da je šla kake tri metre desno od zasipa. Tam, kjer se je zasip začel, so namreč izkopali tri metre pravokotno na staro smer, nato pa so jo ubrali vzporedno z zasipom naravnost proti koruzi. Tako so se izognili drogu in razmajanim plastem okrog droga. Dušan je vnovič narisal novo smer in se ogreval zanjo. «Tak je naš rovček kakor strela,« je rekel. Smer in cilj pa sta po drugem ovinku ostala ista: še kaki trije metri pod žico, dva pod sentinelo, dvajset čez travnik med uto in stolpom in — nazadnje — kakih petnajst metrov v varnem zavetju koruze. O ti metri, dolgočasni in odrešujoči! Vse so povezali z njimi: up in obup, razigranost in žalost. «čim več metrov! Cim dalj v koruzo,« je ponavljal Dušan. Vedel je, da rova ne bodo mogli odpreti brez šuma in da bo vsak meter, vsaka nova brazda kakor okop med njimi in stražo. Teleskop je zdaj stekel, kakor da nikdar ni poznal ne kriz« ne ovir. Metre so drobili kar mimogrede. Kakor da bi hoteli pristoriti zamujeno in prehiteti svoje lastne načrte. Saj se jim je pa tudi res mudilo. Prehiteti so morali Vicedominija, Cantalupa, Normana, Komarja in Glavača. Pravkar je prišel nov transport Internirancev iz Ljubljane. Povedali so, da so Ajdovca ustrelili kot talca... Glavač se je po svojem želodčnem intermezzu vrnil iz ambulante, Komarja je bilo povsod dovolj. In napovedovali so povratek Normana... Odkar sta s Štefanom zasula rov, Ljubo ni bil več v teleskopu. Intendanca ga je vsega zaposlila. Cim daljši je bil rov, tem več je požiral vrvi, vrve, dek, deščic, panjot, anti-paste in sadja. Janez in drugi so mu nosili vse mogoče iz paketov, ki so jih dobivali od doma. Vse so mu prinašali sami, dasi so se jim od gladu šibile noge in tresle roke. Bilo jim je jasno, da stvari niso zanj in da mu jih drugi tudi dajejo, četudi še vedno niso vedeli, za kaj jih potrebuje. Vpraševati pa niso hoteli. Ljubo jim je navadno vzel kako konservo in prepečenec, ostalo pa jim je vračal. Nekega večera šepne Dušan Ljubu: «Greš v rov? V nočni izmeni bi delal!« Pol ure nato je Polo spustil Ljuba v klet. Ko se plazi proti jašku, trči na dnevno izmeno, ki se vrača z dela. Vse je kakor pri pravih rudarjih, samo jamščarice jim še manjkajo. V temi ne razloči nikogar. Ko mu pa nekdo šepne: tO, Ljubo!«, spozna Črta po glasu. «Dvakrat so jih pognali apeli, pa so le presegli normo za dve deki. Dvainštirideset dek so izkopali,« mu pove Dušan, ki ga čaka pri jašku. «V koliko izmenah delamo?« «V treh. Crtova, Štefanova in moja.« «Kaj bom delal jaz?« ♦Kretnik.« «To je vse?« «Vse.» Dušan je šepeta je pripovedoval Ljubu, da spočetka niso mislili na kretnika, toda pokazalo se je, da drugače ne gre. Na okljukih so se stene močno krušile, ker so se vrvi drgnile obnje. Včasih so se tudi pretrgale. Signali pa se na razdaljo iz jaška mimo ovinkov do konice rova niso več čutili. Dušan je sčdel na rob jaška. Z rokama je objel skrčeno koleno, ki ga je stiskal k sebi. Druga noga mu je bingljala v jamo. Ljubo se mu je približal in ga nehote posnemal v drži. Molčala sta. Vse naokrog je bila tema in tišina. Tema je bila • ICO v kleti podnevi in ponoči, tišina pa jo je zajela z 7hrižI’<) zgoraj polegli in se ni nihče več drznil, da bi J,rekašlj9*‘ štorkljal po baraki. Samo kdaj pa kdaj je kdo suho lA j0pl9 Sem s polja pa je prihajalo petje čričkov. Bila Je poletna noč. pgtef Pred njima so se ustavile tri postave: Gato, Vojo «Tako. Ekipa je popolna,« zašepeče Dušan in se . V{VCe’ Ljubo se splazi v rov in ustavi na okljukih. Uredi s pje-Dve sta proti izhodu, dve pa v notranjost proti ^ tipa stene na okljukih. Sam je. Dušan je ostal pri J jaj P* pesem čričkov je zamrla. Samo od nekod daleč sliši g^r zdaj rahle šume: Gato se je zagrizel v grušč. «SP'et A in s Gato — medved. Kot da mu ni bilo nič!« mrmra LJ jjoc*' odplazi dalje proti njemu. Vedno teže diha. Zadušiti t]0pi » Spomni se Dušanovega nasveta: ustavi se, stisne k et nekaj časa popolnoma miruje. Zazdi se mu, da j® ph2’. zraka, «Le kako Gato vzdrži tam globlje? In še de^la-_ <(po« vžigalico, ki pa takoj ugasne. Ni prepiha, zraka, ki51^ 's® je rovček, mnogo so napravili... o svoboda!« Vrn . okljuke. Rahki trzaji Gatove vrvce*;- potegne, vleče, gCe? polna deka je pri njem. Vešče in skrbno, kakor mat' rVco ^ otroka, jo zvleče na drugi ravni tir. Priklopi novo kavelj in da znak Petru... s pfj Tako gre deka za deko. «Vlečeš, sprejemaš, prek'3 . M klopiš kavlje in spet čakaš!« Delo je lepo. Prevzame gu čakanjem pa mu misli uhajajo k Ajdovcu. Prijatelj® jve, JL Ljubo ga je postavil za stražarja, mu dajal dir® pjeŠ ozmerjal, če ni kaj prav napravil in hlastno poslus® ^ii ' poročila. Včasih ga je Ajdovec vprašal za sVet, on P rekel, tako in tako. Ajdovec je samo prikimal 'n ^ vedel, da bo naslednji dan že vse napravljeno. Vsak ^o imela razgovor... zdaj pa ga ni več. Štefanu ni t®110 je, Ajdovcem. Komaj da ga je poznal. Vedel je, da J® gr*f?jji) da je povezan z mano. Zame pa je drugače. Njeg°ve-ft vi® smeh, hoja, drža, misli, njegovo delo — neprestano & okrog sebe...« . (Nadaljevani s»