147. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1 julija 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. asfaaja vsak dan zvečer, izimBl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman mm avstro-ogrsk« dežele mm vse leto 26 K, za pol ieta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h Za LJubljane bres pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K BO h, mm jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaftt poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b Se se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st 12. Upravnlštvu naj se bi* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniBtvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon 61 34. — „Narodna Tiskarna1* telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. »SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ II"— I En mesec . . . „ 1'90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. g5~ List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravnlštvo »Slovenskega Naroda". Deželni zbor kranjski. VII. seja dne 1. julija t. I. Seji je predsedoval deželni glavar pl. De tel a. Vlado sta zastopala deželni predsednik baron H e i n in deželnovladni tajnik Haas. Zapisnik zadnje seje je bil odobren, došle peticije so se odkazale pristojnim odsekom. Deželni glavar je potem odgovarjal na interpelacijo posl. Božiča zaradi žirovske ceste. Glavar je izjavil, da je deželni odbor pred tremi leti poslal dva inženerja, da pregledata projekt glede uravnave Račeve in Sore. Izkazalo se je, da ta projekt ne odgovarja več sedanjim cenam in sploh vsem razmeram. Deželni odbor se je vsled tega obrnil do poljedelskega ministrstva s prošnjo, naj po odseka za zgradbo hudournik- v da izdelati načrt za uravnavo Račeve in Sore. Ministrstvo je tej prošnji ugodilo. Generalni projekt je že izdelan in odobren. Ministrstvo je dalo tudi nalog, da se podrobni načrt izdela in je zagotovilo državnega prispevka 50%. Čim bo izvršena uravnava vode, bo deželni odbor najel inženerja, da izdela načrt za ceste. Dokler ni izvršena uravnava voda, se s cesto ne more začeti. Vse pa kaže, da bo deželni odbor že v prihodnjem zasedanja predložil predloge glede zgradbe žirovske ceste. Posl. Pfeifer je nujno predlagal, naj se dovoli vasi Vel. Mraševo, kjer je bil velik požar, primerna podpora. (Dr. Tavčar je vmes zaklical, da Pfeifer samo radi reklame svojega predloga ni dal tudi drugima strankama v podpis, dasi je to sicer vedno v navadi, in da zato ne bo glasoval za nujnost.) Glavar je rekel, da je nujnost sprejeta z 11 proti 10 glasom. (Ugovori, češ, da je 11 glasov proti predlogu, 10 glasov za predlog). Posl. Povše je prosil, naj se seja pretrga za nekaj trenotkov. Temu je deželni glavar ugodil. V pavzi je posl. Povše izpo-sloval, da so tudi slovenski napredni poslanci in veleposestniki podpisali Pfeiferjev predlog, ki je bil tudi potem soglasno cd kazan finančnemu sveta v posvetovanje in poročanje. Posl. Ivan S a bi c poroča o prošnji županstva v Šent Jerneja, da bi se ne gradila nova Sola v Vrhpolju. Glade ta prošnje, v kateri se čita, da jo žele le nekateri se-bičneži ▼ svoj dobiček, pravi govornik, da morebiti ni prosta kmetske nestrpnosti in mržnje do Sole, ter predlaga, da se preide na dnevni rad, ker deželni abor ni kompetentan razveljavljati razsodbe deželnega šolskega sveta. Isti poročevalec obširneje razpravlja o prošnji cestnega odbora v Škofji Loki, da bi se uvrstila okrajna cesta med Škofjo Loko in Kranjem med deželne ceste. Prošnja je v vsakem ozira opravičena. Ta cesta veže dva velika sodna okraja, ter je jedina pot k okrajnemu glavarstvu za Poljansko in Selško dolino ter za Škofjo Loke samo. Odkar je gimnazija v Kranju, je promet postal še večji. Že leta 1898. je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da predloži dotične obravnave in dotična pripravljalna dela za naprošeno uvrstitev, a do danes se to še ni zgodilo. Zato predlaga poročevalec, da se deželnemu odboru naroči, še v tem zasedanju izvršiti sklep z leta 1898. ter sigurno predložiti zbornici zahtevana dela, da se imenovana cesta še v tej sezoni uvrsti med deželne ceste. Posl. Š u b i c poroča nadalje o prošnji županstva v Boštanja, da se ne gradi novo projektovana ljudska šola na Vrhovem. Prosilci med dragim v svoji prošnji navajajo, da bi ob pomanjkanju moških učiteljskih močij morebiti celo Ženska dobila službo na novi šoli. Ženskega krila pa se prosilci — vseh skupaj 95 — tako boje, da je treba novo šolo odkloniti. Zadeva je že v vseh inštancijah rešena in dotični re-kurz že od ministrstva odbit; poročevalec predlaga, da se prošnja zaradi inkompetence zavrne. Posl. Jelovšek je poročal o preložitvi okrajne ceste med Spodnjimi in Zgornjimi Gor jami. Preložitev je bila odobrena. Isti poročevalec je poročal o prošnji več posestnikov z Dobrove glede uravnave Gradašice. Prošnja se je odkazala dež. odboru. O letnega poročila dež. odbora paragrafu 3. A. „Deželna kultura" je poročal posl. Lenarčič. Poročevalec je vsestransko in temeljito pojasnil krm jske razmere v deželi. Kmetijstvo hira in mora hirati, ker pridelki nimajo nikake cene, in ker nedostaje delavskih moči. Izseljevanje v Ameriko je postalo silna kalamiteta za deželo, ker sedaj že ni več dobiti kmetijskih de lavcev in poslov. Vse se seli. Potrebno bi bilo, da vlada v tem oziru kaj stori, da se izseljevanje omeji. Posl. grof. Barbo je omenil, da se je v nekih listih trdilo, da j a glavni odbor kmetijske družbe odklonil predlog imenovati dež. predsednika barona Heina častnim članom. Brez dvoma bodo poklicani faktorji to stvar potom popravka pojasnili. Govornik sam kakor njegov tovariš baron Liechtenberg se dotične seje glavnega odbora nista vdeležila a v Časopisih se je omenilo, da je tudi neki nemški Član glavnega odbora v tej zadevi govoril v imena cele nemške stranke. Govornik je prepričan o takta dotičnega člana, a naj je tudi govoril karkoli, to se mora konstatirati, da je izrazil samo svoje osebno mnenje. Govornik je rekel, da ne bo pre iskoval, kdo je stvar spravil v javnost, niti iz kacih nagibov se je to zgodilo, pooblaScen pa je v svojem in v imena nemSke stranke izjaviti, da popolnoma priznava zasluge barona Heina za deželno kulturo in je prepričanja, da mora cela dežela biti barona Heina hvaležna za temeljitost in blagohotnost, a katero pospešuje dež. kulturo. (Živahno odobravanje). Posl. Povle Je izjavil, da bo začasno vodstvo kmetijske dražbe omenjeno časniško vest popravilo. Tu ni prostor, da se stvar pojasnjuje, konstatirati pa je treba, da pri dotični seji glavnega odbora ni nihče govoril v imeni kake stranke. Misel imenovati barona Heina častnim članom se je sprožila povse nenadoma. Formalnega predloga ni bilo, ne glasovanja in govornik je preprečil razpravo, ker ta za deva ni bila na dnevnem redu dotične seje. Govornik je izrekel svoje obžalovanje, da se je stvar spravila v časopisje, in da so se razmere drugače popisale kakor so v resnici. Kot odkritosrčni prijatelj kmetijske družbe, pa tudi obžaluje, da se vedno in vedno gromadijo zapreke zoper kmetijsko družbo. (Konec prin.) Odprto pismo ravnatelja Gustava Pirca Bohinjcem in vsem tistim, katere gre mari. (Dalje.) Da bo svet izvedel, kako delujejo hujskači v Bohinju, prijavim sledeče zanimivo pismo, katero sem ravnokar dobil iz Bohinja. Pismo slovi: Vam naznanjam, da se je včeraj po Vašem kolegu (kdo je ta?) pri obenem zboru sklenila res Vaša zelja, da se mora mlekarska zadruga iz kmetijskega društva izbrisati, kmetijsko društvo pa ni nič zahtevalo, da se moramo iz kmetijske družbe izbrisati. Cegava strati je tedaj boljša, ali kmetijsko društvo, ki je že tisoče prineslo Bohinju (menda v obliki cukra in kofeta. Opom.) ali Vi, ker Vam po Vašem ne tulimo v kozji rog (kozji rog ne da več glasu, ker Vas je Oblak že vanj ugnal. Opom.) in ste dali z dr. Tavčarjem v zvezi vednost Vsenemcem v drž. zboru, da so interpelirali vlado, da se Bohinjcem ne sme prodati zemljišče c. kr. erarja, samo zato, da bi nam prezasluženega g. Pogačnika ogrdili in bi nas v kremplje vjeli. Ali ste torej kmetski prijatelj ? Ako ste kmetski prijatelj, kaj Vam je mari, če je sirarna v kmetijsko družbo vpisana in ker je kmetijsko društvo član „Gosp. zveze" vam je „Gosp. zvezau že nekaj sira spečala, pa bi nam bila vsega, da niste Vi po Vaših kolegih ljudi slepili. Pa se že spregledujejo, torej, če ste Vi kmetski prijatelj, pa bi bili Vi sir spečali, ste ga pa le po narodih dvali da je za prašiče, ker drugi ni o sirarni govoril kakor D. Pa zdaj ste zabranili, da ne bo morebiti »Gosp. zvezaa sira več vzela in zato pa Vi preskrbite, da se spravi proč, drugače Vam bo Se trda predla, ali pa Vi sami naravnost naznanite, da ste voljni, da je še sirarna pri kmetijskem društvu. Torej dve poti sta, da tutm sir spečate in nazaj v dobro ime daste, ali pa nas tako pustite, da bo vGosp. zvezau sir spečala, drugače se bo nekega dne pokaillo pa bo mir* Podporo pa kakor nam gre, nam mora kmetijska družba ravno tako dati, če je kmetijska, če ni le ciganska, saj je denar v nji kmetski, ker kmetje davke plačujemo (drugi pa najmanj dvakrat toliko. Opomb.) ni Vas, ker svojega krajcarja ne daste. To je vse zato, ker smo Vam tako lep svet šenkali, da je zdaj vreden 10.000 K. Ko bi Vi enga tacga potrebovali, bi bili pa druge volje, tako ste pa čmemi. Še enkrat Vam rečem, zgoraj navedenih dve reči eno spolnite zarod sira, drugače Vam bo trda predla* Prav nucni tudi niste, kakor se sliši? ste nam dali lutra za učenika, ali ni katoličanov več, aH smo tako daleč prišli, kali? Brezimna pisma se običajno mečejo ▼ kos, tukaj je pa reč drugačna, kajti to pismo ni kmetsko, pač pa prepisano od kake bolj neokretne roke, a sestavljeno je od osebe, ki jo vsak pozna. Vsebina pisma je sestavljena od prvega bohinjskega hujskača, z enakimi besedami lovi kmete na limanice in jih hujska, zato je opravičeno, če mu to pismo nekoliko razgrnjeni in razkrinkam tega lažnika Bohinjcem! Pred vsem ni noben Bohinjec kdaj slišal, da bi jaz komu rekel ali svetoval, da naj se sploh kdo, bodisi posameznik ali kaka mlekarska zadruga izbriše iz »Kmetijskega društva«, ker je to proti mojemu interesu, kajti jaz celo želim, da bo po možnosti veliko ljudij spoznalo dobrote konsumnega društva in strogost postav. Res pa je, da sem že itak revne bohinjske gostilničarje in kramarje tolažil, da pride ravno tako kakor drugod tudi v Bohinju konec konsuma in da škoda traja le par let, potem pa hitro ponehava. In res je že zadnje. Kar se "tiče interpelacije zaradi prodaje planin, katero so podali Vsenemci, sem že zgoraj navedel, da ni ne dr. Tavčar, ne jaz v nobeni zvezi ž njo. Kar o tem berete v »Slovencu« ali »Domoljubu«, so njih pristne laži, zato iz njih pisave lahko spoznate, koliko je resnice, in zakaj nočejo, da bi kmet z branjem drugih listov si ustvarjal svoje lastno mnenje. Jaz sem opravičeno kritikoval Vaš sir pri Vas doma, a drugod ne. Če je Vaš sir na slabem glasu, je vzrok slabo izdelovanje, kar sem mnogokrat povedal in Vas rotil ter prosil boljše sirarje nastavljati, Vi ste pa za sirarje nastavljali mladeniče s 15 do 18 gld. mesečne plače, ki so komaj dobri za snaženje posodo. Koliko je bilo le lani škode zaradi popolnoma pokvarjenih hlevov? Vzroki pa tiče še drugod! Sprašajte svojo vest in zvedeli boste, zakaj ni več laških trgovcev k Vam ? Zakaj ste pa lani izgubili edinega še ostalega zvestega kupca g. O. H.? Cele članke bi lahko o tem pisal. Prodajajte svoj sir sami ali kakor hočete, jaz se zato ne bom brigal. Ce ga ne morete več prodajati, je le Vaša krivda, kajti sir je danes silno ceno, a proda sele dobro blago. Preustrojite sirarstvo, da pridobite dober glas o njem po svetu in nikar ne pustite dobro podjetje spodkopavati s poskusi nezmožnih ljudij! (Dalje prih.) V LJubljani, 1. julija. Prijateljstvo Rusije in Nemčije. V rusko prestolico je dospela vojaška deputacija nemškega Aleksandrovega polka, čegar vlastnik je ruski car, da mu pokaže novo uniformo. Deputacija je prinesla hkratu carju lastnoročno pismo Viljema II. .Birže-vija Vedomosti" vidijo v posetu nemških častnikov vesel dokaz mirnega in prijateljskega razmerja obeh držav, od katerih je odvisen evropski mir. Nemčija vzlic pogodbi z Anglijo ne služi angleškim svrham. Mirovna politika Viljema se dokumentira v očitnem približanja z Rusijo zvezani Franciji. To zbližanje se mora smatrati v Rusiji novim poroštvom mira. Končno votirsnje kongregscijskegs zakone. Francoska zbornica je sprejela izpre-menjeni kongregaoijski zakon ter odobrila vse senatove poprave. Klerikalci, razni grofje in abbeji so lamentirali, da se začenja na Francoskem odkrit boj proti ka-lioizmu in proti oerkvenim institucijam, ministrski predsednik pa Je zavrnil ta ott- tanja kratko in resno, đase hoče z novim zakonom le onemogočiti, da bi Se kdaj samostani in kongregacije, ki nimajo postavne pravice do obstanka, spletkar ile proti ustavi in vladi z denarjem, katerega so samostani priberačili ali pribarantali. S svojimi umazanimi milijoni so ustanovili francoski klerikalci velikanske tiskarne in Sole. S temi so seveda najvspeSnejse delovali na javno mnenje, hujskali proti napredku in svobodi ter delali skrivaj in očitno za monarhijo. Waldeck Ronaseau je vzlic temu, da je na Francoskem kler i kal-stvo Se zelo močno, s svojim zakonom zmagal v senatu in zbornici. Dvomiti ni, da bode predsednik Loubet novi zakon potrdil, dasi so začeli vplivati nanj civilni in vo-jaSki klerikalci. Vojna v Južni Afriki. Iz Kapstadta poročajo : Barov prihaja v Eaplandijo vedno več. Od Dordrechta do VViilomore in Se do meje Nomaqua dežele hodijo v malih četah, ki Štejejo skupaj nad 7000 mož. Treba je pogledati le karto, da se razvidi, da je veČina Kaplandije v posesti Burov. Potemtakem so poplačali Buri Angležem milo za drago ter jim zasedli Kaplandijo, ker so zasedli Angleži Trans vaal in Oranje. Jamestown so proglasili Buri za glavno mesto. .Standard" poroča, da je Kriiger izjavil, da bode vojna trajala vsaj Se leto dnij, da pa nima nobene nade več, da bi car ali kaka druga velevlast za Bure posredovala. General M. Smeets je pisal predsedniku Oranja, Stevnu, pismo, katero je objavil neki Rotterdamski časopis. Smeets piSe, da so Angleži vse farme barbarsko poruSili ter pognali žene in otroke brez jedil in obleke. Ženske z otroci in starci so se zatekli večinoma v gore, kjer so varni pred angleškimi in kaffer-skimi divjaki. Smeets izjavlja, da je južno-afričansko prebivalstvo vzlic vsemu pripravljeno, bojevati se do skrajnosti ter da ima mnogo nađe, da doseže končno zmago. Buri trpe mnogo, a prepričani so, da trpe Angleži Se mnogo več. V Londonu pa je bojevitost zopet narasla, ker je zmagala vlada s svojimi kandidati pri volitvah v nekaterih predkrajih. Dopisi. Iz Krope, 28. junija. Za pogorelce so dalje darovali: Neimenovan 10 K, Fr. Cro-bath 6 K, Karol Schneller 1 K, J. Čop 40 vin., Ig. Resch 2 K, I. Gorjanec. Primskovo 1 K, A. Šink 890 kg krompirja, Karol pl. Rus, Kranjska gora 7 K, gospa dr. Jenkova 20 kron, Fr. Budinek 10 K, E. D. 40 K, Šimen Ažman 12 kg obleke, Zasip, župljani 14 K, Horjul, župljani 12 K, kaznilnica Begunje 105 K, Fr. Marinič, žup. Kojsko 3 K, I. Miil ler, žup. 5 K, Hugo Ihl 10 K, Fr. Ivanetič, c. kr. kurat 4 K, dr. D. Majaron 50 K, T. Zabukovec, žup. up. 10 K, Breznica, župljani 48 K, M. Bogolin, žup. 3 K, D. Ra-kuscb, Celje 20 K, Poljane Gorenj., župljani 90 K, Kranj, župljani 47 K 65 vin., gospa M.Schrey, Jesenice 7V» kg obleke, A.Kočevar, Ljubljana obleke 6 kg, Fr. Ks. Souvan, manufakture 12 kg, Rebec & Comp., Pulj 10 kron, Begunje, župni urad (Gor) 28 K. po dr. VI. Levcu Dunaj g. J. Luzar, nadre vi -dent želez. 10 K, Fr. Kadunc, žup. 10 K, nredniStvo .Slovenskega Naroda" 5 K, Fr. Jereb 5 K, uredništvo .Slovenca" 67 kron, Emil Guttman, c. kr. m. tajnik 20 K, Koroška Bela, župljani 61 K 76 vin., Aljaž, žup. 30 K, po M. Arkotu, dekanu, župljani 55 K, Sv. Lenart nad Škofjo Loko 35 K 5 vin, Tržič, župni urad 140 K, Turk, župnik 10 K, g. deželni poslanci drugič 32 K, Ribno, župljani 30 K, Fa Čemažar, kaplan 3 K, Š. Žužek, žup. 10 K, Srednja vas (Bohinj) 33 K, Toplice, župni urad 35 K, A. Žgur, žup. 14 K 30 vin., gospa A. Tolazzi, Logatec, obleke 25 kg, M. Miložič, Grobe lno Škofja Loka manufakture 7 Vi kg, županstvo Bled po J. Peternelu 50 K, ViSnja gora po J. Škrbincu, nadučitelju g. dr. R. Bežek, c. kr. notar 10 K, .Slovenski Narod" 4 K. Hvala lepa vsem darovalcem. Za odbor Jos. KoroSeo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. julija. — Občinski svet ljubljanski ima danes 1. julija 1901 ob Šestih zvečer v mestni dvorani nujno izredno sejo. Dnevni red: L Županovo poročilo o zadevi otvoritve Miklošičeve ceste in o ponujenem pri- spevku c. kr. justičnega ministrstva za nakup sveta, kar ga je za to cesto potreba. — „Slovenac" zavija, da smo mi naSe dnhovnike imenovali .tonzurirane lumpe" in da .krulijo". Mi smo res govorili o »tonzuriranih lnmpih okrog .Domoljuba". Da pa redakterji tega zakotnega lističa reprezentujejo celo našo duhovSčino, to je nekaj novega. Svoje pisave pa vzlic temu ne moremo preklicati. .Domoljub" priobčil je v Številki z dne 20. junija 1901 uvodni članek pod naslovom .Lep par". Tam se čita mej drugim tudi to-le: .Hinavščina naSih liberalcev presega res vse meje. Že dvakrat smo jih naSli v zvezi z našimi najhujšimi verskimi, narodnimi in državnimi sovražniki, z Wolfovo četo: prvič, ko so se spravili nad dra. ŠasterSiča, in drugič, ko so nemški radikalci v državnem zboru zahtevali, naj vlada ne proda Bohinjcem po pravioi jim pripadajočih, za Življenje nujno potrebnih planin. To zvezo pa liberalci vendar taje in se pridušajo, da so nedolžni, da smo mi vsega krivi, in da sploh ni poStenejSih ljudij, kakor so oni. O tem smo tudi mi prepričani, da niso liberalci tako neumni, da bi očitno in moSko kazali svojo zvezo z nemSkimi veleizdaj niki. Njihova edina moč je skrivno rovanje, zakotno napadanje, zvijačnost in tajno sle-parstvo, zaupanje v neumnost in brezzna čajno8t. Taki so povsod; take jih vidimo tudi v tem slučaju. Rastrgajmo nekoliko tisto plahto, po katero se skrivajo." Tako piSejo duhovniki okrog .Domoljuba", dasi mora vsak pošten človek priznati, da so napredni poslanci v bohinjski zadevi prav lojalno postopali. Taka pisava je pristna in neskaljena lumparija, kakor so jo zmožni le tonzurirani ničvredneži, ki piSejo in urejajo .Domoljuba"! Pri najboljši volji ne moremo torej ničesar preklicati. — „Slovenec" in studenška sfera. .Slovencevemu" dopisniku kar ne da miru, na katerikoli možni način utajiti, vsaj pa po svoje izkoristiti dejstvo, katero smo svoj čas v naSem listu pribili in se odločno zavarovali proti temu, da bi se hotelo napraviti iz blaznice klerikalno postojanko. Ker se mu seveda ne posreči občezna-nih istinitostij ovreči, odloČil se je za prav jezu v i tako židovsko taktiko: kjer bi moral odgovarjati — ondi molči — zato pa tem pridnejSe sega po blatu in meče ž njim, čeS, nekaj že ostane. Vsa kemu poštenemu človeku pač zadostuje, ako izjavi uredništvo: ta ali oni gospod ni z dopisom v nikaki zvezi — .Slovenec" seveda, sodeč po svoji nekoliko ohlapni vesti, napada in sumniči najprvo meni nič tebi nič kar mu pride v roke; če se mu pa zadrgne vrat, potem se oklepa za katerokoli rešilno bilko. Zadnjič zaletel se je sploh v napredne zavodne zdravnike, sedaj .lojalno" priznava, da ni mislil nikdar .na tega, ampak na onega", po starem principu .den Grossen mein' ich, den Kleinen han' ich!" Ker pa brez podlosti sploh ne gre, podtika nedvoumno g. dru. Robidi na infamen način motive, kakor so pač v dopisnikovih krogih vsakdanji, katerih pa naSi ljudje niti zmožni niso, in bi bilo pod njihovo častjo, ako bi na taka impertinentna izzivanja reagirali, Se manj pa si iskali kake satisfakcije. Kot posebna zabela, kot nekaki farovSki ocvirki pa so raztresene po celem dopisu izborne duhovitosti — od plitve .Retourkutsche" pa do banalne surovosti, če ne prirojene, pa saj priučene v kaki katoliški Snopsariji. Tamkaj je tudi mesto, kjer lahko govoriči Matevže o liberalnem terorizmu in tisti zopetno pogreti zavisti nasproti dru. Divjaku. Samo ne vemo, radi česa naj bi se ga zavidati moglo? Ali radi učenosti, ali požrtvovalnosti, ali morda nebes, katera mu po našem mnenji gotovo ne odidejo? In go voreč dalje piše dopisnik, da se ni bati nikakih pojasnil, — a pazno pristavlja temu besedo: „najbrže". Tako je prav, da se Človek prehitro ne zagovori. Kar se pa tiče vaSih pretenj, le na dan ž njimi, mi se jih ne bojimo, najdemo tudi not, če ni drugače, da se jasno dožene cela zadeva. Tedaj pa ne bi morda samo .vibrirali možgani" — (kaj si vendar Matevže pri tem misli?!), ampak oslo telo, seveda moštva in samozavesti, prav kakor bi je zavili v .mrzle rjuhe", katere se rabijo sedaj kot navadno sredstvo zdravljenja, katere pa so se rabile nekdaj (in to pred nedavnim časom), kot kazen za osebna taljenja v blaznici. Končno bodi le pove- dano, da so vsi dobri sveti dopisnikovi — odveč! Misijonov se liberalci ne udeležujejo, olike pa se ne hodijo učit k čebular jem in gorjačarjem. Žalostno zares! In ker sa .Slovencev" dopisnik obrača tudi na vodjo, g. dra. Bleiweiaa, bodi Se nam dovoljeno, da se obrnemo na njegovo adreso: ne radi psihiatrične preiskave — bila bi odveč — Matevžetova imbeciliteta je jasna tndi nestrokovnjaku — ampak s prošnjo, naj poseže s krepko roko vmes, in naj mu pokaže tja, kamor sodi — pa naj si ga najde zunaj ali znotraj zidov. — Vsesokolska slavnost v Pragi. Skoro da so minuli krasni slavnostni dnevi v starodavni zlati Pragi, ki je v petek, na praznik sv. Petra (soboto), včeraj (aedeljo) in danes zbrala v sebi na tisoče in tisoče navdušenih gojiteljev Sokolske ideje iz vseh slovanskih pokrajin na severu in na jugu, in tudi prijateljev njemh iz drugih dežel in narodov. Bil je to pravi kongres narodov, kateri se je sešel v od navdušenja prekipevajoči ptestolioi žilavega Češkega na roda, ki je burno pozdravljal drage goste iz Francije, brate iz Poljske in širne Rusije, jnžne brate od Save iz Ljubljane in Zagreba, od obalij jadranskih in bistre od Savinje,iz bolgarske domovine, junake iz krSne črnegore, zastopnike Danske, češke rojake iz tujih dežel in iz daljne Amerike. Med prvimi gosti bili so Francozje, ki se od dne do dne bolj zanimajo za Slovane, ter pri vsaki priliki kažejo svoje simpatije do njih. Pre zident municipalnega sveta pariškega, gosp. prof. Louis Dausset, na čelu oflcialne delegacije, katero je pariška municipaliteta poslala v Prago, je bil od prvega koraka, ki ga je s svojimi spremljevalci storil na čeSko zemljo, predmet posebnega zanimanja. V deputaciji je več šef-redakterjav francoskih listov, pisateljev, umetnikov, poslancev, razni predsedniki in funkcionarji gimnastičnih društev Češko občinstvo je to odposlanstvo povsod pozdravljalo na vdušeno in najsimpatičneje. Žal, da nam tesno odmerjeni prostor ne pripušča orne njati posamičnih podrobnostij in se moramo omejiti na to, da le v glavnih potezah beležimo poglavitne točke slavnosti, katere zadnji dan je potekel z današnjim Velikansko delo so imeli členi pozdravljalnega odbora, ki so sprejemali v petek od jutra do večera dohajajoče vlake na posameznih kolodvorih, odkanovali stanovanja itd. To je trajalo do polu 10. zvečer, ko so došli dragi gostje iz Moskve pod vodstvom Mihajla Mihajloviča Bojeviča, člena blagotvoriteljnega obščestva v Moskvi. Slav nostna predstava v Narodnem divadlu se je pričela ob 7. uri. V vestibulu je goste pozdravil intendant dr. J. H ero Id. Po sebno pozornost so vzbujale uprav herku-ličue postave Črnogorcev v bogatih nošah in Sokoli z vsega slovanskega sveta. Po Dvofakovi slavnostni uverturi .Husitska" je sledil prolog in alegorična živa podoba 0Za praporom sokolskim', kije vzbu jala burno, navdušeno odobravanje. Potem se je pel prvi del Kovafovičeve opere .Psohlavci". Ko so Sokoli gostje zapuščali gledališče, so zažarele njega konture v čarobni razsvetljavi Ob 9. uri bil je prijateljski sestanek v Žofiajski dvorani. Tu so se zbrali: Rusi, junaški orli Črnogorski, Sokoli iz sesterske Poljske, Bolgari, bratje Slovenci in Hrvati, viteški Francozi, dva danska gimnasta in Sokoli iz daljne Amerike, katere vse je pozdravil starosta češke obce sokolske, dr. P o d 1 i p n y. Pevski zbor praškega .Sokola" je zapel slavnostno himno .Svoji k svojim". Govorili so potem: zastopnik francoskih gimnastov gosp. De F1 a n d r e" e, starosta mesta Arras, Francoz Len gle t, načelnik hrvatskega .Sokola" Lazar Car, Črnogorec inženir Jova Popovi d, podstarosta ljubljanskega „Sokola" dr. Kusar, Rus Mih. Mihajlovič Bojev ič in Danec Holger Nielson iz Ko-danja. Tako se je končal prvi slavnostni dan. O glavni točki druzega dne, o velikanski, sijajno uspeli javni telo vadb i poročamo obširneje v jutrišnji Številki. —i — Duhovski in odvetniški tarifi. .Soča" piSe: FarovSki listi so se spravili na odvetnike zaradi njihovih ekspen-zarjev. Tudi mi smo prinesli nekaj zgledov iz klerikalnih pisarnic ter dokazali, da advokat je advokat, pa bodi naprednjak ali klerikalec. Redki so, ki njihove račune radi plačujejo; ali kdor jih potrebuje, mora pač plačati, saj nikogar k aebi ne silijo. Ker se farovSkim listom zde odvetniški računi previsoki, smo dokazali že večkrat, da so farovSki razmeroma Se višji. Evo danes zopet jeden dokaz. Neki revež v Trstu, rojen in pristojen na Vogerskem, je potreboval radi ljudskega štetja — domovnico. Take domovnice morajo izdajati žapanstva — brezplačno. Na Vogerskem pa gospodari in tudi županuje župnik, oni sloveči Anton B e r 1 o t, ki se valja v blagu in denarju, pa mu je tamošnja fara še vedno preslaba; tako je skrben, kakor bi imel deset otrok raztresenih po svetu. — Poglejmo, kako je iztisnil iz onega delavca za nič — 4 krone. Tone Berlot je ob enem župan, smo rekli. Toda on ni hotel poslati reveža v Trst brezplačne domovnice, marveč spisal je doma latinski krstni list, kateri je zaračunil: 4 krone delo, 1 krono kolek, 25 vin. pošta, skupaj 5 kron 25 vin, dasi bi domovnica nič ne stala, a revež je potreboval domovnico in ne krstnega lista. — Pod krstni list je napisal še par slovenskih besed, da krščeni N. N. ima domovno pravico na Vogerskem. To je naravnost kazni vredna zloraba!! — Revež v Trstu ni imel denarja in je poši-ljatev odklonil; rešil jo je potem neki njegov sorodnik! Župnik Berlot je porabil dve minuti za izpolnitev krstnega lista, napisal je s podpisom vred 49 besed, — a za to delo je prejel 4 krone! Vprašamo: katero odvetniško delo se tako drago plačuje? Ni ga! Vidite, taki so pa farovški ekspenz^rji ! — Nočemo reči, da je Berlot računal več nego znaša tarif, ali za to gre! Farovški hujskači obirajo druge, dočim bi morali začeti pri — sebi!! Tam naj pometajo, je sme-tij dovelj! — Skoro neverjetno. .Mir" poroča: Bilo je lansko leto na nekem kolodvoru med Beljakom in Trbižem. Prišlo je več Zi-lank v predvežje (peron), kjer je zahteval portir vozne listke od njih. Vprašale so ga še po neki stvari, a ta se zabregne osorno nad njimi: .Ich verstehe nichts windisch. Reden sie deutsch!B In ni hotel govoriti ž njimi slovensko. Vse to je opazoval iz bližine koroški rodoljub. Ko Zilanke odidejo, stopi k neuljudnemu portirju ter ga vpraša: .Gospod, kako morete trditi, da ne znate slovenščine, ko sem vendar jaz sam že govoril z vami slovensko; saj ste rojen Slovenec!" Mož osupne in pravi bolj tiho: .Res je, kar pravite; a veste, jaz s potniki slovensko govoriti ne smem. Bilo mi je ukazano, da moram, kedar je slovensko govoriti res neobhodno potrebno, poklicati tolmača, a jaz s slovenskimi strankami ne smem govoriti slovensko". — Suspendiranje rojanskega župnika. Tržaški škof je župnika v Rojanu pri Trstu, zloglasnega don Jarizzo, suspendiral a divinis z omejitvijo, da sme še nadalje ob nedeljah in praznikih maševati. Mej župnikom Jurizzo in škofom vlada že dlje časa jako oster konflikt. Jnrizza, ljubljenec tržaškega magistrata, je v .Piccolo" ali sam in po kakem prijatelju pojasnil, da ga je škof suspendiral, ker ni hotel pri popoln-danskem razstavljenju najsvetejšega „Tan-tum ergo" peti v slovenskem jeziku. Mestna delegacija je v petek v tej zadevi imela sejo. Ravnatelj magistratnih uradov dr. Artico je pojasnil, da je bil pri Škofu intervenirat za župnika Jurizzo, a se je prepričal, da se škof na noben način ne bo udal. Mestna delegacija je sklenila, podpirati Jurizzo zoper škofa. — Družba sv. Cirila in Metoda opozarja vse Slovenstvo drnžbinega praznika naših apostolov: sv. Cirila in Metoda, 5. julija t. 1. — Izvršite Slovenke in Slovenci ob tej nam slovesni priliki, ko zableste do-morodni kresovi po naših gorah, tudi na-birko podružničnih prispevkov za to sedanje upravno leto in potrudite se ob jednem za običajni Ciril-Metodijski dar. — Če Vas vsaj v naSi družbi VaSa jedinost pokonci ne vzdrži, potem ni bilo Vaše domoljubje gorko tako kot ogenj Vaših kresov — in odpustite nam, da se izrazimo Se določneje: potem niste razumeli naSih naj-bistvenejih družbinih interesov. — Podobnega očitanja pa Vas Bog obvaruj! — časten občen. Dne 30. junija 1I. je občinski odbor v Podkraju izvolil gosp. Karola Kerna enoglasno k častnim občanom za zasluge. — „Otasbena Matica" zaključi tekoče Šolsko leto s Šolskimi izpiti in javno produkcijo gojencev. Šolski izpiti vriili se bodo skozi 3 dni, in sicer v -ponedeljek, torek in sredo, dne 8., 9 in 10. julija v „Glasbeni Matici". Javna produkcija pa bo v četrtek, dne 11. julija. — Na c. kr. II. državni gimnaziji ljubljanski (v Beethovnovih ulicah, Štev. 6) se bo vrSilo vpisovanje v I. razred v n e-d e 1 j o d n e 7. j u 1 i j a od 8. do 12. ure dopoldne. Zunanji ki se vsprejmejo tudi na pismeno zglasilo, ako pošljejo ravnateljstvu (do 12. julij a) svoj rojstni list, zadnje Šolsko izpričevalo in 6 K 60 v. vzprejemnine. Vsprejemne izkušnje se prično v soboto dne 13. julija, in sicer pismene zjutraj ob poldesetih, ustne popoldne ob treh. — Trgovski pomočniki so na privatnem sestanku dne 28. julija t. 1. sklenili, se obrniti do slovenskega trgovskega druStva „Merkur" s prošnjo, da stori potrebne korake v dosego popolnega nedeljskega počitka. Nadalje vlože trg. boin. in podpornemu društvu protest radi samo nemških letnik poročil. Določilo se je tudi, da bodo enaki sestanki vsako soboto in želeti bi bilo, da se trgovski pomočniki bolj pridno zanimajo za stanovsko organizacijo ter se polnoštevilno udeležujejo razgovorov, tičočih se zboljšanja službenih razmer tr govskih pomočnikov kranjske dežele. — Promocija. V ponedeljek, dne 1. julija je bil na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava gosp. Stanko Lapajne iz Krškega, c. kr. avskultant v Gorici, kateri je prvi Slovenec, ki je postal na tej visoki šoli doktor. — Velik požar. Dne 26. m. m. okolo 2. uri popoludne nastal je v sredini vasi Vel. Mraševega, katera ima 62 gospodarjev, strašen požar. Ogenj je povzročil 51etni otrok gospodarja Kaprola. Silovito hitro se je razSiril ogenj in vpepelil 22 gospodarjem vse, dvem ostalo je pa gospodarsko poslopje. Res je, da naša vas, katera meri okolo 800 m na daljavo in leži od vshoda proti zahodu, bila bi vsa vpepeljena, kajti leseno in s slamo krito je skoraj vse, ali hrabra požarna bramba s Sv. Križa pri Kostanjevici bila je že lJid na licu mesta, oddelek vstavil je brizgalno pri Zorkotu in začel s takim neustrašenim pogumom de lati, in lokaliziral je v dveh nrah zahodno stran vasi, ko je tu nevarnost bila odstranjena, hitel je oddelek v spodnjo vshodno stran in še je rešil tu trem gospodarjem vse poslopje, katero bi bilo vse uničeno, ostalo je torej dve tretjine vas?, Škoda se ceni okolo 100 000 K, mogoče je, da bi bila ta še večja, ali Sv. Križka požarna bramba nas ni zapustila, in odšla še le drugi dan ob pol 2 uri zjutraj. Sprejmi tedaj s tem potom vrla križevska požarna bramba našo iskreno zahvalo. Ta mali čas vašega obstanka pokazali ste drugo pot v požaru vašo sposobnost in zbornost brizgalne, Bog vam stotero povrni, brez vaše pomoči bili bi danes vsi siromaki. Ostali vaščani. — Samomor učenca ljudske9 šole. Občno senzacijo vzbuja, da se je obesil 13-letni Ignacij Komat, učenec ljudske šole na Mirni pri Trebnjem na Dolenjskem. Da ni mogel biti posebno „nadarjen", kaže že to, da je hodil še vedno v I. razred tamošnje dvorazrednice. Baje ga je tamošnji kaplane hudo strahoval, ker se je slabo učil katekizma. Tisti dau pred katastrofo ga je pretepel, in mu baje zatrdil: „Če se mi ne bodeš bolje učil, te — ubijem!" Fant pa v prepričanju, da ne more zadostiti kapla-novim zahtevam, je šel v bližnjo goščavo ter se tam obesil prav nizko od tal. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Telegrafirali so na škofijo v Ljubljano, katera je .milostno dovolila", da se mu sme zvoniti in ga .krščansko pokopati." — To žalostno dejstvo da veliko misliti; kajti uprav v zadnjem času se veliko bere o samomorih nedoletnih Šolarjev, ki so šli v smrt iz strahu pred kaznijo, ki jih je čakala doma, ker so v šoli slabo napredovali, oziroma dobili slabo šolsko spričevalo. Strokovnjaki so nasveto-vali, naj bi gg. učitelji stopali v dogovore z đotičnimi očeti, naj bi se osnovali takozvani pedagogiški poučni tečaji za stariše, pa naj bi se tudi s slabo napredujočo mladino postopalo raji z lepa nego zgrda. Kar se dostaje tega specialnega žalostnega slučaja, moramo najprej pribiti, da prihajajo v naše ljudske Sole katehetje, oziroma mladi kaplani, ki so tako malo pedagogično podkovani, da te obhaja že srd, ko jih poslušaš, kako ti ljudje poučujejo nežno mladino v verskih rdsnicah. Pri tem ni niti sleda kake racionalne me todike,vse je le nekak mehanski .Leiervverk": Otroci ae na- uče liki papiga odgovarjati na dotična ka-tekizemska vprašanja, ne da bi le z dalska pomnili in občutili, kaj govore. Vrhu tega pa poje pri trdoglavcih Biba, klofatanje, za piranje, žaganje in drage kazni so na dne v nem redu. V naSem slučaju umejemo, zakaj je deček bil zdvojil, zakaj je imel pre-nričanje, da ne more ugoditi katebetovim zahtevam. Kot trdoglav učenec I. razreda ni bil veSČ čitanju, in kako naj bi se po tem doma učil katekizma na pamet?! Eh, dragi gospodje tonzuriranci! Namesto da ob vsakih raznovrstnih volitvah rogovilite, učite se raji specialne metodike za krSčanski nauk, da postanete bolji katehetje, in da ne bo več slišati o tako žalostnih dogodkih, kakrSen je — samomor učenca ljudske Sole na Mirni! — Nesreča. Iz Rajhenbnrga se nam piSe: V neposredni bližini RajhenburSki ima umirovljeni brzojavni inspektor No votny za svojo hiSo kamenolom. Ko se je dne 28 junija ondi lomilo kamenje, odkra Sili sta se v viSini ogromni skali, po 1 m8 v obsegu, ter lomastili doli proti kraju, kjer je stala soproga omenjenega vlastnika. Si rota se ni več zamogla ogniti jednemu proti njej drvečemu kolosu, ki jo je podil ter zdrobil ji jedno nogo od kolena počenši proti stegnu popolnoma, a na drugi zmečkal ji dvoje prstov. Nesrečnico so takoj priče stili, potem pa odvedli v KrSko bolnico, kjer je 29. junija po brezuspeSnej amputa ciji izdihnila v strašnih bolečinah. Pokojnica, rodom Videmčanka, je bila vrla, dobrotna žena in je tudi narodne zavode podpirala gmotno. Bodi ji prijazen spomin! — Ns IV. rednem občnem zboru sksdemičnegs društva „Slovenija", dne 27. junija spominjal se je t č. predsednik M. U. C Mavr. Ros v daljšem nekrologa umrlega bivšega člana, pesnika, jurista Josipa Mama. Navzoči Slo veni jani so v znak sožalja vstali. Pri tej priliki je nabral tajnik I. D. St. Josip Tribuč za družbo sv. Cirila in Metoda znesek lOih kron. — „Narodni dom" v Trstu. Ustanovni občni zbor druStva .Narodni dom" v Trstu je preložen in se bo vrSil dne 7. julija. — Glas iz občinsivs. V dobi, ko pri haja marsikateri tujec v Ljubljano, se nam zdi umestno opozoriti na neki nedostatek, ki se kaže glede poti na Grad na dol j ni strani mesta pri sv. Florijanu. Mnogi tujec tam ne more najti prave poti, in hoteč na Grad iti zaide v kako zagato ter se mora na sredi pota vrniti. Temu bi se prišlo v okom, če bi se na primernem in vsakomur vidnem mestu postavila tabla z napisom kakor je tudi v Študentovskih ulicah, ki bi tujcem določno kazala tudi na tej strani pravo .Pot na Grad". Želeti bi bilo dalje tudi, da se postavi na nekaterih krajih ob tem potu nekoliko klopi, kakor so na dru zih Šetališčih. Ako se tema dvema željama ugodi, ustreglo se bode opravičenim željam vseh, ki obiskujejo naS Grad. — Prememba posesti. Zadnjič priob-čenemu poročilu o prodaji Grobelnikovs hiše nam je dostaviti, da je pri tej prodaji posredovala koncesionirana posredovalnica g. I. Plautza. Hiša je bila prodana za 86 400 goldinarjev. — Nezgoda. Včeraj proti večera vračali so se z omnibusom trije ljubljanski uradniki z dvema damama iz Dola proti Ljubljani. Pri nekem ovinku se je omnibus vsled hlapce ve neprevidnosti prevrnil in so vsi izletniki ž njega padli. Pri tem sta se tukajSni merosodec g. Leveč in njegova gospa soproga opasno poškodovala. — Nova tovarna. Na Krakovskem nasipu rekonstruira tovarnar gosp. Edvard Schimnitz svojo hišo štev. 20 ter na-napravi ondi tovarno za parkete. — Letošnja košnja, ki se je pričela pretekli teden v Ljubljanski okolici, se je glede" kakovosti kakor tudi glede" kvantitete napram lanski letini dokaj slabo obnesla. Povsod se opaža, da se travniki premalo gnojč, pa odveč golo kose". — Našel je nekdo pretočeni teden v Tivolskih SetaliSčih več zveznih ključev ter jih oddal v naSem upravnifitvu, kjer jih dobi lastnik nazaj. I — S stolom po glavi je bil v noči od 29. na 30. m. m. na PoljSakoven dvorišču udarjen zidar Frano Golob. Udaril ga je zidar M. V. — Ura ukradena je bila v soboto popoldne hlapcu Mihaelu Susteraiču na Ra-deckega cesti St 14. Uro Je imel v zaklenjenem kovčeku v sobi. — Z nožem nepedel je včeraj ponoči v Črni vasi hlapec Janez Jarc posestni kova sina Janeza in Jožefa Žitnika. Prvega je sunil z nožem v hrbet in mu prizadel lahke telesne poškodbe, — Nezgoda. Pripenjač na južnem kolodvora Valentin Velkavrh je ponesrečil. Zmečkalo mu je desno roko. — Nepreviden kolessr. Včeraj popoldne je na Opekarski. cesti neki kolesar povozil strugarja Rudolfa Ser Seta, kateri se je pri padcu na levi nogi poškodoval. — Izgubljene stvari. Neka dama je izgubila v soboto dopoldne v Latermano-vem drevoredu zlato zapestnico s tremi diamanti, vredno 100 kron. — Na poti od Karolinške ceste v mesto je izgubil posestnik I. S. z Bresta 260 kron, katere je imel v notesu. — Hranilnično knjižico št. 27.504 kranjske hranilnice je izgubila danes dopoldne neka ženska na Mestnem trgu. Na knjižici je vloženih 3100 kron. — Najdene stvsri. Na pokopališču je bila najdena denarnica s svoto 10 kron. * Razstavni turne „Društva hrvatskih umetnikov jako uspešno napreduje. V Oseku <-e je ljudstvo kaj živo zanimalo za razstavljene slike; minolo nedeljo je bilo v razstavi preko 400 obiskovalcev. Prijatelji lepih umetnosti so si nakupili različne slike od Crnčića, Bauerja i. dr. * Drama. Iz Budimpešte poročajo: V vasi Szkensu bliza Lagosa se je pripetila krvava drama. TamoSaji romunski kmet Jurij Opitz se je oženil z mladim, lepim, a tudi bogatim kmetskim dekletom. V listopadu m. I. je moral Opitz k vajam k top-ničarjem. Ker ni smel domov, se je začela mlada žena dolgočasiti ter ljubimkati s kmetiSkim fantom. Opitz je to izvedel ter nekega dne brez dovoljenja zginil iz vojašnice ter Sel peš v Szkens, kamor je dospel nepričakovano. V hiši svoje tašče je našel svojo ženo v družbi njenega ljubimca Jusue Garuce. Besni vojak je z orožjem zabodel Garuco, ubil taščo in umoril tudi ženo. Na to se je javil pri polku sam. Književnost. — „Ljubljanski Zvon". Vsebina jubi-lejskega zvezka je tale: 1. A. Aškerc: Zrinski in Frankopan. (30. aprila 1671.) Balada. 2 F r. Serafin: Žrtve. Povest. 3. Dr. Ivan Robida: Alkoholizem. 4 Ivo Šorli: Podnoč. Pesem 5. Anton Mazanowski: Moderna poljska lirika. 6. Ivo Šorli: Mož z železno krono. Črtica. 7. Stanič: Pa je rekla . . . (Pesem). 8. S. Gregorčič: Pred-smrtnice. Pesmi. (12. —19) 9. Fr. S vetlič: Preosnova srednjih šol na Francoskem. 10 E Gangl: Marta. Povest. 11. L P in t ar: O Prešernovi literarni zapuščini. 12. A A : Našim srednješolskim abiturientom. 13. Književne novosti: A. Aškerc: F E. Korš: Prešernov album. (1800—1900) — A Aškerc: Gabrščekova .Slovanska knjižnica". — R Perušek: Knjige .Matice Hrvatske". — A. Aškerc: Ivan Resman: .Moja deca". — Dr. Fr. Iiešič: Slovanska kni-hovna. — Dr. Fr. Iiešič: Slovnik staročeskv. 14. Upodabljajoča umetnost. V. Holz: Umetniška razstava v Zagrebu. 16. Med revijami. Fr. SvetiČ: Londonski .Nine-teenth Century". — A.: .Wisla«. 16. NaSe ob ne bje. Astronomski koledar za mesec julij 17. SploSni pregled: f Pavlina Pajkova. — A. A.: f Jožef Murn-Aleksandrov. — Občni zbor .Slovenske Matice'. — Dr. K. Štrekelj: Prešeren v poljščini. — Vojaške poljedelske Sole v Italiji. — Nobelov institut švedske akademije v Stockholmu. — Bolgarsko vseučilišče v Sofiji. — Arhitekt Jager. — Popravek. Telefonska in brzojavna poročila. Gornji grad 1. julija. Zborovanje slov. kmetskega društva se je obneslo imenitno. Udeležba je velika, pristopilo je nad sto članov. Poslancema Berksu in Žičkarju se je izrekla nezaupnica. Konsumarjij iz Rečice so hoteli razgrajati, a so bili prisiljeni mirovati. Praga 1. julija. Četrti vsesokol-ski shod veleinpozanten. čeških Sokolov nad 13.000, Poljakov nad 300, francoskih gimnastov 20, slovenskih Sokolov 37. Dunaj 1. julija. Jutri bo praznoval upravni dvor 24-letnico svojega obstanka z banketom, katerega se udeleži tudi dr. Koerber. Krakovo 1. julija. Shod poljske ljudske stranke je včeraj odklonil predlog, naj se stranka pridruži poljskemu klubu. Lvov 1. julija. Danes je bil na mestne stroške pokopan posl. \Veigl. Pokopa so se udeležili Bilinski, Badeni in Jaworski, ki je imel nagrobni govor, ter imenom poljskih demokratov Romanov. Beligrad 1. julija. Sem sta dospela dva delegata ruske vlade, da se sklene trgovinska pogodba. Rim 1. julija. Vojni minister je pozval poslanca Ferryja na dvoboj. Po izjavi Ferrvja pa se je afera poravnala. Bukarešt 1. julija. 4000 delavcev je začelo tu štrajkati. Berolin 1. julija. Govorice, da misli pred kratkim imenovani železniški minister odstopiti, se potrjujejo. Bruselj 1. julija. Včeraj so bile tu velikanske demonstracije za Bure. Demonstrantov je bilo okoli 30.000, ki so klicali: Živel Kriiger! Pereat Cham-berlain! London 1. julija. „Morning Lea-der" objavlja pogovor s črnogorskim knezom Nikolo, ki je izjavil, da ni res, da bi snoval ligo balkanskih držav proti Turčiji. Nikola meni, da je in mora ostati Carigrad glavno mesto Balkana. Med Črnogoro in Turčijo ni nobene napetosti. Poslano.** Slavenska uzajemnost a L a b 1 a n i. Pod tem naslovom je priobčil list .Hrvatsko Pravo" v Zagrebu, kakor je bilo že v 145. štev. .Slov. Naroda" omenjeno, pristransko poročilo o naši dirki, ki se je vršila v nedeljo, dne 23. t. m. na tukajšnjem dirkališču v Ljubljani. Ker je v oni notici, osobito pa v dopisu iz Ljubljane priobčenem v 1688. štev. .Hrvatskega Prava", ves dogodek jako tendencijozno zasukan in je vsaj polovica v dotičnih noticah zlaganega, čutimo se primorane, na te notice reagirati ter vso zadevo stvarno pojasniti. Dotični pisec (gotovo mlada, še neizkušena in pristranska oseba), pravi v omenjenem dopisu, da se je vnelo sovraštvo slovenskih dirkačev do hrvatskih radi tega, ker so prvi uvideli, da jih bodo hrvatski dirkači posekali. No, tega se našim dirkačem ni bilo ravno bati, ker so bili vsi hrvatski dirkači, iz-vzemši trojico jako slabi vozači. Da se ni vrinila naenkrat taka nesloga med obema strankama, odnesli bi bili naši dirkači gotovo več daril in posamezne točke bi se ne bile tako neredno izvajale. Mnogo krivde na tej neslogi je pripisovati dirkačem samim, pa tudi nekaterim tujim gledalcem, v prvi vrsti g. F., ki ne more pozabiti poraza, — katerega mu je prizadjal naš člen g. Počkaj, v pred par leti vršivšem se .matchn". Slovenci so se držali cel čas mirno, dokler jih ni nasprotna stranka svojim čadnim obnašanjem razdražila. Če je kdo vpil .pereant Hrvatje", je to pobalinski medklic, katerega z ogorčenjem zavračamo, a zato se pa ne more delati vse slovenske gledalce odgovorne. Miroljubni gledalci in odborniki so se trudili, po možnosti pomiriti to škandalozno postopanje, a ljudstvo je bilo nad vsemi dirkači brez razlike, jako ogorčeno. Nasproti pa ne moremo zamolčati, da je ravno ta „đirinđaj" nekaterim gledalcem veselje delal, kajti celo dirkanje je bilo precej žalostno; niti en dirkač se ni kaj posebno odlikoval. Sploh pa se nimajo bratje Hrvati prav nič pritoževati in nered očitati, ker večkrat smo bili sami pričujoči njihovim dirkam v Zagrebu, ko so gledalci radi dirkačev, ne samo žvižgali, marveč so si celo s palicami žagali, čeravno so bili dirkači enega in istega kluba. Kakor med gledališkimi igralci, vlada tudi med dirkači neki egoizem, katerega se pa prireditelji dirk ne morejo otresti. Da je g. Puhovič (Reberski) padel, je po zatrdilu očividcev, sam kriv; nihče ga ni vrgel, marveč je sam prenaglo zavil v trenotku, ko je pričel dirkač Grassi po- •) Za vsebino tega spisa j« uredništvo odgovorne le toliko, keliker deleča sakno. časneje voziti z namenom, da odstopi. Sramotno pa je, če si pisec drzne našega člena g G r a s s i j a zvati iredetista ter trditi, da bion namenoma Hrvatom pot zaprl. Pri naših dirkačih ni te nečastne razvade. Ni res da bi bil slovenski dirkač g. Gottbard kedaj člen nemškega kluba ter vsled zdražeb iz kluba izbacnjen, pač pa moramo konstatirati, da se je ravno gosp. Gotthard dosedaj vedno prav dostojno vedel toliko pri nas, kolikor na hrvaških dirkališčih in tudi ni res da bi bil naš občečislani in požrtvovalni župan in deželni poslanec g. Ivan Hribar, ostentativno dirkališče zapustil. Naravnost zgražati pa se mora vsak treznomi-sleč človek nad sumničenjem, da se Hrvatje niso odzvali povabilu k izletu, boječ se, da bi ne bili napadeni- S takim pisarjenjem je žaljeno vse slovensko občinstvo in čudimo se, da more hrvatski list na tak način o svojih ožjih bratih pisati. Klub se bode v prihodnje, če slučajno še katero dirko priredi, pač dobro premislil, kakšnim tujim dirkačem naj dovoli startati. Mi smo napram hrvatskim in sploh tujim slovanskim dirkačem vedno kulantno nastopali in pri marsikateri priliki tudi eno oko zatisnili; da je to resnica, svedoči dovelj jasno dejstvo, da je odbor, brez na tančne prizvedbe, protestu hrvatskega dirkača g. Pahoviča takoj ugodil, ter od redil, da se glavna dirka ponovi. Seveda so potem vse Hrvatje dobili, ker so sami dirkali. Darila, katera so hrvatski dirkači sedaj in pri prejšnjih dirkah dobili, so se jim takoj po dirki odkazala, oziroma v denarju izplačala; nasprotno se pa Hrvatje ne morejo s tem ponašati, ker naši dirkači imajo dobiti od Hrvatov, čeravno od kluba, „Slovjen" in „Sokol", še iz 1. 1899., darila v vrednosti 150 K ter s temi darili združene svetinje. Na ponovljeno pismeno za-htevanje, se nam pa niti odgovora ni dalo. Torej dragi bratje Hrvati: N a j p r e d pred lastnim pragom čisto pomesti, potem šele drugod brskati! V Ljubljani, dne 28 junija 1901. Odbor kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Predsednik: Tajnik: Dr. Ivan Jenko. Fr. Gorr.bač. Darila. Upravnlštvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gospod ces. sv. Murnik, Slatinske Toplice 12 K 50 vin. mesto venca na krsto g. Ivana Gogole. — „Slo-venijani" na Dunaji, na IV. občnem zboru, spo-minjaje se pesnika Murna 10 K, mesto venca na njegov grob. — Skupaj 22 K 50 vin. — Živeli! Za „Radogoja": Gospod ces. sv. Murnik, Slatinske Toplice 12 K 50 vin., mesto venca na krsto g. Ivana Gogole. — Živel! Umrli so v Ljubljani: Dne 27. junija: Josip Gorenc, posestnikov sin, 14 mes., Jenkove ulice št. 4, angleška bolezen (rahitis). V otroški bolnici: Cne 27. junija: Ivan Zdražba, železniškega mojstra sin, 7 let, jetika. Cecilija Pavlic, kajžar-jeva hCi, l»/i leta, Skrotlji. Meteorologićno poročilo. Vlita* nad morjem 806 9 m. Srednji tračni tlak 786 0 mm. •a "-9 Caa opazovanja Stanje barometra v mm. 1! Ji Vetrovi Nebo |1 *: 28 9. zvečer 738 7 18 4 si. evzhod jasno a a o o 29 7. zjutraj 2. popol. 739 2 737 6 14 5 1 al. jug 27 0 al. jvzhod jasno del. oblač. n 9. avečer 738 3 197 al. jzahod skoro jas. g 30. It 7. zjutraj 2. popol. 7391 7374 165 281 brezvetr. al. jvzhod jasno jasno CO O n 9. zvečer 736 2 218 al. svzhod jasno s i. • 7. zjutraj 2. popol. 7340 7308 182 260 al. sever p.m.jzah. pol. oblač. oblačno a o o Srednia delje 188», 20 191°. temperatura petka, sobote in ne-4«, in 221°, nor male: 190°, 190° in Dunajska borza dne 1. julija 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . , Avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . . Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 45 0 . . . . , Av8tro-ogr8ke bančne delnice . . . , Kreditne delnice......... London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark . ,........., 20 frankov.......... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . . .... 98 85 9875 11795 95 85 117 95 93 25 1649 — 647 — 63950 117'37V, 23 48 1902 9090 1129 (Svarilo pred slabimi vžigalicami.) Da se p. n. občinstvo obvaruje škode, si usojamo naznaniti, da od nedavnega časa neka tovarna vžigalnega blaga spravlja na trg tako imenovane angleške 1000-ne in 5000-ne gospodarske vžigalice, ki glede na kakovost in vžigalno zmožnost daleč zaostajajo za našimi angleškimi vžigalicami. Naslednje pismo iz zahodnje Štajerske naj služi v ilustracijo gori rečenega. fine 15. aprila 1901. Vase Blagorodje! Prosim, da mi uljudno naznanite, če katera trgovina v Koflachu dobiva od Vas vžigalno blago, posebno tako imenovane angleške vžigalice (štiri-oglate vžigalice z rudečimi glavicami). Kupoval sem že prej v Koflachu blago iz Vaše tovarne in sem bil ž njim vedno jako zadovoljen. Zdaj pa ima dotični trgovec vžigalice neke druge tovarne, ki niso prav nič vredne. Glavice se slabo drže in odletavajo pri vžiganju na vse strani, v obraz, na obleko, perilo, na tla in izmed vžigalic gori vsled tega še le vsaka tretja ali četrta. Rad bi imel torej zopet take iz Vaše tovarne in Vas prosim, da mi imenujete prodajalnico, kjer se dobivajo. S spoštovanjem (1394) ar. ]%T. Temu nam ni treba pristaviti nikakega daljnega komentarja; slabo blago se sodi samo' Opozarjamo pa častite odjemalce še enkrat na to, da imajo gospodarski užigalniki v zabojčkih iz treščic le tedaj nt«ne neprekotirne iin^l« -«ke \ i ura lice. ako Je poprečno čez za-bojček prilepljen rudeč pas, na katerem je rumeno tiskano ;9Voj analna Kdor hoče imeti resnično dobro, gotovo in zajedno ceneno vžigalico, ne kupi gotovo več druge nego naše takozvane tisočne gospodarske užigalnike, zabojček po dvajset vinarjev nadrobno. Fl. Pojatzi & Comp. Jedina tovarna vžigalnega blaga nasvetu, na pariški svetovni razstavi 1900 odlikovana z Ciraiid 1'ri-i in zlato me«lal|o. Žranc Drofenig rojena * jjg" Poročena. "3»X» Ljubljana, dne 29. junija 1901. (1391) Poštna hranilnica čok štov. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna »loveM^l*:«. a m posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša v Ljubljani, sprejema In Isplaćuje hranilne vloge In obrestujepo41|2°|ood dne vložitve do dne vzdige brea odbitna ln brea odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne ln od S—• popoldne. Hranilnicne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi ee obrestovanje pretrgalo. (40-27) DVi M. Hudnlk, predsednik. Nc V 39/1/1 (1395) Dne 3. julija t. I. ob 9. uri dopoludne vršila se bo v Kolodvorskih ulicah v hiši št. 16 v pritličju javna razprodaja vseh v konkurzni sklad zapuščine rajnke šivilje gospe Marije Schneckenbur-ger spadajočih premičnin, kakor: Obilo krasne svile od navadne do najfinejše vrste, atlas-a, čipk, na-kitja in najraznovrstnejših podrobnostij in hišne oprave. C- kr- okrajna sodnija v Ljubljani dne 25. junija 1901. Ces. kr. avstrijske ajtt državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod Is IOublJane j "S. kol. Proga oea Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v AosBee, Solnograd, cez Klein-Reifiing v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Maii-jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reining v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Kov o mesto ln v 2To6evJo. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 6. uri 5o in zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Linca, Stevra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Eeba, Marijinih varo?, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasten,a, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta- Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov. Karlovih varov, Eeba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga is Novega mesta ln Kodevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odaod lz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne. ob 6, uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Ljubljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 8. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4) C. kr. koncesijonlrana pisarna za promet posestev Jv. Jfep. piautz v Ljubljani, Rimska cesta štev. 24. Vedno so predznamovana za nakup in prodajo vsakovrstna posestva. Najkulant-nejše se izvršujejo naročila. (1308—1) Trgovski pomoćnik z dobrimi spričevali, želi preme- niti službo. Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1366—3> Stenograf z lepo pisavo, dobrim konceptom v slovenščini in nemščini, se sprejme pri večjem industrijskem podjetju na deželi. (1373—3) Ponudbe naj se pošliejo pod ,.Stenograf* na upravniStvo .Slov. Naroda". Hiša v Ljubljani ob glavni cesti, pripravna za vsak obrt, proria ■e iz proMte robe pori juku ujrori ■■ i in • poboji. Naslov lastnika pove upravniStvo .Slov. Naroda". (1396—1) 3utriiie21 n kam? D restavrant Jantini na čašo dobrega plzenskega piva, kjer se vrši velik koncert ogrske dvorne kapele, dvornih rnuziko\ Nj. c in kr. Vis. nadvojvode Jožefa. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. Za mnogobrojni obisk prosi veiespoštovanjem (1398) £• ^Fanttnt. jfiša v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10 se proda iz proste roke. Ista stoji blizu novega Franc Jožefo-vega mostu, je visokopritlična, od vseh strani prosto stoječa v najboljšem stanu ima prostorne suhe kleti, lep vrt, kater meri nad 500 kvadratnih sežnjev in vrtnarsko hišico. Natančneje se poizve vsak dan dopoludne istotam pri posestnici. Mešetarji so izključeni. (1370—2) « « « « P. n. občinstvo in cenjene goste uljudno opozarjam na prenovitev in otvoritev gostilne pri »deteljici" (Kleeblatt) v Florjanski ulici. Skrbelo se bode za točno postrežbo, pristno pijaeo in dobro kuhinjo, tudi se sprejmejo naročniki na hrano. Pri gostilni se nahaja rivoriirr za bal i u m nje, v KOMtllni pa sln»tnir. (1380—2) Za mnogobrojen obisk priporoča se uljudno krčmarica. « 0 « « 0 Popolno prenovljena! -«7^. C G J|f afnerieva pivarna < Oj% ^» in restavracija.) Tako priljubljena veranda je sedaj pokrita s steklom. ^ Prostorna na vrtno stran odprta poletna jedilnica % je novo zgrajena. 0 Veliki jedilni salon je najfineje prenovljen. J Novozgrajen velik kuhinjski prostor. % Izvrstna kuhinja, Izborno pivo iz pivovarne v C C*ossu, Jako dobra pristna vina. 0 Senčnati, brezprašnl vrt dovoljuje, kot znano, zaradi vzvišene, ^ proste in suhe lege v poletnih nočeh do jeseni dolgo bivanje na prostem, m Za prav številni obisk od strani p. n. občinstva prosi velespoštovanjem £ Ivan JCafner ^ (1387—1) hisnl posestnik in restavrater. E Izdajatelj in odgovorni urednik: Joiip Nolli Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.