Posamezna Številka 10 vinarjev. stev. 121. v Liubijanf, v petek, 26. maja k Leto XLIV. =—■ Velja po pošti: = Za cslo lelo naprej . , K 26'— za on meseo „ . , „ 2*20 za Nemčijo oeloletno , „ 29*— za ostalo inozemstvo . „ 35'— dom: K 24'— 2'- V Ljubljani na Za celo leto naprej . za on meseo „ V upravi prcjeman mesečno „ 1-80 ~ Sobotna izdaja: s za oelo leto......K 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. ,, 12'— Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . , . . po 39 v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primaren popust po dogovora. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 vin. izhaja vsak dan, izvzemši ne-ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni red fcsr OredniStvo je v Kopitarjevi ulioi Stev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74.= Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ulici št. 6. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.911, bosn.-iierc. št. 7563. — Upravniškoga teleiona št. 188. Cinto Cisti, Cono di Compo M, Ctiiesi Nemški cesar odlikoval mm presi ;trl$no o noSih roKah -Usp Zračni ncpndi m Lotisono in Bori. * - Mehiko proti Zflrsž, državam. Boj za mir. Grcy o miru. London, 25, maja (Kor. ur.) V spodnji zbornici so Ponsouby, Ram-say in Mac Donald opozorili na razgovore, ki sta jih imela Grey in nemški kancler z ameriškimi časnikarji. Sklepali so, da v nemškem razgovoru ni bilo nič takega, kar bi nasprotovalo izjavam in cla proti mirovnim pogajanjem ni nepremagljivih ovir. Sir Edvard Grey jc odgovarjal: Čc bi bil on tega mnenja, da so nemška vlada, nemško javno mnenje in vojna toliko napredovali, da bi vse to moglo vlade entente miru, ki bi se dal združiti z njihovimi cilji, približati z govori o miru, tedaj bi Grev govoril na tucate govorov, toda čas za to še ni prišel. Vsi zavezniki so zavezani mirovne pogoje le skupno naznaniti in zato se še ni mogoče izjaviti o mirovnih pogojih, ki bi jih Angleška in četverosporazum mogla sprejeti, šele po posvetovanju z ostalimi. Grey je ponovil, da v njegovi izjavi ni nič novega in je nadaljeval: Ponsouby je poudarjal, da naj niti jaz niti nemški kancler ne spravljajva na dan obdolžitev glede vzrokov vojne. Jaz se ne bojim vedno in vedno znova reči: Tej vojni bi se dalo izogniti, če bi bila sprejeta od nas predlagana konferenca. Zakaj se ni sprejelo posvetovanja? Ker dobre volje ni bile. Ne dolgo prej se je vršila balkanska konferenca. Želim si da nemška in avstrijska vlada objaviti svoja poročila o vlogi, katero smo mi igrali pri tisti konferenci. Jaz je nisem videl nikdar, pa sem vendar gotov, da je vsak tisti, ki je bil zraven, pripravljen potrditi dejstvo, da je bilo postopanje angleške vlade prožeto skozi in skozi od dobre vere. Če je nemški kancler rekel, da bi to> drugo konferenco izrabili proti Nemčiji in bi to prednost porabili za pripravo na vojno, tedaj pravim jaz, da vsled svojega postopanja v ravnokar končani konferenci pač smemo reči, da bi konferenca, kakor smo jo predlagali na predvečer vojne, bila taka, da bi jo morali z zaupanjem in dobro vero sprejeti tisti, ki so imeli izkušnje prejšnje konference. (Pritrjevanje.) Ne morem soglašati s Ponsoubyjem, da razgovor s kanclerjem ali kanclerjev govor v prejšnjem mesecu kažeta, kako voljo za mir, kar hoče Ponsouby najti v teh dveh izjavah. Če je Nemčija pripravljena za vse mirovne pogoje, ki jih naznanja poslanec, zakaj ne pove tega. Jaz sam v teh kanclerjevih govorih ne morem najti nič novega glede mirovnih pogojev. Najde pa novo stvar, namreč kanclerjevo besedo, cla je bilo naše postopanje za čase. aneksije Bosne bojaželjno. To je novo in laž prve vrste je ideja, da smo mi skušali Rusijo zagnati v vojno in da smo mi rekli, da bi mi bili tudi za vojno zaradi Bosne. Naše stališče ie bilo v resnici ravno nasprotno. (Pritrjevanje,) Če pravite, da naj apeliramo na pamet ali priborimo zmago pameti nad silo ali da naj nemškemu narodu pridigujemo: Pamet, pamet«, tedaj pravim: Pametno ne morete z nemškim narodom govoriti toliko časa ne, dokler ga bodo pitali z lažjo in dokler ničesar ne ve o resnici, Pa nemški kancler je v zadnjem razgovoru rekel, da so tisti odgovorni za nadaljno vojno, ki nočejo sprejeti nemških mirovnih pogojev in zemljevid, na katerem je začrtan sedanji vojaški položaj, bi nam povedal, kakšni bi bili ti mirovni pogoji. Imamo pa tudi prejšnje kanclerjeve govore o značaju nemških pogojev in to so pogoji zmagovite Nemčije, ki varujejo nemške interese, na interese drugih narodov pa se ne ozirajo in bi v slučaju, da se jih sprejme, druge evropske države izročili na milost in nemilost Nemčije, če bi ta proti njim zopet začela s svojo napadalno oolitiko. Otročarija je reči: ker sovražniki Nemčije nočejo sprejeti za Nemčijo ugodnih pogojev, brez ozira na svoje lastne interese, zato so oni odgovorni za nadaljevanje vojne. Tisto pa, kar je v tem trenutku bolj kot vse drugo odgovorno za nadaljevanje vojne, je dejstvo, da nemška vlada vedno in vedno pravi, da je ona dobila vojno ali j da jo bo dobila prihodnji teden in da so zavezniki pobiti. Dejstvo pa je, da zavezniki niso pobiti. (Dolgotrajno glasno pritrjevanje.) In tudi ne bodo pobiti in prvi korak k miru bi bil ta, da nemška vlada to dejstvo začne uvidevati. Če je kak zaveznik, ki bi v tem trenotku s posebno pravico smel govoriti o miru, tedaj je to vlada Francoska, na katero so Nemci že nekaj tednov napadali z vso koncentrirano silo. Junaštvo francoske armade med vojno pred Verdunom reši Francijo in tudi zaveznike. Ali je to za nas tista ura, ko naj storimo kaj drugega, kakor cla se omejimo na izjavo, da smo trdno odločeni temu zavezniku pomagati z vco zadnjo našo silo? (Pritrjevanje.) Če ima v tem trenutku kdo pravico poveriti o miru, tedaj je to francoska vlada. Francoski predsednik je govoril in če so časnikarska poročila prava, tedaj je rekel: Kaj bodo rekli poznejši rodovi, če si damo izmuzniti priliko, da za Francijo ustvarimo trden, trajen mir?« Tako čutimo tudi mi in s svojimi zavezniki želimo, da ta vojna obrodi za sad mir, ki ne bo trajal samo nekaj let ali zr par rodov, ampak bo za bodočnost svet obvaroval pred katastrofo, kakor je ta današnja. In zato ima diplomacija v tem trenutku le to nalogo, da z ozirom na sovražnika ohrani solidarnost med zavezniki in v polni meri podpira vse potrebne vojaške in mornariške odredbe, ki jih zavezniki odredijo skupno, da vojno spravimo do one točke, ki še ni dosežena, pač pa nam zagotavlja upanje, da uresničimo trajen mir. (Glasno pritrie-vanje.) W>.!sonov govor sa mir. Berlin. 25. maja. Tukajšnji ameriški krogi sodijo, da bo Wilson s svojimi mirovnimi načrti začel šele tedaj, ko doseže kak diplomatičen uspeh proti Angliji, Tudi washingtonski dobro poučeni krogi sodijo, da se bo Nemčija hotela pogajati le na podlagi praktičnih vojnih usoehov. Izstradalno vojno je treba izločiti. Tudi v Londonu so že scoznali, da ž njo ne morejo imeti uspeha. Sodijo, da bo Wilson v tem smislu uveljavil svoj vpliv pri Angliji, OSidjozm glas k Wilsonovemu posredovanju. Včeraj smo prinesli poročilo Pester Lloyda«, ki pravi še to: Wilson je opomnil na postanek Združenih držav in jc poudaril mednarodni značaj ameriškega izvora proti onim. ki pravijo, da jc Amerika po večini angleška, S tem je Wilson hote! ustvariti pred vsem potrebno podlago, namreč vero v mednarodno nepristranost Združenih držav. Preskrba vojaštva in civilnega prebivalstva z mesom zahteva izredne določbe. Izkušnje med vojnim časom so nagnile vlado, da se po celi državi nakup živine za vojaštvo kakor tudi ves ostali živinski promet uredi na novi podlagi. Predno izide dotična splošna naredba za celo državo, je bilo treba za Kranjsko izdati začasne naredbe, katere je sedaj objavila c. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ker je zadeva silno važna, hočemo v kratkem dotične vladne določbe obrazložili. Pri deželni vladi se je ustanovila »Deželna komisija za ureditev živinskega prometa v vojvodi n i Kranjski«, katera ima skrbeli za to, da se vojaštvo in civilno prebivalstvo preskrbi s klavno živino in pri tem varujejo poljedelski in živinorejski interesi. Ta komisija bo imela določiti živino po okrajih in občinah, ki se mora oddati za klavno živino, ne da bi se poljedelstvo in živinoreja oškodovala, in sicer po kakovosti in namenu uporabe. Dalje bo imela določiti od vojaške uprave zahtevane množine klavne živine kakor tudi klavno živino, ki jc potrebna za preskrbo civilnega prebivalstva. Izdelati bo morala načrt, da se ta potrebna klavna živina primerno preskrbi, in izdajati naročila radi načina dobave. Ta komisija bo izdajala tudi legitimacije za živinske nakupovalce živine. Kot izvrševatni organ te deželne komisije se ustanovi posebna organizacija, lSecolo , cenzura je deloma črtala razmotrivanja boja o poročilu Cadorna, piše: Edin mogoč izhod potem, ko smo izgubili utrdbe Campolon, jc bil, da smo zapustili tudi kotlino Posina, Žrtev boli, toda izogniti se temu ni bilo mogoče. Tudi kotlina Astach se je izpraznila vsled učinkovanja ofenzive v odseku Arsiero in v odseku visoke planote Sette co-muni, ker je bila obramba levega krila nemogoča. Najbrže so tisti italijanski obrambni oddelki, ki so operirali pri Artachu, spremljev3li umikanje na visoki planoti Arsiero, da so vzdržavali zvezo med obema odsekoma in so se morali umakniti na južno stran zadnjega kosa doline Astach. Črte na visoki planoti Sette comuni so se morale umakniti, ker je bila zelo izpostavljena njih najjužnejša postojanka. Opustiti se je moral zato prvi odpor levo od Monte Verena do Cima Campalongo in zasesti se je morala nova postojanka na levi strani v središču Astico. Itlijanske črte se zdaj strnejo blizu Arsiero z novimi obrambnimi postojankami in se raztezajo, ko prekoračijo Astico blizu Velo na gorah, ki tvorijo levo stran doline Astico. Bitka pri Rovreitu ob Adiži. Iz vojnodopisnega stana: Zjutraj dne 15. maja se je uvedel sunek c. in kr. čet na tirolski fronti, in sicer, kar se lahko takoj pov6, z izrecnim uspehom. Akcija je dovedla do ljutih bojev na folgarijski visoki planoti in pri Rovreitu. O le-teh, ki se morejo z vso pravico imenovati bitka pri Rovreituc, morem poročati kot očividec to-le: Ondi stoječa skupina je otvorila napad ob 6. uri zjutraj v dveh podskupinah; ena v južni smeri proti nekemu do 800 m visokemu grebenu med Adižo in Lain-bachom v neposredni bližini Rovereta, ki obvladuje Roveret sam in obe navedeni dolini; zato so ga Italijani utrdili in uredili kot glavno opirališče svoje prve črte. Druga podskupina je prodirala proti severnim pobočjem po Italijanih zasedene Terragnolske doline. Krasno pomladno jutro s svojo jasnostjo je naši artiljeriji zelo dobro služilo in povečalo njeno gotovost v zadevanju. Tekom večurnega artiljerijskega ognja, ki je pripravil napad, se je mogla opazovati eksplozija za eksplozijo. Kakor izhaja iz izpovedb ujetnikov, so bili Italijani po sili tega. napada presenečeni in pretreseni. Kasneje dopoldne se je začel pehotni napad in že proti poldnevu je bil Castel Dante v naši posesti. Že v prvih popoldanskih urah se je moglo kljub znani praznoti bojišča* iz ognja artiljerije jasno spoznati, da se je zavlekel boj v dolino Brand (Lainbach), da se Italijani torej umikajo. Proti večeru je padla tudi vroče obvojevana višina 751, najvažnejša točka rečenega grebena, v naše roke. Prva črta Italijanov je bila s tem osvojena. 1600 mož s 30 častniki, 3 topovi in več stroiuih pušk je bil plen tega dne. Tudi neka druga, levo od tega od-j delka nastopajoča skupina se je bojevala s srečnim uspehom in ujela približno 1500 j mož in 26 častnikov ter uplenila nekaj to-1 pov. O izgubah Italijanov na mrtvih in ra-! njenih še ni zanesljivih podatkov; utegnejo pa biti v nasprotju z našimi razmeroma zelo malenkostnimi izgubami — znatne. Poizkus Italijanov, da bi pritegnili z juga rezerve v boj, je preprečila na.ša artiljerija. Boju sledeča mesečna noč je potekla mirno. Včerajšnji boji (21. maja) predstavljajo največjo akcijo, ki se je od začetka vojne izvršila na tirolski fronti, in največji napadalni uspeh sploh, ki ga je doslej priborila naša armada proti Italijanom. Tolažba »Agencije Štefani«, Lugano. Agenzia Štefani« širi nazor, da ofenziva, katero razvija Avstrija s tako velikimi sredstvi in z nenavadno ljutostjo na južnem Tirolskem, ko se ljuto nadaljuje ofenziva Nemcev pri Verdunu, jasno kaže, da hočeta osrednji velesili celo za ceno strašnih žrtev ljudi in blaga preprečiti iniciativo zaveznikov ob operacijah in da bi ne mogli istočasno pričeti ofenzive na vseh bojiščih. Nemčija in Avstrija hočeta namreč zmajati Francijo in Italijo; računata pač na to, ker je zdaj Rusija mirna in upati, da do tistega časa, ko bo Rusija zopet pripravljena na boj, Francijo in Italijo tako utrudita, da bosta potrebovali oddiha. Francoska in italijanska armada morati zato prenesti ljute poizkuse osrednjih velesil. Italija je olajšala, ko je nastopila pred letom dni, pritisk nemških in avstrijskih armad na rusko vojsko, ki se je mogla zato vzdržati in izvesti znamenito umikanje. Dalje je dosegla Italija več mesecev z neutrudljivimi ofenzivami, da je vezala strašne sile in veliko materijala Avstrijcev. Preprečila je, da se niso sile Nemčije in Avstrije vodile proti Franciji in Rusiji. Ko je pričela Nemčija ofenzivo pri Verdunu in ko je poizkušala Avstrija pošiljati čete in topove na francosko bojno črto, je nastopila Italija z energično ofenzivo in je preprečila Avstriji njen namen. Ko se zdaj Italija brani proti veliki avstrijski ofenzivi, ji bo mogoče, da prestopi v tisto odločilno in istočasno akcijo zaveznikov, ki mora privesti do vojaškega poloma osrednjih velesil. V tem smislu zasleduje italijanski narod, ki se mora vsled njegove zaupne hladnokrvnosti in vztrajnosti občudovati, z upravičenim ponosom zvanje, ki je izpolnjuje njegova hrabra armada v splošnem evropskem sporu. Zato tudi sledč zvezni narodi simpatično in bratsko-složno odločno bojevanje Italije. Strašen ogenj naših topov na Monte Mcggio. Meran. Meraner Ztg.« javlja iz Tri-denta: Predno so vzeli naši Monte Maggio, so sipali naši topovi tako kroglje na laške postojanke, da ognja laški vojaki niso mogli več vzdržati. Poskakali so iz svojih postojank, se usedli na svoje plašče in drčali po strmini v naše postojanke, kjer so se pustili veselo ujeti. Naša vrla artiljerija. Opetovano se je že povdarjalo, da ima pri sedanjih lepih uspehih na južnem Tirolskem velike zasluge naša vrla artiljerija, Kakor se je lani počasi razblinila premoč ruske artiljerije, tako je sedaj izginila tudi premoč italijanske artiljerije, ki je bila posebno v začetku vojske zelo silna. Sedaj pa naša artiljerija nadkriljuje italijansko tudi po moči. Tako je n. pr., kakor poročajo listi, samo na Lavaronski in Folgarski visoki planoti gromelo nič manj kot trideset 30'5 cm topov. Naši strelajo z zaplenjenimi laškimi 28 cm topovi na Lahe. Dunaj. ^Zeit« javlja 24. t, m. iz vojnega tiskovnega stana: Poleg težkih topov smo zaplenili tudi velike množine streliva. Na nekaterih točkah so obrnili naši laške 28 cm topove takoj na Lahe in so streljali na nje. Laška bojna črta ob Soči v veMki nevarnosti. Bukarešt, »Seara« izjavlja, da lahko postane avstrijska ofenziva na južnem Tirolskem Italijanom ob Soči katastrofalna, če se ne bodo še pravočasno umaknili. Avstrijsko vojno vodstvo je predor genialno zamislilo, odprlo si je pot v Lombardijo in prisililo Lahe, da so se morali umakniti. Nova črta Italijanov. Dunaj. Iz vojnega tiskovnega stana: Italijani stoje v dolini Adiža severno od Seravalo—Cdrni Zugna, v' Valarsa pri Chi-esa—severni rob doline Posina, zahodno od Monte Majo—Monte Deluggoi, v dolini Astico pri Forni med Astico in Assa— Monte Erio vzhodno od doline Assa, južno od Cima Dodici do Brente. Naši letalci v Italiji. Lugano. Gazetta del Popolo poroča iz Vicence: Avstrijski letalci so metali bombe na vojašnice in na vojaške pekarije. Ubite so tri osebe, več jih je ranjenih. Nad Padovo je zopet priletelo sovražno letalo. V Genovi so iz strahu pred sovražnimi letali ustavili večerno razsvetljavo. Iz Benetk vse beži, kar more Baselj. Listi poročajo: Premožni Benečani zapuščajo mesto. Tisto malo število vlakov, ki vozijo med Benetkami in Ferra-ro, so vsi prenapolnjeni. Lahi izpraznili tudi Bassano in Citadello. Curih, Laške civilne oblasti so izpraznile fudi mesti Bassano in Citadello. Laiki ujeti častniki pričakujejo, da jim Cadorna »s prihodnjim vlakom« sledi. Bolcanj. »Bozener Ztg.« javlja: Na kolodvoru v Bolcanju stoji vlak laških ujetnikov, tudi častniki so med njimi, Nek avstrijski vojak zakliče častnikom: »Kje imate Cadorna?« Hitro mu odgovore: »Pripelje se s prihodnjim vlakom.« Beg laškega kralja iz Vidma. »Kdln, Volkszeitung« poroča, da je kralj Viktor Emanuel ponoči in v megli z vsem svojim spremstvom zapustil svoj glavni stan pri Vidmu in se umaknil bolj proti Benetkam oziroma Padovi. Kralj Italije ob obletnici verolomstra in iz-dajalstva. Rim, 25. maja. (Kor. ur.) Kralj Viktor Emanuel je izdal včeraj v glavnem stanu sledeče dnevno povelje: Vojaki na suhem in na morju I Navdušeno ste odrinili pred enim letom sledeč pozivu domovine na bojišče, da se vojskujete skupno z našimi hrabrimi zavezniki proti našemu dednemu sovražniku za izpolnitev zahtev naroda. Premagali sle težave vsake vrste, z vzorom Italije v srcu ste se bojevali, in zmagali v stoterih bojih. Toda domovina zahteva od vas še naporov in žrtev. Ne dvomim, da se boste iznova izkazali s hrabrostjo in z močno dušo. Dežela je ponosna na vas, hvaležna vam je za čednosti, ki ste jih pokazali, podpira vas v težki vaši nalogi, sodeluje v največji meri z vami, zaupa vam z mirnostjo, ki se mora občudovati. Molim, naj vas spremlja največja sreča v bodočih bojih, spremljajo vas trajno moje misli. Rim, 25. maja. (Kor. ur.) Kralj Viktor Emanuel je brzojavil županu v Rimu, ki mu je izrazil v svoji brzojavki, da upa na zmago Italije za njene in za pravice Človeške kulture: Vztrajni, hrabri napori naših vojakov in trdno zaupanje našega naroda so nam znamenje, da se izpolnijo visoki narodni in civilizatorični smotri, ki jih hočf doseči naša vojska. Slavlje obletnice vojske v Italiji. Lugano, 25. maja. Današnji italijanski listi seveda objavljajo dolga poročila o slavljih v celi Italiji. V Rimu je bil demonstracijski izprevod tako dolg, da so hodili s Piazza popolo na Kapitol tri ure. Tam sta govorila župan Colonna in reformni socialist Raimondo. V Milanu so delali v vseh tvornicah, le zvečer je govoril Bertachis. Tittoni v glavnem stanu. Bukarešt. Listi pišejo iz Lugana: Kralj je pozval Tittonija v glavni stan. Čuje se, da odpokličejo Tittonija iz Pariza, ker mislijo, da prevzame ob izpremembi vlade mesto Salandra. Lahi Cadorni več ne zaupajo. Lugano. Poročila Cadorna še vedno slikajo italijanski javnosti slabe in nejasne predstave o pravem položaju, zasebna poročila časopisja izpopolnijo te predstave le v toliko, da popisujejo mogočna sredstva avstrijske armade, posebno topove. Opazuje se vsekakor, da, je omajano zaupanje v Cadorna, kateremu so pripisovali dozdaj največjo zaslugo, ker se je obranil vsem sovražnim invazijam. Najbolj pa zamerijo Italijani, ker Francozi in Rusi ničesar n« store, da razbremene italijanske čete. Neprijetni spomini. Lugano, »Avanti« je imenitno pona-gajal italijanskemu za vojsko navdušenemu časopisju. Ob obletnici napovedi vojske je objavil razne hujskajoče članke, ki so jih objavili na vojsko hujskajoči časopisi leta 1915. Prerokovanja teh člankov so seveda zelo komično učinkovala v primeri s tem, kar so dosegli dozdaj Lahi. Francozi še ničesar ne slutijo, da se Lahf umikajo. Rotterdam. Znano je, da francoska vlada ne dovoli, da bi smeli objavljati nemška in avstrijska poročila. Francozi zato še niti zdaj ne slutijo, da so se Lahi umaknili na južnem Tirolskem in jim niso znane njih velikanske izgube med dne 15. majnika pričeto avstrijsko ofenzivo. Posamezni pariški listi so šele 17. majnika poročali, da je postalo na tem bojišču živahnejše. Dne 19. majnika so se objavljali debeli napisi nad poročili o dogodkih na italijanskem bojišču: »Sovražni napadi odbiti. Italijanski alpinski lovci so povečali svoje osvojitve severno od Fargorida*. :>Matin« ni ob javil nobene besede o uspehih Avstrijcev. Italija se ne udeleži posveta v Parizu. Geni, Pariški časnikarski urad je upal še 24. maja, da prekliče Italija svojo odpoved glede na udeležbo pri posvetu v Parizu in da le pošlje svoje zastopnike na posvet 5. junija. Zelo vznevoljila je zato zdaj končna iz Rima došla odpoved, kar se zrcali v člankih glede na grozečo nevarnost benečanski ravani. Štiri laške ladje potopljene. London, 26. maja. (K. u.) Llovd: Podmorski čoln je poškodoval italijanski parnik »Teresa, Rim, 26. maja. (K. u.) Agenzia Štefani iavlia: Potopljeni so italijanski parniki »Levanzo« (3713 ton), »Washington« (2810 ton) in Birmama« (2215 ton). italijanske uirdne on avstrijski meji. Sedaj ko ro avstrijske čete predrle prvo črto italijanskih utrdb, bo gotovo za^-nimal kratek opis vseh laških trdnjavskih naprav ob avstrijski meji. Najbolj nas trenutke zanimajo utrdbe, ki se nahajajo na jugovzhodni meji Tirolske. Celotne italijanske utrdbe ob meji tvori šest skupin, od katerih prva sega od vzhodnega brega la-Ijamenta do Jadranskega morja. Na tem skrajnem desnem krilu se nahajajo v glavnem zapiralni utrdbi Čedad in Mensano. Obnovljene utrdbe pri Palmanovi, ki so zelo močne in mostišče Latisana. Drugi Oddelek krije posebno železnice in doline rek. Tu so utrdbe pri Pontebi tik ob laski njeji, dalje pri Chiusaforte in Osoppo. Dalje proti zahodu je več utrdb, ki v glavnem krijejo dohode v dolino Diavo. Središče teh utrdb tvori trdnjava Pieve di Cadore. V poštev pridejo tudi utrdbe pri Vigo-Loven-zaro in Agordo. Najdelj proti severu potisnjene, sever, od Pieve di Cadora, so utrdbe pri Padoli, ki varujejo dolino reke Padola, južno od Kreuzberga. Te utrdbe so naperjene že proti vzhodni tirolski meji. Prihodnja skupina je za sedanje boje največjega pomena. . , Že leta sta na mejah iužne Iirolske obe vojni vodstvi posvetili pozornost ozemlju, na katerem je naš sunek prinesel tako lepe uspehe, ker to ozemlje relativno olajšuje vpad v sosedno državo. Italijanom so utrjeni tabori, kakor Arsiero, Asiago, Schio, Primolano in drugi omogočili zavarovan pohod čet, bodisi da krijejo levo krilo in hrbet od Brente proti Soči prodirajoče armade, ali pa tudi da podvzamejo ofenzivne operacije proti gornji Adiži ali Pusterski dolini. Zato je od 1. 1907 naprej Italija na pritisk Cadorne neprestano utrjevala in ojačevala prehode iz vzhodnega Tridentin-BKega. Med italijanskimi utrdbami so nekatere enostavne zapiralne utrdbe z obrambnim značajem, kakor Val Leogra in Agordo, druge so zbirališča za ofenzivne operacije, kakor n. pr, Arsiero in Asiago. Arsiero je majhen kraj, kjer se steka dolina Posina v dolino Astico, leži ob progi Schio-Vicenza-A.siago. Strategično ie kraj jako važen, kajti njegove utrdbe zapirajo črte, ki vodijo iz doline Posina, s Col dei Lagb: in z Monte Termena v dolino Astico. V dolini Astico so v to svrho skupine manjših utrdb, tri kilometre severno od kraja, izpostavljena je skupina eden kilometer južno od združitve doline Astico z dolino Assa. Oklopna utrdba na desnem bregu Astica obvladuje cesto s Tonezze v .Barcarolo, druga utrdba na levem bregu obvladuje ceste s hriba Erico. Tretja skupina zapira dolino Posina. Da sc prepreči prodiranje čez Barcolo južno od Posine, stoji na visoki planoti Noveano vrsta utrdb. Važne utrdbe so na Monte Alba (1219), na Colle di Ho-mo (953), baterije na Cogolo (1656) in Cam-pedello (1436), — Asiago šteje 6700 prebivalcev. Stoji na 900 m visoki planoti Sette Comuni, 20 km od avstrijske meje. Asiago je središče '"n sprednji kraj Sette Comuni, končna postaja železnice iz Benetk, strategično največjega pomena in je središče za skupino utrdb, ki imajo enako nalogo, kakor prej omenjene. Za tema dvema skupinama utrdb se razprostira visoka planota s povprečno višino 1200 km. Višine so: Col Iicher 1368 m, Monte Nuovo 1320 m, Monte Bertiago 1358 m. Ta planota je precej podobna "Doberdobski planoti in se bodo tu vršili najbrže še trdovratni boji. Naslednjo skupino tvorijo utrdbe okoli Verone in severno od tam v dolini Adiže. Končno pride, še šesta skupina, ki leži zahodno od Adiže, Iz tega se vidi, da so Italijani že davno mislili na možnost sovražnega. nastopa proti Avstriji, Še zadnja leta je laški parlament večkrat dovolil velike svo-te /.n napravo trdnjavskega pasu. Francosko uradno poročilo. 24. maja ob 3. uri popoldne. Nemci so poizkušali priti v Champagne s pomočjo napada s plinom do naših črt zahodno od Navarne. V njih jarke jih je zopet vrgel naš zapiralni ogenj. Na levem bregu Moze so poizkušali Nemci krepko ofenzivo vzhodno od Mrtvega moža. Po boju moža z možem je vdrl sovražnik za ceno znatnih žrtev v vas Cumičres in v jarek neposredno zahodno od vasi. Iz novih poročil posnemamo, da so nastopile pri Mrtvem možu 21. t. m. tri divizije. Na desnem bregu Moze so se menjavali topniški boji in napadi z isto lju-tostjo pri Haudromont in Douaumont, Kljub ljutosti sovražnika, ki je žrtvoval šivljenje ljudi, ne da bi jih bil štel — posrečilo se mu je ustaliti se na nekaterih točkah vzhodno od reke — je zrušil naš ogenj vse napade pfoti našim postojankam zahodno od utrdbe in v njej. Na Woevre streljanje s topovi v odsekih Eix in Moullainville. 24. maja ob 11. ponoči. Vzhodno od Mrtvega moža na levem bregu Moze so se nadaljevali boji pehote. Ponovno je zadržal ogenj naših topov sovražnika, ki je poizkušal prodirati iz vasi Cumieres, Popoldne nam je pripomogel živahen protinapad naših čet, da smo zopet vzeli jarke na južnem robu vasi. Podvojila se je ljutost streljanja na desnem bregu Moze pri trdnjavi Douaumont, kjer se je sovražnik posebno zagrizel. Ljuti napadi z dvema zopet na bojišče došlima bavarskima divizijama so sledili cel dan. Po več brezuspešnih poizkusih se je posrečilo sovražniku, da je zopet zasedel razvaline trdnjave, katere neposredne vhode so držale naše čete. Podoben poizkus, da bi obšli krila naših postojank v gozdu Cailette, se je popolnoma izjalovil v našem zapiralnem ognju in vsled streljanja naše pehote. Z ostale bojne črte se ne poroča o nobenem važnem dogodku. Francozi n:so vzeli Douaumonta, Berlin, (Kor. ur.) Po obvestilih najbolj poučenih krogov so popolnoma zlagani podatki francoskih vojnih poročil, da bi bili Francozi zopet vzeli utrdbo Douaumont, ki se nahaja prejkoslej v rokah Nemcev, kateri so vzeli zopet pred nekaterimi dnevi izgubljen kamnolom Haudromont. Sicer se pa razvijajo dogodki tudi na vzhodnem bregu Moze pri vasi in pri utrdbi Douaumont, in pri Va.ux ugodno. Boji pri Thiaumont in pri Douaumont, Geni, 25. maja. Usodo operacij proti Thiaumont in Douaumont, ki jih je še predvčerajšnjim slavilo vladno časopisje kot veliko dejanje generalov Castelnau in Joffre, je zapečatilo sinoči končno umikanje Francozov od obeh navedenih obmejnih točk. Francoze zdaj zelo skrbi, kaj bo sledilo nemškim uspehom. Predvsem gre za veliko nevarnost, v kateri se nahajajo tisti oddelki, ki branijo rob gozda Cailette, odrezani so namreč skoraj popolnoma od svojih zvez. Potrebno je tudi, da privedejo ojačenja na zelo ogrožena opirališča, ker so izgubili Cumieres in sicer, če le mogoče, še prej, predno Nemci popolnoma izkoristijo pridobljeno ozemlje. Poleg premoči nemških težkih topov in tudi po francoskih uradnih poročilih priznani hrabrosti pehote gre zasluga na pridobljenih nemških uspehih četam nemških pionirjev, Asquith o irskem vprašanju. London, 26. maja. (K. u.) Asquith je izjavil v spodnji zbornici: Naša prva dolžnost je bila, da smo zopet obnovili na Irskem red in preprečili, da se ne ponove nemiri. Veselilo nas ie, ker velika množica irskega naroda z vstajo ni simpatizirala. Vojskino postavo smo vzdržali iz previdnosti, a vlada upa, da jo lahko kmalu popolnoma odpravi. Ko sem obiskal Irsko, sem dobil dva glavna vtisa: podrl se je vladni stroj na Irskem, močno, globoko in splošno je na Irskem javno mnenje. Nudi se zdaj izvrstna prilika, da se reši vprašanje Irske. Vlada je pozvala Lloyd George, naj to reč izvede. Asquith je pozval zbornico, naj ne razpravlja nobene zadeve Irske, ki hi lahko obsežno in trajno ureditev vprašanja ogrožala. Razprave ni bilo. rh BalM. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. maja, Iz velikega glavnega $tana se poroča: Angleške torpedne in poizvedovalne žolne so napadla naša letala ob ilanderski obali. Zahodno od Moze so se izjalovili trije napadi sovražnika na vas Cumieres, katero |e izgubil. Vzhodno od reke so prodrli naši Colki, izrabljajoč svoje predvčerajšnje uspe-e, dalje in so osvojili sovražne jarke juž-aozahodno in južno od trdnjave Douaumont. Kamnolom južno od sela Haudramont je zopet v naši lasti. Sovražnik je cel dan napadal v gozdu Caillette popolnoma brezuspešno našo postojanko. Poleg zelo težkih in krvavih izgub so izgubili Francozi nad 850 ujetnikov! zaplenili smo tudi strojnice. Pri St. Soopple in nad Herbe-bois smo sestrelili povsod po eno sovražno dvokrilno letalo v zračnem boju. Vrhovno voino vodstvo Vojska z isi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 25. maja. Uradno se poroča: V Voliniji so izvedli naši poizvedovalni oddelki na več mestih presenetljive napade, ki so se dobro obnesli. Namestnik načelnika generalnega Slaba: pl. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Južnozahodno bojišče, Nobenega posebnega dogodka. Vrhovno vojno vodstvo. V PETROGRADU IN MOSKVI PRIM ANJKUJE ŽIVIL. Stockholm. V Pelrogradu zelo primanjkuje živil. V Moskvi, kjer sploh ni več in-> sa, je vojaški poveljnik odkrito izjavil ministrskemu predsedniku, da se pričakire lakote. V nedeljo so bili v Moskvi v;:lil-:i draginjski izgredi, ki sp jih je udrU /'!•> tiso^ oseb. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. maja. Veliki glavni stan. Sovražni letalci so metat« brezusoešno bombe na Uesleb in na Gje^gjeli. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 25. maja. Uradno se poroča: Nemška pomorska letala ao napadla 22. majnika na severnem Egejske^n morju med Dedeagačem in Samclraki sovražao brodovje 4 ladij in zadela dvakrat malico ladjo letal. Sovražne ladje so odplule nato proti Imbrosii. Načelnik admiralskega štaba mornarice, Italijani blokirajo Epir. Berlin. 25. maja. Dosedaj še nepotrjena vest Lokalanzeigerja« iz Aten poroča, da so se Italijani izkušali izkrcati v Sani i Quaranta, pa so jih grške čete zavrnile. Italijansko brodovje blokira Epirsko obalo. (Santi Ouaranta stoji na obali nasproti severnega vrha otoka Krfa. Op. ur.) Francoski letalci nad Xanti. Sofija, 25. maja. Nad Xanti je priletelo 16 francoskih letal, ki so vrgla 140 bomb v mesto. Železnica Solun—Atene. Berlin, 25. maja. Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Kralj, prestolonaslednik in člani vlade so šli v Livanovo, kjer slovesno olvorijo železnico Solun—Atene, ki bo Grško direktno vezala z osrednjo in za-padno Evropo. Vojni svet v Solunu. Atene. Iz Soluna: Pod predsedstvom vrhovnega poveljnika orientske armade generala Sarrail je zboroval veliki svet vseh poveljnikov, ki se ga je udeležil tudi novi angleški vrhovni poveljnik general Milna in srbski častniki. Komaj se more dvomiti, glede na vse zunanjosti, da pripravlja armada sporazuma resno ofenzivo proti nemško-bolgarskim četam. Srbov so izkrcali dozdaj 48.000, dalje izkrcavajo neprestano strašne množine streliva, nove topove in konje. Cenzura deluje zelo strogo in zadržuje vsa vojaška obvestila. Srbov ni več na Kriu. Atene, 25. maja. »Neon Asti« poroča, da so zadnje srbske čete že zapustile Krf. Sedaj se nahajajo na tem grškem otoku le še italijanski karabinieri. XXX Kralj Nikolaj proti lastnemu sinu. 3ordeaux. (K. u.) »Agence Havas«: Nikolaj, kralj po naših zasedene Črnegore, je pisal črnogorskemu ministrskemu predsedniku Radoviču: Gospod predsednik! Listi poročajo, da biva moj sin princ Mirko na Dunaju, kjer se zdravi, ker je obolel. Izogniti se hočem, da se to napačno ne tolmači. Potrebno se mi zato zdi naznaniti vladam naših mogočnih zaveznikov po posredovanju njih pri nas poverjenih zastopnikih, da zelo odločno grajam to potovanje in strogo obsojam vsak nastop, ki bi meril nato, da bi morala biti Črnagora hvaležna našim sovražnikom. Dalje izjavite tudi, da nima princ Mirko po postavah naše ustave, posebno po členu 16, nobenega oii-cielnega čina in da ne more izvajati v Črnigori nobenega postavnega vpliva. Poleg tega tisti črnogorski ministri, ki so ostali v Črnigori, ne spadajo več k vladi, odkar se je imenovalo novo ministrstvo. Predno sem odpotoval, jim tudi nisem izročil nobenih pooblastil, kakršna navaja omenjeni člen 16. Vračajo se zdaj nazaj v okvir priprostih uradnikov naše ljube domovine, ki bo s pomočjo Boga in naših slavnih zaveznikov kmalu videla približati se trenutek obnov-ljenja, ki ga tako zelo želi. XXX Gregorijanski koledar v Srbiji, Vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik je za zasedeno Srbijo uvedel gregorijanski koledar. Do konca leta 1916 je v uradnih datumih pristaviti star datum v oklepaju. Tudi pravoslavni prazniki dobijo novi datum, a ostanejo tudi po novem prazniki. Nova gimnazija v Beigradu. Še to poletje dobi Belgrad novo S-raz-redno gimnazijo s srbsko-hrvatskim učnim jezikom. Učni načrt bo tak, da bodo dijaki lahko vstopali na univerzo ali tehniko. Nemško etapno poveljstvo v Beigradu raz-puščeno. Zcmun, 25. maja. »Beogrr.dske Ncvine i poročajo: Nemško etapno povelj«'-"* •• Belgrad'! je razpi'"čeno. Grška dobi novo vlado. Kolin, 25. maja. »Kolnische Ztg.« po» roča i:'. Aten: Listi potrjujejo vest, da je Skuludis zadnji petek kralju ponudil demi-sijo. Sedanja vleda bo rešila samo se tekoče pot le. Nova vlada se baje sestavi žc koncem tega tedna. Grški glavni stan« Atenn 25. maja. Grški glavni stan se je 1°. t. in. preselil iz Aten v Lariso. Nova »narodna« vlada na Rumunskctn, Buuirjjješta, 25. maja. »Est« Ujsag« poroča: V bukareškem listu Kara« je bivši ministr:-!;' predsednik Majorescu objavil, dt. je ■ sprejel predsedstvo nove narodne vlade, ki n;.j se ustanovi v .bližnji bodočnosti. Tudi pod novo vlado bo rumunska politika, nevtralna. Nadalje pravi Majorescu, da je Bratianu zunanjo politiko vodil z velikim taktom in patriotizmom in pokazal, da se Rumunija noče spustiti v politične pustolovščine,. Bratianu sam je Majo-rescuju naprosil, da naj prevzame predsedstvo nove narodne vlade iiv se je sam trudil, da bi poravnal nesoglasja med raznimi strankami. X v X Ententa zopet »koraka« v A*«njih. Berlin. Boj med motornimi čolni. Lugano, (Kor. ur.) »Agenzia Štefani« poroča: Med podjetji, ki so dosegla, da sc jc na zgornji Adriji vrglo neko avstrijsko letalo, je oborožen italijanski motorni čoln potopil sovražen motoren čoln in ujel njegovo posadko. Sovražni podmorski čoln je streljal 23. t. m. zjutraj na poslopja pri Porto Ferrago. Ogenj naše obrambe je podvodni čoln prisilil, da se je moral umakniti. Človeških žrtev ni, škoda je neznatna. C. kr. korespondenčni urad poizve z merodajne strani, da poročilo o potopu avstrijskega motornega čolna ni resnično. Godilo se je takole: S strojno puško oborožen avstrijski motorni čoln sta obstreljevala dva sovražna oklopna čolna; eden med njima je zavozil v njega. Ko sta sovražna oklopna motorna čolna poizkušala vleči s seboj naš poškodovani motoren čoln, katerega posadka 3 možje se je udala, so prileteli avstrijski letalci, nakar sta sovražna motorna čolna zbežala in popustila naš poškodovani motorni čoln, katerega smo rešili s strojno puško in z njegovo zastavo. Mia Dola Meiiile Mi. Newyork, 24. maja. (Kor. ur.) Reuter: Poročevalec lista »Newyork American« v mestu Mehiko javlja: Mchikanska vlada jc poslala Združenim državam noto, s katero zadnjič zahteva, naj se umaknejo ameriške čete. Nota izjavlja, kakor poroča dopisnik, da žali neprestana navzočnost tako velike inozemske vojne sile na mehikanskih tleh čast in suvereniteto Mehike. Cela dežela je pripravljena, da se vojskuje za svoje pravice. V Washingtonu so v skrbeh, ker je poslal Carranza 30.000 mož, da zasledujejo Villa, in ne 10.000 mož, k^kor so se prvotno dogovorili. Razna poročila. , ...v.!*.«, ..... maja. »Lokalanzeiger« poroča iz Aten: Vsi enienlini poslaniki so šli k Skuludisu po pojasnilo, o Rhallisovcm govoru v zbornici. (Rhallis je namreč v zbornici rekel, naj sc ljud^.vo drži vlade, katero bi ententa rada spravila i.: ncvlral-J nosti, kar bi prineslo Gi p.'V:ij. Op. i urcdn.i Finančni minister o vojnem posojilu. Dunaj, 25. maja .(K, u.) Finančni minister pl, Leth se je tako-le izjavil o uspehu četrtega vojnega posojila: Za uspeh četrtega vojnega posojila, ki prekaša vse pričakovanje, se imamo v prvi vrsti zahvaliti domoljubju in smislu za skupnost, ki ga imajo vsi krogi prebivalstva. Z ozirom na ugoden vojaški položaj na vseh frontah je bilo podpisovanje že tekom podpisovalne dobe zelo zadovoljivo, toda skoro viharno je pa postalo v zadnjem tednu pod neposrednim vtisom sijajnih uspehov našega presvitlega prestolonaslednika proti Italiji. Da je Avstrija skoro po dveh letih vojske zopet nad 4 miljarde s prostovoljnim podpisovanjem dala za vojne namene, je tudi sijajna zmaga našega narodnega gospodarstva in njena zmožnost, katero so naši sovražniki večkrat podcenjevali, jc eno največjih presenečenj svetovne vojske. Posebno veselje pa občutim, da sc \ priznanjem spopiinjam, kolik je delež, ki ga ima na uspehu bančni konzorcij pod vodstvom poštne hranilnice. Ravno tako se moram spominjali pridnega pospeševanja od strani drugih kreditnih organizacii, hranilnic in zadrug. Pa tudi Vse časopisje je zopet svojo agitatorično meč v izpričanem domoljubnem duhu zastavilo za propagando in pouk, in za to zasluži odkritosrčno zahvalo. Nemi-!-« uradni glas n našem vojnem posojilu. Br-rlir.; 24. maje. (K. u.) Norddeutsche Alig. Zl