UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B EN I VESTNIH SGP GRADITELJ KAMNIK Stanovanjska soseska BAKOVNIK — JUG ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE OBVEŠČA, DA IMA NA ZALOGI, NASLEDNJE TEHNIŠKE PRAVILNIKE: 1 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za pred­ napeti beton (Uradni list SFRJ, št. 51-598/1971) 1/a Stališča in pojasnila v zvezi z izvajanjem pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za prednapeti be­ ton 2 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (Uradni list SFRJ, št. 51-599/1971) 2/a Stališča in pojasnila v zvezi z izvajanjem Pravil­ nika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton 3 Pravilnik o 'tehničnih ukrepih in pogojih za dovrše- valna dela v stavbarstvu (Uradni list SFRJ, št. 49- 568/1970) 4 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za pro­ jektiranje in izvajanje betonskih in armiranobeton­ skih konstrukcij v okolicah, ki so izpostavljene agresivnemu delovanju vode in tal (Uradni list SFRJ, št. 32-388/1970) 5 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za mon­ tažo jeklenih konstrukcij (Uradni list SFRJ, št. 29- 351/1970) 6 Pravilnik o tehničnih ukrepih za uporabo Bi-jekla v armiranobetonskih konstrukcijah (Uradni list SFRJ, št. 14-157/1970) 7 Pravilnik o tehničnih ukrepin in pogojih za izva­ janje zidov stavb (Uradni list SFRJ, št. 17-214/1970) 8 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za gra­ ditev prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 28-346/1970) 9 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za zaščito jeklenih konstrukcij pred korozijo (Uradni list SFRJ, št. 32-387/1970) 10 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za dvigala (litte) (Uradni list SFRJ, št. 51-584/1970) 11 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplot­ no energijo v stavbah (Uradni list SFRJ, št. 28-345/ 1970) 12 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za izva­ janje raziskovalnih del pri graditvi velikih objektov (Uradni list SFRJ, št. 3-17/1970) 13 Pravilnik o tehničnih normativih za graditev zaklo­ nišč za osnovno zaščito prebivalstva (Uradni list SFRJ, št. 15-179/1970) 14 Zbirka predpisov o graditvi objektov (Časopisni za­ vod Uradni list SRS — izjemni format 12 X 16 cm) 15 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za prezra­ čevanje stanovanjskih hiš (Uradni list SFRJ, št. 35- 426/1970) 16 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih zvočne zaščite stavb (Uradni list SFRJ, št. 35-427/1970) 17 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za toplotno zaščito stavb (Uradni list SFRJ, št. 35-428/1970) 18 Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za so- vprežne konstrukcije (Uradni list SFRJ, št. 35-429/ 1970) 19 Pravilnik o začasnih tehničnih predpisih za gradnjo na seizmičnih področjih (Uradni list SFRJ, št. 39/ 1964) 20 Pravilnik o tehničnih normativih ter pogojih za projektiranje in izvajanje konstrukcij s predfabrikati iz nearmiranega in armiranega plinastega betona in penastega betona (Uradni list SFRJ, št. 14,194/ 1974) 21 Pravilnik o tehničnih normatvih za projektiranje in izvajanje del pri temeljenju gradbenih objektov (Uradni list SFRJ, št. 34-642/1974) 22 Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SFRJ, št. 32- 391/1974) 23 Zakon o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 38/ 1977) 24 Pravilnik o dopustnih toplotnih izgubah stavb (Uradni list SRS, št. 12/1979) 25 Nove merske enote v tehniških strokah: Kladnik / 1979 26 Seznam JUS standardov za gradbeništvo (1979) GRADBENI d h , ' JJJUb fs~- A GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE VESTNIH ŠT. 1 — LETNIK 29 — 1980 YU ISSN 0017-2774 V S E B I A I A - C O A I T E N T S Članki, študije, razprave Ačanski Vukašin Artacles, studies, proceedings NOVELACIJA PRAVILNIKA O TEHNIČNIH UKREPIH IN PO­ GOJIH ZA BETON IN PREDNAPETI B E TO N ................................ 2 Klenovšek Jože PROBLEMATIKA UPOŠTEVANJA REOLOŠKIH POJAVOV V PREDNAPETEM B E T O N U ............................................................ 4 Turk Srdan NOVI VIDIKI NA PODROČJU LESENIH KONSTRUKCIJ . . . 6 Cafnik Franc LEPLJENJE MONTAŽNIH NOSILCEV V MOSTOGRADNJI . . 9 Veršnak Karel i PROBLEMI V ZVEZI S PREDPISI ZA OBTEŽBO CESTNIH M O S T O V ............................................................................................. 12 Rodošek Edo OPTIMIRANJE KONSTRUKCIJ Z VIDIKA ORGANIZACIJE V FAZAH ZASNOVE IN IZVEDBE.........................................................14 Cvahte Srečko VODNI ZADRŽEVALNIK NA S O T L I.................................................18 Iz naših kolektivov SGP SLOVENIJACESTE — SGP TEHNIKA, L jubljana ......................... 20 From our enterprises OZD GIP GRADIS, L ju b ljan a ................................................................... 21 IMP INDUSTRIJSKO MONTAŽNO PODJETJE, Ljubljana . . . . 21 SOZD ZGP GIPOSS, L ju b ljan a ................................................................... 22 VGP HIDROTEHNIK, L ju b ljan a ................................................................... 22 GIP INGRAD, C e l j e ................................................................................... 23 IZ IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI GRADBENIŠTVA SLOVENIJE 24 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana Proceedings of Institute for material and structures research Ljubljana RAZPROSTRANJENOST, LASTNOSTI IN UPORABNOST KAR­ BONATNIH KAMNIN SLOVENIJE (Prvi del) Ocepek Valentin in Grimšičar A n t o n .............................................. 25 Glavni in odgovorni urednik: SE R G E J BUBNOV Lektor: A L E N K A RAIČ Tehnični urednik: D U Š A N LAJOVIC Uredniški odbor: L U D V IK BONAČ, V L A D IM IR ČADEŽ, IV O JECELJ, A N D R E J KOMEL, DR. M IL O Š MARINČEK, S T A N E PAVLIN, V IL I STREL Revijo izdaja Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri SDK Ljubljana 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 180 din, za študente 90 din, za podjetja, zavode in ustanove 1000 din. Revija izhaja ob finančni pod­ pori Raziskovalne skupnosti Slovenije. Novelacija pravilnika o tehničnih ukrepih in prednapeti beton UDK 693.5(083.9) Minilo je skoraj deset let od uvajanja novega pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton, armirani beton in prednapeti beton. V tem času je prišlo do novih spoznanj in bogatih izkušenj, tako na področju tehnologije gradnje betonske kon­ strukcije kakor na področju projektiranja, razisko­ vanja, znanosti, eksploatacije in vzdrževanja be­ tonskih konstrukcij. V tem času so tudi mednarod­ na strokovna društva CEB, RILEM, FIP v medse­ bojnem sodelovanju izdala leta 1978 novi CODE — MODEL za projektiranje in izvajanje armiranobe­ tonskih in prednapetih konstrukcij. V tem medna­ rodnem predlogu so združene izkušnje in spozna­ nja iz vsega sveta na področju tehnologije gradnje, projektiranja, znanosti, eksploatacije in vzdrževa­ nja objektov in so prek posameznih strokovnih ko­ misij predložene kot konkreten mednarodni pra­ vilnik. Po izdaji novih pravilnikov so razne institu­ cije, zavodi, strokovna društva in posamezniki po­ šiljali na odbor za beton svoje pripombe na posa­ mezne člene pravilnika. Vse te aktivnosti, spozna­ nja in izkušnje narekujejo in zahtevajo novelacijo obstoječih pravilnikov za beton, armirani beton in prednapeti beton. Naloga naše novoustanovljene sekcije kon­ struktorjev Slovenije je, da s svoje strani prek na­ ših posebnih komisij prispevamo h kvalitetni spre­ membi pravilnikov in da vanje vgradimo sodobna spoznanja, ki so odraz razvoja konstrukterstva Slo­ venije. Nadalje je naša naloga analizirati dosedanji razvoj konstrukterstva v Sloveniji in na podlagi tega dati smernice za nadaljnje raziskovanje ter izobraževanje na področju gradbenega konstruk­ terstva v Sloveniji. Praktične izkušnje, rezultati raziskav in razvoj teorije so omogočili, da smo pridobili nova in zane­ sljiva spoznanja ter priporočila o obnašanju beton­ skih konstrukcij. Načela in priporočila za projekti­ ranje, dimenzioniranje in izvajanje, ki so jih se­ stavila skupno FIP/CEB, predstavljajo danes v sve­ tu pomembno podlago za nadaljnji razvoj beton­ skih konstrukcij. Ta revolucionarni čas se nekako zaključuje in prihajamo v obdobje optimizacije z izborom tehničnih in ekonomskih boljših sistemov in metod. Pred nas se postavlja naloga, da iz vsega, kar smo do sedaj delali in česar smo se navadili, izberemo tisto, kar bo v bodoče dalo najboljše re­ zultate. Avtor: Ačanski Vukašin, dipl. gradb inž., GIP »Gradis«, TOZD Biro za projektiranje, Mari­ bor, Lavričeva 3 in pogojih za beton, armirani beton VUKASIN AČANSKI V nadaljnjem bi podal načelne smernice za no­ velacijo pravilnikov za beton, armirani beton in prednapeti beton — ki so pomembne za nadaljnji razvoj gradbenega konstrukterstva na področju be­ tonskih konstrukcij. # Iz dosedanje prakse vemo, da smo material strogo ločili na dva dela, to je na armirani beton in prednapeti beton. To je tudi jasno razvidno iz naših pravilnikov, ki sta ločena na pravilnik za be­ ton in armirani beton ter na pravilnik za predna­ peti beton. Prav tako smo v samem izobraževanju razde­ lili eno materijo na dva dela in pri tem strogo opozarjali na prednosti enega materiala v primeri z drugim. V gospodarstvu je prav tako izvršena ta deli­ tev, ki gotovo zavira razvoj konstrukterstva na področju betonskih konstrukcij. Uvajanje prednapetega betona v praksi ne smemo razumeti kot zamenjavo z armiranim beto­ nom, temveč kot neobhodno dopolnitev armirane­ ga betona. Nadalje smo v praksi do sedaj uporabljali dva ekstremna predstavnika betonskih konstrukcij in sicer: polno prednapeti beton ali armirani beton. Vseh vmesnih kombinacij armiranega in predna­ petega betona v praksi, nismo uporabljali, kot bi to zahtevali pogoji gradnje betonske konstrukcije. Delali smo v prepričanju, da je pravilna samo uporaba polno prednapetega betona, to je, da ne dovolimo nobenih nateznih napetosti v konstrukciji za maksimalno redno obtežbo. Dejstvo je, da je to zavajanje, ker smo izka­ zovali samo napetosti, ki nastanejo po teoriji upo­ giba zaradi sile prednapenjanja in zunanje obtežbe, a smo ob tem zanemarili natezne napetosti zaradi temperature, krčenja, popuščanja in drugih sekun­ darnih vplivov, ki imajo lahko pomembne veliko­ sti. Vse te natezne napetosti prevzemamo z dodat­ nim armiranjem prednapetih konstrukcij. Zaradi tega je predložena s strani CEB/FIP razdelitev betonskih konstrukcij na štiri klase, in sicer: I. klasa: polno prednapeti beton — mejno sta­ nje razbremenitve tlakov ni dovoljeno pri najne­ ugodnejši kombinaciji vplivov. Uporaba te klase je predvidena na splošno za konstrukcije, kjer se postavlja zahteva, da ne nastanejo razpoke, kot npr.: — konstrukcije, ki so posebno izpostavljene koroziji — konstrukcije, ki so obremenjene na čisti na­ teg — konstrukcije, ki so izpostavljene dinamič­ nim obremenitvam in nevarnosti utrujanja. II. klasa: omejeno prednapeti beton — mejno stanje formiranja razpok ni doseženo pri najbolj neugodni kombinaciji vplivov, mejno stanje raz­ bremenitve tlakov pa je doseženo pri stalni teži in delu pomične obtežbe ter drugih vplivov. Ta klasa dokazov se uporablja za konstrukcije, pri katerih zahteve glede trajnosti in eksploatacije dopuščajo pojavo razpok za določene kombinacije vplivov. III. klasa: delno prednapeti beton — mejno stanje odpiranja razpok je doseženo pri najbolj ne­ ugodni kombinaciji vplivov. Ta klasa dokazov se uporablja za konstrukcije, pri katerih zahteve gle­ de trajnosti in eksploatacije dovoljujejo nastajanje razpok. IV. klasa: armirani beton — mejno stanje od­ piranje razpok. Ta klasa dokazov se uporablja za konstrukcije, pri katerih zahteve glede tranjosti in eksploatacije dovoljujejo razpoke določene veliko­ sti. Izbor klase dokazov je predvsem odvisen: — od funkcionalnih in ekonomskih pogojev kakor tudi od zahtev glede trajnosti konstrukcije; — od načina obremenjevanja konstrukcije (statična, dinamična, dolgotrajna in kratkotrajna obtežba); — od stopnje agresivnosti okolja, v katerem se konstrukcija nahaja (zaščitene, nezaščitene, izpo­ stavljene konstrukcije). Ta klasifikacija kriterijev dokazov ni nobena klasifikacija glede na kvaliteto, temveč je njen cilj, da zajame celovitost betonskih konstrukcij. Defi­ niranje klase dokazov posebno omogoča, da pravil­ no upoštevamo in izberemo stopnjo prednapenja- nja betonske konstrukcije glede na zahteve eksplo­ atacije in trajnost konstrukcije. Pri nas, kot je rečeno, uporabljamo predvsem armirani in polno prednapeti beton, naši pravilniki dopuščajo uporabo omejeno prednapetega betona, ne dopuščajo pa uporabo delno prednapetega be­ tona. Menimo, da je nujno pri novelaciji predpisov omogočiti uvajanje delno prednapetega betona. Zato bi morali usmeriti naše nadaljnje raziskoval­ no delo na področje delno prednapetih betonskih konstrukcij. 0 Glede na to, da je za nami prehodno ob­ dobje dupliranja pravilnikov, predlagam, da bi na­ ši pravilniki obravnavali skupno betonske kon­ strukcije, posebno ker je to že osvojeno v medna­ rodnem predlogu EKB/CEB kakor tudi v nekaterih državah Evrope. 0 Pri novelaciji pravilnikov bi morali pose­ bej vgraditi rezultate naših raziskav pri analizi reoloških pojavov ob upoštevanju principov raču­ na, ki jih je predložil FIP/CEB v svojem predlogu. Istočasno bi morali skrbeti za permanentno raz­ iskavo materialov s posebnim poudarkom na krče­ nju in tečenju betona ob upoštevanju okolja, v ka­ terem se betonska konstrukcija nahaja, ter samo zasnovo betonske konstrukcije. £ Enotne oznake pri računu betonskih konst­ rukcij bi omogočile mnogo lažje in hitrejše razu­ mevanje snovi ter uporabo tuje literature. Zato bi bilo potrebno ob novelaciji pravilnikov nujno iz­ delati nov standard za oznake, ki naj bi bil uskla­ jen s predlogom FIP/CEB. Glede na dosedanji potek diskusije okrog dimenzioniranja betonskih konstrukcij ali samo po metodi dopustnih napetosti ali samo po metodi mejnih stanj, menim, da v sedanji fazi še ne mo­ remo opustiti dimenzioniranja po dopustnih nape­ tostih, ker nimamo dovolj rezultatov lastnih pre­ iskav za celovit prehod dimenzioniranja po teoriji mejnih stanj. Naše nadaljnje raziskovalno in znanstveno delo je nujno treba usmeriti na to področje, kar je posebno pomembno za dimenzioniranje betonskih konstrukcij v seizmičnih področjih kakor tudi di­ menzioniranje vitkih palic pri uklonu, strigu itd. 0 V sedanji fazi novelacije pravilnikov bi kazalo osvojiti rezultate preiskav tujih inštitutov in priporočila FIP/CEB za armiranje betonskih konstrukcij. Gotovo je, da moramo tudi te osvojene rezultate potrditi z našimi raziskavami, našim ma­ terialom v naših zavodih. 0 Za uspešno novelacijo obstoječih pravilni­ kov za betonske konstrukcije je nujno potrebno sprejeti nove pravilnike in standarde: — Pravilnik za jeklo za armirane betonske konstrukcije, — Pravilnik za izdelavo in uporabo prefabri- ciranih betonskih elementov, — Standard za prevzemne teste in verifika­ cijo epoksi veznih materialov za segmentno grad­ njo, — Pravilnik za gradnjo betonskih konstrukcij z lepljenjem, — Pravilnik o obtežbi konstrukcij, — Standardi za poskusno obremenitev konst­ rukcij. Na koncu bi pozval vse konstrukterje naše no­ voustanovljene sekcije, da se aktivno vključijo pri novelaciji obstoječih pravilnikov in da s svojim znanjem in izkušnjami prispevajo h kvalitetni do­ polnitvi obstoječih pravilnikov. UDK 693.5(083.9) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) ST. 1, STR 2 Vukasin Ačanski NOVELACIJA PRAVILNIKA O TEHNIČNIH UKREPIH IN POGOJIH ZA BETON, ARMIRANI BETON IN PREDNAPETI BETON Izkušnje in nova spoznanja, ki smo jih pridobili v preteklem obdobju, ter nenehna želja po razvoju be­ tonskih, armiranobetonskih in prednapetih konstruk­ cij nas obvezuje, da uskladimo in posodobimo naše predpise na tem področju. To postaja še bolj obvezno in aktualno glede na dejstvo, da so izšli novi mednarodni predpisi za te materiale. Avtor razlaga v svojem članku pogoje za izdajo enotnih predpisov na področju betonskih konstrukcij, nadalje se zavzema, da bi rezultati lastnih raziskav bili osnova našim predpisom. Gotovo sam pravilnik ne more zajeti kompleks­ nosti celotne problematike, zato je nujno ob novelaciji pravilnika izdelati potrebne standarde in druge pravil­ nike. Samo tako bomo uspešno izvršili novelacijo pra­ vilnikov za beton, armirani beton in prednapeti be­ ton. UDK 693.5(083.9) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) NR. 1, PP 2 Vukašin Ačanski NOVELTIES IN THE STATUTE ON TECHNICAL PROVISIONS AND CONDITIONS FOR CONCRETE, REINFORCED CONCRETE AND PRESTRESSED CONCRETE Experiences .and new knowledges obtained in the past period, as well ais the continuous desire of de­ veloping the concrete, reinforced concrete and pre­ stressed concrete, engage us to accomodate and bring up-to-date our regulations in this field. Regarding the fact that new international regula­ tions on these materials have been published, this is becoming more and more obligatory and actual. In this article, the author explaines the conditions for issuing the uniform regulations for concrete struc­ tures. Furthermore he exerts himself to direct the re­ search work to the aim, to make the results of our own investigations the basis for our regulations. Certainly the Statute itself can not comprise the complexity of all problems, therefore it is urgent to issue the necessary standards and other regulations together with the new Statute, only in this way the renovation of the Statute for concrete, reinforced concrete and prestressed concrete will be successful. Problematika upoštevanja reoloških pojavov v prednapetem betonu UDK 693.56 + 620-1 + 532.135 JOŽE KLENOVŠEK S pojmom »reološki pojavi« označujemo na­ petostno — deformacijsko obnašanje materiala kot funkcijo časa. Znano je, da nastopijo v betonu za­ radi obremenitve od časa neodvisne elastične de­ formacije in nadaljnje od časa odvisne viskozne deformacije, ki sestojijo iz krčenja betona in le­ zenja betona. Krčenje betona je neodvisno od ob­ remenitve, medtem ko lezenje povzročajo napetosti v betonu. Viskozni del deformacij se polagoma pribli­ žuje končni vrednosti. Problem je ugotoviti potek in končno vrednost viskoznih deformacij, še zlasti takrat, kadar se s časom spreminja tudi napetost, ki lezenje povzroča, in kadar se spreminjajo kli­ matske razmere, v katerih se konstrukcija nahaja. Matematični modeli za opis reoloških pojavov so za vsakdanjo prakso prekomplicirani in njih natančno izračunavanje tudi v ekonomskem smislu ni opravičljivo, saj so poleg obsežnih računov po­ trebne tudi izredno zahtevne laboratorijske me­ ritve. Za vsakodnevno prakso so uporabne enostavne matematične rešitve, v katerih se uporabijo konč- Avtor: Jože Klenovšek, dipl. grad. inž., GIP »Gra­ dis« Maribor ne vrednosti določenih parametrov, katerih dolo­ čitev mora bazirati na statistično obdelanih rezul­ tatih meritev v laboratorijih in na zgrajenih ob­ jektih. Kljub temu da ima uporaba armiranega in prednapetega betona v Sloveniji zelo uspešno tra­ dicijo, je bilo do sedaj zelo malo storjenega za na­ črtno in permanentno zbiranje statističnih podat­ kov, ki jih potrebuje projektant pri svojem delu. Pravilno upoštevanje reoloških pojavov v ar­ miranem in prednapetem betonu ni zgolj statični problem, torej problem varnosti proti porušitvi, ampak je od pravilnega izračuna deformacij od­ visna uporabnost, trajnost in estetski videz raz- ponske konstrukcije. Vse do leta 1971, ko so izšli novi predpisi za armirani in prednapeti beton, jugoslovanski pred­ pisi tega problema praktično sploh niso upoštevali. Zlasti so občutili to vrzel projektanti mostov iz prednapetega betona, zato so uporabljali tuje predpise. Žal tudi predpisi iz leta 1971 niso v celoti re­ šili problematike upoštevanja reoloških pojavov v betonu. Lansko leto so izšli novi CEB/FIP — vzorčni predpisi za konstrukcije iz armiranega in predna­ petega betona. V teh predpisih je obsežno zajeta problematika reoloških pojavov. Formule za izra­ čun posameznih vplivov so rezultat dolgoletnih raziskav najvidnejših evropskih strokovnjakov. Osnovane so na tako imenovanem superpozicij- skem principu, ki omogoča projektantu upoštevati časovno nastajanje vsake konstrukcije tako v sta­ tičnem kot tudi tehnološkem smislu (sprememba statičnih sistemov in obremenitev v toku gradnje in na gotovem objektu kot tudi sprememba kli­ matskih razmer). Slovensko društvo konstruktorjev naj bi za­ čelo akcijo za dopolnitev jugoslovanskih predpisov. Morda bi bilo najbolje osvojiti kar evropske pred­ pise z morebitnimi dopolnitvami, specifičnimi za naše razmere. Ker je za pravilno in dovolj natančno upoštevanje reoloških pojavov v armiranem in prednapetem betonu potrebno razpolagati z dob­ rimi statističnimi podatki za krčenje in lezenje be­ tona, bi bilo treba dati iniciativo za permanentne statistično obdelane preiskave ob upoštevanju do­ mačih agregatov in cementov. Preiskave bi morala financirati Raziskovalna skupnost Slovenije. Sedanji predpisi navajajo po­ datke za krčenje in lezenje betona za primer, če ni na razpolago eksperimentalnih rezultatov. Ti podatki so nezanesljivi, kljub temu pa jih projek­ tanti uporabljajo v svojih statičnih računih, saj je nemogoče pričakovati, da bo projektant dobil eks­ perimentalne rezultate za beton, iz katerega bo objekt zgrajen. Praksa je pokazala, da strokovno UDK 693.56 + 620-1 + 532.135 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) ST. 1, STR. 4 Jože Klenovšek PROBLEMATIKA UPOŠTEVANJA REOLOŠKIH POJAVOV V PREDNAPETEM BETONU Avtor obravnava problematiko računskega upo­ števanja reoloških pojavov v prednapetem betonu z vidika poman j kiji ve obstoječe tehnične zakonodaje v Jugoslaviji in predlaga zamenjavo oziroma dopolnitev sedanjih predpisov z mednarodnim CEB/FIP vzorčni­ mi predpisi za armirani in prednapeti beton. Avtor nadalje predlaga, da bi v okviru Razisko­ valne skupnosti Slovenije organizirali permanentne statistično obdelane preiskave številčnih parametrov, ki so potrebni za račun vpliva reoloških pojavov. Z uporabo tako dobljenih parametrov bi projektant lah­ ko upošteval v posameznih geografskih conah pravilne vrednosti, ki so med drugim odvisne tudi od vrste agregata, vrste cementa, klimatskih razmer itd. usposobljeni investitorji zahtevajo upoštevanje celo do 100 °/o večjih vrednosti, kot so navedene v predpisih. Posledica neurejenih razmer je ta, da danes gradimo objekte po različnih kriterijih, kar je ne­ sprejemljivo. Največji problem v vsakih predpisih so prav pravilno postavljene številčne vrednosti posamez­ nih kriterijev, ki so dostikrat odvisne od geograf­ skih razmer (npr. klimatske razmere, potresna ne­ varnost, veter itd.) in od tehnoloških sposobnosti določene države (npr. kvaliteta cementa itd.). Med posameznimi predpisi ne obstajajo bistvene razlike v pogledu konstrukterskih zahtev, morali pa bi se razlikovati v številčnih vrednostih posameznih pa­ rametrov, v katerih bi bile upoštevane specifič­ nosti posamezne države. Da pa ne bi prišlo do- za­ viranja razvoja tehnologije, je po mojem mnenju treba v nacionalnem okviru poskrbeti za perma­ nentno statistično spremljanje dejanskega stanja in pooblastiti določeno institucijo za objavljanje vrednosti parametrov, ki jih je težko določiti kot konstante (npr. krčenje in lezenje betona gotovo ni konstanta za vso državo, ker obstajajo že v kvaliteti cementa ogromne razlike). Vsi se moramo zavzemati za to, da bi dobili takšne predpise, ki dovolj natančno določajo meje, v katerih se lahko gibljeta poprečni projektant in izvajalec, ki pa ne zavirajo razvoja novih tehnolo­ gij in koriščenja novih znanstvenih dosežkov, se­ veda teoretično in eksperimentalno argumentira­ nih. UDK 693.56 + 620-1 + 532.135 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) NR. 1, PP. 4 Jože Klenovšek PROBLEMS OF RHEOLOGICAL PHENOMENA IN PRESTRESSED CONCRETE The author deals with the problems of calculating the rheological phenomena in the prestressed concrete, referring to the deficient technical legislation in Yu­ goslavia. He suggests to change or supplement the pre­ sent regulations with the international CEB/FIP Model Code for reinforced and prestressed concrete. Furthermore the author suggests to organize to­ gether with the Research Community of Slovenia the parameters, needed to calculate the rheological phe­ nomena dnffluences. Applicating so obtained para­ meters, the designer could take into account proper values for particular geographical zones. These va­ lues depend also upon the sort of aggregate, sort of cement, climatic conditions, etc. Novi vidiki na področju lesenih konstrukcij UDK 624.011.1 SRDAN TURK 1. Uvodna razmišljanja Lesene konstrukcije sodijo med tiste konstruk­ cije, ki jih je človek v svojem tehničnem razvoju najprej uporabljal. Podoben pomen imajo še kam­ nite konstrukcije (naravni in umetni kamen, npr. žgani umetni kamen — opeka). Vendar je imel pri tem les zgodovinsko prednost, ker je bil konstruk­ tivno takoj uporabljiv — že okrogli les — medtem ko je zahteval kamen dolgotrajnejšo pripravo (kamnoseško oz. pri žaganju opeke). Praktično je kasneje prevladoval kamen, zlasti pri konstrukci­ jah trajnejše narave (stavbe), les pa je bil neizogi­ ben zlasti pri gradnji mostov. Že v prejšnjem sto­ letju sta bila ta dva osnovna materiala potisnjena vstran z nastopom jeklenih in kasneje betonskih konstrukcij. Naravni kamen je izpodrinil (zlasti zaradi svoje drage obdelave) beton, opeka je osta­ la le še pri stavbah. Lesene konstrukcije so bile odrinjene na stranski tir, s tem da so bile uporab­ ljene za začasne stavbe, za začasne mostove, za začasne oz. podrejene hidrotehnične objekte (jezovi za mline in žage ipd.) Razlog za tako manjšanje pomena lesenih kon­ strukcij je bilo zlasti mnenje o manjši obstojnosti na atmosferilije in požar ter v neki meri tudi omejitev v velikosti profila. Ta je bil zaradi šib­ kih veznih sredstev omejen v primerjavi z jeklom in betonom. Pri lesu je obstajala tudi bojazen pred velikimi deformacijami. Vendar je pomen lesa za začasne in pomožne konstrukcije ostal neokrnjen, posebno v primerih, ko je bilo treba konstrukcijo zelo hitro zgraditi z materialom, ki je v bližini na razpolago, tj. zlasti v primeru vojne, naravnih ne­ sreč, začasnih obvozov na cestah, kjer je bil zrušen kak betonski ali jekleni most. Zaradi cenenosti je bil seveda les uporabljen za gradnjo raznih indu­ strijskih, razstavnih in drugih dvoran; za viseče brvi velikih razponov zaradi majhne teže, za razne druge konstrukcije, kjer so hitrost gradnje, cena oz. teža odločevale. Zaradi majhne teže, nizke cene in hitre grad­ nje se je pomembnost lesenih konstrukcij relativ­ no dobro držala v konkurenci z betonskimi in je­ klenimi konstrukcijami, dokler ni v preteklem de­ setletju doživela lesena konstrukcija pravi prepo­ rod, zlasti v nekaterih industrijsko razvitih deže­ lah, npr. v Nemčiji, in je uporaba lesa v konstruk­ cijah v kratkem zelo narasla. Kaj je temu vzrok? Kateri novi vidiki ekonomike so se pridružili ob­ stoječim? V čem se vidi ta preporod? Kateri so bili dosedanji vidiki ekonomike, ki so lesu omo­ gočili vztrajati v konkurenci z jeklom in betonom? Na ta vprašanja ima namen odgovoriti to poročilo, seveda v okviru prostora, ki je za to na razpolago. Avtor: dr. Srdan Turk, FAGG Ljubljana, Ja­ mova 2. Izčrpno bi obravnaval to problematiko le znatno daljši referat, namen tega poročila je le prva in­ formacija o novih vidikih pri gradnji lesenih kon­ strukcij. 2. Novi vidiki na področju lesenih konstrukcij — pregled Da bi bolje zajeli problematiko, je najbolje, da najprej pojasnimo dosedanje vidike, ki so doslej omogočali lesnim konstrukcijam konkurenčnost v primeri z betonom in jeklom. Kot smo že omenili, sta to zlasti nizka cena, majhna teža in hitra grad­ nja. Cena je sedaj sicer relativno visoka, toda vključno z nizko ceno obdelave, je cena vendar še relativno nizka. Zlasti, in neodvisno od proizvodnih stroškov, pa je važna majhna teža. Dovoljene na­ petosti pri lesu in betonu so (za tlak) približno iste (okoli 100 kp/cm2), toda teža lesa je največ do 600 kp/m3, betona pa vsaj 2400 kp/m3, tj. štirikrat več. Zato je za velike razpone, ko je teža konstruk­ cije pomembna, les zelo primeren material. Podob­ na je primerjava z jeklom. Tam je nosilnost mate­ riala ca. 15-krat večja kot pri lesu, toda tudi teža jekla je kakih 15-krat večja kot pri lesu in upošte­ vajoč mnogo dražjo obdelavo jekla, je prednost lahko spet pri lesu. Hitra gradnja je pomembna zato, ker lahko objekt prej uporabimo, kar ima v nekaterih okoliščinah bistveni pomen. Kot primer lahko navedemo ekonomske pri­ merjave med lesom, armiranim betonom in pred­ napetim betonom, ki smo jih izvedli za strešne konstrukcije raznih razponov. Izkazalo se je da ima les prednost, če so razponi dovolj veliki. Po­ dobno velja tudi za mostne konstrukcije nadvozov, npr. čez avtocesto. Tudi tu ima lahko pri primerni, zlasti lepljeni izvedbi, prednost les, zlasti v bar­ janskih tleh, ko so zaradi lažje lesene konstrukcije tudi temelji cenejši (Dve diplomski deli na FAGG sta dali gornje rezultate). V čem vidimo nadaljnji preporod lesenih kon­ strukcij: Omenjeni dve študiji sta skromen prispe­ vek z naše strani. V evropskem merilu je možno najti še obilo drugih pojavov. Leta 1980 bo na Du­ naju npr. sestanek Mednarodnega društva za mo­ stove in stavbe (AIPC). Tam bo posebna glavna tema posvečena prav lesenim konstrukcijam. Po­ znamo obilo novih publikacij, ki obravnavajo le­ sene konstrukcije, zlasti pa člankov v strokovnih revijah. Tu se obravnava preprosto mehanično sortiranje lesa v razrede po nosilnosti, možnost le­ senih lepljenih konstrukcij, ki so ojačane s stek­ lenimi vlakni v lepljenih stikih, študira se proble­ matika sestavljenih lesenih konstrukcij s posebnim ozirom na podajnost veznih sredstev, podrobno se obravnava poleg upogibne tudi torzij ska obre­ menitev, študirajo se nova vezna sredstva, novi tipi vozlišč, tečajev in ležišč. Čitamo o številnih lesenih dvoranah velikih razponov, 100 m ni po­ sebnost. Izvemo o vse številnejših stalnih lesenih mostovih tudi na avtocestah (USA, Kanada). Na zadnjem simpoziju o lesenih konstrukcijah v CAV­ TATU 1977 smo slišali o široki uporabi lesa za upravne, družbene in trgovske centre v Srbiji, tu so celotne stavbe lesene, v glavnem lesene lame- lirane konstrukcije. Vprašamo se, v čem je vzrok tako pomembnega razvoja, tj., kateri so novi vidiki pri uporabi lesa v konstrukcijah. Te nove vidike moremo nekako podati v treh smereh. Prva smer je uporaba novih sredstev za zavarovanje lesa zoper požar, gnilobo in podobno, tj. ustvarjanje impregnacije na bazi novih snovi, česar doslej ni bilo. Druga smer je uvajanje lese­ nih lepljenih konstrukcij. S takimi konstrukcijami uvajamo podobno velike profile, kot smo jih na­ vajeni pri jeklu in betonu in s tem dodatno po­ večujemo požarno varnost, ker so debeli profili manj nevarni kot drobni. Tretja smer je izpopol­ nitev teorije računanja, zlasti za nelepljene kon­ strukcije, ko moramo podajnost veznih sredstev vzeti primerno točno v račun, da se zaradi podaj- nosti veznih sredstev celotna konstrukcija preveč ne poda. Še več je takih vidikov, navedli smo naj­ pomembnejše, pač pa v okviru predvidenega pro­ stora za ta članek. (Dodatno še: uvajanje ploskov­ nih konstrukcij, specialni nosilci z valovito stojino, specialni stiki v vozliščih ipd.) Prvi vidik je uporaba raznih impregnacijskih sredstev. Omeniti velja, da prav v zadnjem času dobivamo na trg razna sredstva, ki zmanjšujejo- nevarnost vžiga, sredstva proti gnilobi in proti za- jedalcem (pomembno zaradi možnosti okužbe s ter­ miti, zlasti v okolici pristanišč, koder pristajajo ladje z okuženih afriških področij). Sredstva so ta­ ka, da lepote lesa ne kvarijo, nekatera lepoto celo povečajo. Tu je materialov toliko, da je pravza­ prav problem v izbiri, ki je zaradi številnih pro­ izvodov, ki jih industrija nudi, lahko prav težka. Precej bo o tem govora tudi v novih jugoslovan­ skih predpisih za les, ki se pripravljajo. Glede požarne varnosti so pokazale študije zadnjih let, da les ni le teoretično odličen izolator zoper vročino, ampak da je tak tudi v resnici, po sebno, če se pri vročini napravi na površini po- oglenitev. Poizkusi na ZRMK so pokazali, da je bila na površini nosilca temperatura ca. 800° C. 25 mm pod površino pa le še ca. 100° C. V pol ure, tj. v času, ko moramo pričakovati začetek gašenja, se napravi oglena plast ca. 2 cm, znotraj te plasti pa les lahko še polno nosi. Torej je možno dimen­ zionirati prerez tako, da k navadnim dimenzijam dodamo okrog in okrog po 2 cm in imamo požarno varen profil. Pri impregnaciji proti požaru se mo­ re ta mera (2 cm) še zmanjšati, oziroma pri isti meri je čas začetka gašenja lahko kasnejši. Ker pa pooglenela konstrukcija ne bo stalna, moremo pri takem dimenzioniranju upoštevati do 50 % večje dopustne napetosti in k takemu profilu okoli in okoli dodati po 2 cm. S tem dobimo često celo manjši profil kot pri običajnem dimenzioniranju z običajnimi dopustnimi napetostmi in brez dodat­ ne mere in je tedaj odločilno običajno dimenzioni­ ranje. Seveda vsak lahko reče: Saj vem, da polena v peči gore, toda naj si pogleda kak pogoreli ko­ zolec in bo videl, da še stoji in stoje vsi deli, ki so lahko utrpeli pooglenitev v globino ca. 2 cm. (Zgornji računski postopek je le predlog, treba bi bilo določiti tudi minimalni dovoljeni prerez po­ sameznega lesenega dela). Drugi vidik, ki spodbuja širšo uporabo lese­ nih konstrukcij, je uvajanje lepljenih konstrukcij. Sedaj imamo zanesljiva lepila, varna proti vla­ gi in ognju, imamo stroje, ki omogočajo strojno avtomatizirano podaljšanje desk z zobčanjem (stroj avtomatično zadnji konec deske zobča, potem zob- ča prvi konec naslednje deske, samodejno namaže stik z lepilom in tudi udari eno desko proti drugi, da je stik praktično takoj odporen za transport). V vedno večjem številu se pojavljajo estetsko od­ lične konstrukcije, zlasti industrijske dvorane, športne dvorane, kopališča itd. In ti lepljeni pro­ fili so običajno veliki profili, pri katerih je odlo­ čilno običajno dimenzioniranje. Dimenzioniranje na požar (50 % višje napetosti, toda dodajanje roba 2 cm) ni odločilno, tj., avtomatična varnost proti požaru. Tretji vidik, ki ga tu poudarjamo, je izpopol­ nitev teorije računanja v korist večje racionalnosti in zanesljivosti, zlasti glede upoštevanja deforma- bilnosti veznih sredstev. Ce uporabljamo lepila, po­ tem te deformabilnosti lahko zanemarimo; po­ membna pa je ta deformabilnost, če uporabljamo žeblje, moznike, svornike ipd. Tu imamo že obšir­ no literaturo: DIN, Pleškov, Larsen, Niskanen, CIB itd. Tej literaturi se sedaj pridružuje še predlog za naše nove predpise, ki preprosto, a vendar dovolj natančno zajame problematiko. Princip je v tem, da upoštevamo pri upogibnem nosilcu poleg defor­ macij, izvirajočih iz upogibnih momentov, še de­ formacije zaradi prečnih sil. Pri tem upoštevamo ustrezni strižni modul G, toda zmanjšan zaradi vpliva veznih sredstev. Tu se ne moremo spuščati v detajle, toda v bistvu je ta problem zajet takole: če je podajnost veznih sredstev večja (bolj mehka vezila in manjše število), je računski strižni modul manjši, in narobe, če so vezila toga in jih je mnogo, se računski strižni modul bliža vrednosti G, ki ve­ lja za sam les. Zaradi vpliva veznih sredstev se ne zmanjša samo strižni modul G, ampak tudi račun­ ski vztrajnostni moment (za razliko od matema­ tičnega vztrajnostnega momenta), tako da nam uporaba računskega vztrajnostnega momenta daje že deformacije, ki vključujejo vpliv veznih sred­ stev. Ta računski vztrajnostni moment lahko upo­ rabimo tudi pri računu uklonske varnosti sestav­ ljenih nosilcev in je s tem tudi uklon sestavljenih nosilcev enostavno, in vendar točno rešen. Z zado­ voljstvom lahko povem, da je ta novi način bil za­ snovan na naši fakulteti, v predpisih je s sodelo­ vanjem drugih strokovnjakov iz SFRJ uvedena formulacija, ki prvotni predlog malo korigira samo v pogledu izbire simbolov, bistvo pa ostane ne­ spremenjeno. Isti princip se potem lahko uporabi tudi pri računu torzij skih deformacij votlih sestav­ ljenih nosilcev. Če upoštevamo navedene nove vidike, nam je laže razumeti, da so sedaj lesene konstrukcije (zla­ sti v tujini, npr. ZRN) v velikem razmahu in pri tem zlasti v zvezi s širšim uvajanjem lepljenih konstrukcij. 3. Zaključki in dopolnitve: novi predpisi Docela očitno je, da je izraba novih vidikov, ki se uvajajo v lesene konstrukcije, možna le, če je ustrezna tudi gradbena regulativa, tj. predpisi, pravilniki, standardi. S tem v zvezi se sedaj pripravljajo tudi novi predpisi, pravilniki in standardi za lesene kon- strukrije. Ne more se reči, da so obstoječi predpisi PTP-8 slabi, čeprav so že ca. 30 let stari. Nasprot­ no, obstoječi predpisi niso slabi, le podrobnosti, ki bi upoštevale nove vidike, ki smo jih omenili, ne vsebujejo, tako da so potrebni novelacije. Novelacijo je spodbudil Akcijski odbor za na­ predek lesogradnje, ki se je na pobudo zagrebške gradbene fakultete osnoval pred nekaj leti in ima člane po vsem področju SFRJ. Pri tej novelaciji pa niso dodani le najnujnejši detajli, ki so glede na novi razvoj lesenih konstrukcij potrebni, ampak so izboljšane tudi številne formulacije, ki so v starih predpisih zajete, pa morda ne dovolj jasno. Na ta način je predlog novega pravilnika precej obšir­ nejši od starega predpisa, in to v korist uporabni­ ka, ki mu bo sedanji širši tekst ustreznejši, ker ni UDK 624.011.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) ST. 1, STR. 6 Srdan Turk NOVI VIDIKI NA PODROČJU LESENIH KONSTRUKCIJ V zadnjem času se je po vsem svetu zelo razširila uporaba lesenih konstrukcij. Avtor podaja vzroke za ta pojav. Zato je članek obenem spodbuda, da bi tudii pri nas v večj i meri uvajali lesene konstrukcij e, zla­ sti v primerih, ko je to gospodarno. tako redkobeseden kot prejšnji. Tudi število skic, ki ponazarjajo tekst, je večje, vse v korist večje jasnosti in uporabljivosti. Celotni tekst bo v javni razpravi med strokov­ njaki pred dokončnim sprejemom. Večji obseg ne sme zbujati dojma prevelike obširnosti in kompli­ ciranosti, ampak narobe, širši tekst omogoča večjo jasnost pri uporabi. Seveda so v tekstu tudi novi­ tete, npr. uklonska varnost stojine traverznega ali votlega nosilca ipd., to pa zato, da uporabniku ne bo treba brskati pri projektiranju po obširni li­ teraturi, ampak bo našel v novem pravilniku pra­ ktično vse, kar bo v praksi normalno potreboval. Vse, kar je v predpisih oz. v novem pravilni­ ku, seveda ni samo iz študij strokovnjakov iz SFRJ, ampak je privzeto v ta tekst vse, kar se je našlo koristnega v inozemskih predpisih, npr. nem­ ških, francoskih, angleških, kanadskih ipd., seve­ da medsebojno usklajevanje na primer način. Gre torej za koncept novih modernih predpisov, ki sicer prihajajo po dolgem času po izidu PTP-8, to­ da zato s toliko boljšo kvaliteto. Pri tem delu so sodelovali strokovnjaki z vseh področij naše dr­ žave, koncept pa je bil na koncu usklajen na grad­ beni fakulteti v Zagrebu. Koncept vsebuje poleg predloga za nove in no­ velirane standarde za material in izvedbo lesenih konstrukcij (vključno furnirske in druge lesovin- ske plošče) naslednja poglavja: 1 Splošne odredbe, 2 Les kot material, vključno vse vrste lesovinskih plošč in drugih materialov iz lesa, 3 Konstrukcije iz monolitnega lesa (tj. ne iz lepljenih delov), 4 La- melirane lepljene konstrukcije (to je skoraj doce­ la novo, v PTP-8 o tem zelo malo), 5 Leseni odri in opaži (tudi skoraj docela novo), 6 Zaščita lesa v konstrukcijah (vključno proti požaru). Upamo, da bodo jugoslovanski predpisi na osnovi tega kon­ cepta med najboljšimi tudi v mednarodnem merilu. UDC 624.011.1 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) NR. 1, PP. 6 Srdan Turk NEW ASPECTS ON THE FIELD OF TIMBER STRUCTURES The usage of timber structures widely spread all over the world in the recent years. In the article the author states the reasons for it’s greater consi­ deration. The article is also an impulse for greater application of timber structures in author’s homeland, especially when this is economdcaly competitive. Lepljenje montažnih nosilcev v mostogradnji UDK 624.21072-2 + 621.792 1.0 Uvod Razvoj umetnih smol je pokazal široko mož­ nost uporabe ne le v industriji, temveč tudi v gradbeništvu. Uporaba umetnih smol se je razmah­ nila šele po letu 1945, torej po vojni. Kemično so lepila izdelana na podlagi epoksidne smole kot dvokomponenten material, in sicer: epoksidna smola — komponenta A in strjevalec — komponenta B. Z mešanjem obeh komponent se začne proces strjevanja kot kemična reakcija. V gradbeništvu je lepilo pomagalo razviti po­ polnoma nove metode izvajanja del in predvsem izboljšati tehnologijo montažne gradnje. Lepilo, izdelano na podlagi epoksidne smole, je kot thixotropni dvokomponentni material upo­ rabno za lepljenje betonskih elementov, azbestno- cementnih izdelkov, kovin, lesa, kamna, poliestrov, epoksinih materialov. Lepilo lahko uporabimo v gradbeništvu za: — togo stikovanje dveh elementov, — polnilo pri namestitvi sider ali priključnih želez, — ojačitev ali sanacijo poškodovanih beton­ skih površin in robov. 2.0 Izbira lepila Projektant in izvajalec morata pri izbiri lepila paziti na naslednje lastnosti lepila: a) mehanske trdnosti, b) sprijemno trdnost, c) tečenje pod vplivom stalne obremenitve, d) utrjenost materiala, e) čas vezanja, f) vpliv napačnega doziranja na končne last­ nosti lepila, g) temperaturno obstojnost, h) obstojnost v vodi in odpornost proti alka­ li j am. Prve štiri točke so neposredno vezane na pro­ jekt, zato mora projektant podati svoje zahteve pri izbira lepila. Druge točke so važneje za tehnologa izvajalca in jih mora obravnavati v svojem ela­ boratu. Ad a) Mehanske trdnosti: tlačna, upogibna in natez- na trdnost so v splošnem zelo visoke pri epoksid- nih lepilih, tako da so v vsakem primeru dovolj varna. Ad b) Tudi sprijemna trdnost epoksidnega lepila je zelo visoka. Pri povezavi jekla — betona z epo- ksidnim lepilom predstavlja beton najslabši ele- Avtor: Franc Cafniik, dipl. ing. gradb. GIP »Gra­ dis« TOZD Biro za projektiranje Maribor. FRANC CAFNIK ment. Tako sprijemna trdnost pri izbiri lepila ni osnovni, temveč bolj informativni podatek. Ad c) Deformacija zaradi tečenja materiala pod stalno obremenitvijo je eden najvažnejših kriteri­ jev pri izbiri lepila. Čeprav je tečenje izrazitejše pri elementih večjega prereza in manj v lepljeni regi, je podatek o tečenju posredno zelo pomem­ ben. Na splošno nas opozarja o obnašanju lepila v daljšem razdobju pod obtežbo. Ad d) Poznavanje obnašanja lepila na utrjenost je nujno potrebno, vendar je kot osnova pri izbiri lepila le malo primerno. Ad e) Čas vezenja je kot vsaka kemična reakcija ze­ lo odvisen od temperature. Segrevanja lepila po­ zimi ali ohlajanje poleti nima praktičnega vpliva na strjevanje lepila, ker skoraj v hipu prevzame NORMALNO LEPILO N/mrri2 - - - - - - - DNEVI HITROVEZOČE LEPILO NORMALNO LEPILO 1 2 5 10 15 --------£ »-DNEVI temperaturo podlage, na katero ga nanašamo. V hladnem vremenu uporabljamo hitrovezoča lepila, v vročem pa normalna lepila. Ad f) Čeprav ne smemo dovoliti ali celo predpisati tolerance pri doziranju posameznih komponent, je pomembno, da ugotovimo vpliv netočnega dozira­ nja. Ad g) Z naraščanjem temperature se poslabšajo vse mehanske lastnosti izdelkov. Zato je ta kriterij zelo pomemben pri presoji in izbiri lepila. Ad h) Obstojnost lepila v vodi in proti alkali j am je TEČENJE LEPILA PRI TLAČNI TRDNOSTI AO N / m m 2 PRI RAZLIČNIH TEM PERATURAH HITROVEZOČE LEPILO pomembna za vse primere, kjer obstaja nevarnost vpliva vode in alkali j. 3.0 Opis lepila — Lepilo je dvokomponentni hitrostrjujoči se material. — Proizvajalci proizvajajo dve vrsti lepila: a) tip normal: normalni čas strjevanja, b) tip rapid: čas vezanja izredno kratek. — Doziranje obeh komponent je zelo eno­ stavno, in sicer v volumenskem razmerju. Razmer­ je poda proizvajalec lepila. — Sveže zmešano lepilo je zelo voljno za na­ našanje, ne odteče in ima enakomerno strukturo. — Strjeno lepilo se izvrstno veže s podlago; — se ne krči in je prostorninsko obstojno; — ne vpliva korozivno na zlepljene materiale. TEČENJE LEPILA PRI RAZLIČNI TLAČNI TRDNOSTI IN — Karakteristični podatki lepila SIKADUR 31. 4.0 Priprava lepila in površine za lepljenje a) Lepilo pripravimo natanko po navodilih proizvajalca lepila. Paziti pa moramo, da bodo na­ slednje faze priprave skrbno opravljene. — Doziranje mora biti izvedeno natančno. — Obe komponenti lepila moramo temeljito homogenizirati. — Nanašanje lepila je zelo pomembna faza pri lepljenju. Lepilo moramo nanašati tako, da je na­ nos v sredini višji kot na robovih. To je pomembno zato, da iztisnemo zrak in da mora višek lepila ob stiskanju obeh elementov potovati od sredine pro­ ti robu. S tem zagotovimo, da je res zapolnjen pro­ stor med elementoma. — Po izvršenem lepljenju morajo zalepljeni elementi mirovati vsaj 24 ur. b) Temeljita priprava podlage je nujna za uspešno uporabo lepila oziroma lepljenje. Vseka­ kor mora biti podlaga suha, brez prahu, nemastna, neobravnavana in zdrava. Pri tem je še posebej pomembno da: — pri betonskih elementih odstranimo zuna­ njo cementno plast (cementno mleko), — odstranimo vse rahle delce betona, — pri kovinskih elementih odstranimo vse ok­ sidirane dele — rjo, mastne oziroma oljne madeže, luske od valjanja, barvne madeže in razne oznake. 5.0 Uporabnost lepila Lepilo lahko uspešno uporabimo pri: — stikovanju montažnih elementov, — nameščanju sider, — ojačevanju konstrukcij z dodatno armaturo, — izravnavi toleranc pri montažnih elemen­ tih, — saniranju betonskih konstrukcij, — izdelavi ležiščnih blokov, — lepljenju oziroma stikovanju vseh vrst ma­ terialov. UDK 624.21.072 — 2 + 621.792 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) ŠT. 1, STR. 9 Franc Cafnik LEPLJENJE MONTAŽNIH NOSILCEV V MOSTOGRADNJI Lepljenje montažnih nosilcev v mostogradnji je nova tehnologija stikovanja montažnih elementov. Projektant in izvajalec del morata pri obdelavi pro­ jekta in izvajanja del poznati lastnosti epoksidnega materiala. V članku so na kratko podane lastnosti epoksid- dnega lepila, ki jih maramo poznati že pred uporabo. Nadalje je podan kratek opis lepila in zahteve za pripravo lepila ter montažnega elementa. Z uporabo specialnih lepil pa se uporabnost še poveča. 6.0 Zaključek Pri nas v gradbeništvu uporabljamo metodo lepljenja pri: — stikovanju montažnih nosilcev v mosto­ gradnji, — stikovanju montažnih nosilcev v industrij­ ski gradnji, — nameščanju sider in drugih elementov v montažne ali monolitne elemente, — ojačevanju armiranobetonskih konstrukcij z nalepljen jem dodatne armature, — izravnavi toleranc montažnih elementov, — saniranju poškodb betonskih konstrukcij. Da bi lahko lepilo kot vezno sredstvo uspešno uporabili, je nujno, da s predpisi predpišemo po­ goje za kvaliteto uporabljenih lepil in pogoje za kvalitetno izdelavo lepljenih stikov. Za ta namen sta naša raziskovalna zavoda ZRMK in IMS že izvršila široke preiskave mate­ rialov in lepljenih konstrukcij. Izsledki teh prei­ skav pa so že podlaga za dopolnitev naših predpi­ sov. Edino predlog standarda JUS U.E3.050 Teh­ nični pogoji za izdelavo in uporabo prefabriciranih betonskih elementov predpisuje v tč. 5.5.3/b na­ slednje: Stiki, lepljeni z epoksidnimi in drugimi sinte­ tičnimi smolami debeline 1 do 3 mm lahko pre­ vzamejo vplive obtežbe. Za te stike mora projekt definirati: — zahtevane mehanične karakteristike lepila, — geometrijsko obliko in način obdelave zu­ nanjih površin zaradi efektnega prevzema strižnih napetosti v stiku kakor tudi elimiranje koncentra­ cije napetosti, — pogoje in način kontrole izvedbe del pri lepljenju in — vrste raziskav lepil pred pričetkom upo­ rabe. UD C 624.21.072 — 2 + 621.792 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) NR. 1, PP. 9 Franc Cafnik GLUING THE PRECAST BEAMS IN BRIDGE CONSTRUCTION Gluing the precast beams in bridge construction is a new technology of connecting the prefabricated elements. When preparing the design and performing the works, the designer and contractos shall be well acquainted with the properties of the epoxy bonding material. In the article, the properties of the epoxy bonding agent, which should be known before application, are presented. Furhter a brief description of the bonding agent is given, as well as the requirements for pre­ paring the bonding agent and the precast elements. Problemi v zvezi s predpisi za obtežbo cestnih mostov UDK 624.21.04(083.9) KAREL VERŠNAK Namen referata je prikazati problematiko o obtežbah na mostovih glede na to, da so današnji predpisi o obtežbah na mostovih zastareli in (ne­ sodobni) preživeli. Pri nas so še vedno v veljavi Privremeni teh­ nički propisi o obtežbah za mostove, ki vsebinsko ne ustrezajo več današnjemu normalnemu pro­ metu, vse večjim zahtevam po težkih transportih in razvoju samih mostov glede na njihove dolžine in širine. Razmerja med računskimi obtežbami in stvar­ nimi obtežbami na mostovih kažejo, da so eni mo­ stovi predimenzionirani, drugi pa nimajo nobenih rezerv oziroma so celo poddirnenzionirani. Standardi za obtežbe nosilnih inženirskih kon­ strukcij so osnovni podatki gradbenih konstruk­ cij, da lahko pridemo do čimboljših investicij. Velika večina mostov je bila zgrajena z name­ nom, da bi bili kos naraščajočemu prometu. Prob­ lem obtežb mostov se je v različnih državah reše­ val različno. Rezultati kažejo, da obstajajo med na­ cionalnimi specifikacijami za obremenitve ogrom­ na neskladja in težko si je predstavljati, da se pro­ metni modeli v razvitih deželah med seboj tako razlikujejo. Celo med posameznimi zahodnoevrop­ skimi državami so velika neskladja kljub enakemu prometu. Za projektante mostov je bistvo, da osredoto­ čimo pozornost na specificiranje obremenitev av­ tomobilskih cest. Specifikacije kažejo znatne va­ riacije v raznih deželah sveta. Diagram daje primerjavo upogibnih momentov koristne obremenitve na 1 m širine mostu za dani razpon. Sorazmerno lahke obremenitve po AASHO specifikaciji, ki se uporabljajo v ZDA in Kanadi, so v velikem nasprotju z obremenitvami HA in HB, ki se uporabljajo v Veliki Britaniji. Specifi­ kacije obremenitev imajo velik vpliv na projekti­ ranje, gradnjo in stroške mostu danega razpona. Vrednost diagramov veljajo za naj višje kate­ gorije cest posameznih dežel, to se pravi za avto­ mobilske ceste. Diagrami dajejo povzetek specifi­ ciranih maksimalnih obremenitev voznih pasov za izbrane dežele z vsega sveta. Pri obravnavanju in uporabi obremenitev voznih pasov ni nobene enotnosti. Specificirane ši­ rine voznih pasov variirajo od dežele do dežele. Pro­ učevanje tabele Diagrami jasno kažejo, kakšna ne­ skladja vladajo pri nacionalnih specifikacijah ob­ remenitev. Da bi poenostavili nalogo projektantov, je težnja uvesti enotnost pri nacionalnih specifi­ kacijah obremenitev. Problemom obremenjevanja Avtor: Karel Veršnak, dipl. inž. gradb. GIP »Gra­ dis« Maribor mostov se danes v svetu posveča izredno velika pozornost. Namen referata je prikazati ta splošna mnenja o dognanjih pri obremenjevanju mostov. Mnenja so povzeta iz mednarodnih razprav o ob­ remenjevanju mostov, in sicer IABSE v Cambrid­ ge leta 1975, nadalje simpozija za mostove in inže­ nirske zgradbe v Lübecku ZR Nemčija ter iz os­ talih strokovnih revij in knjig. Očitno je, da imajo vse dežele podobne prob­ leme glede vrst prometa, ki se odvija po njihovih avtomobilskih cestah. V splošnem lanko klasifici­ ramo promet v tri skupine: a) Normalna vozila, ki so zasnovana tako, da so v skladu s splošnimi pravnimi omejitvami v vsaki deželi. Teža teh normalnih vozil sega do maks 40 ton bruto naložene teže. b) Posebna normalna vozila, katerih bruto te­ ža sega do 150 ton. Premikanje tega tipa vozil je kontrolirana z zakonom, vendar pa je uveljavlja­ nje te kontrole precej omejeno v svoji učinkovi­ tosti. Zato pomeni premikanje teh vozil upošteva­ nja vredno nevarnost na cestah. c) Nenormalna vozila, to so posebna vozila, ki so namenjena za prevoz nedeljivih tovorov velike teže, npr. električni transformatorji, generatorji . . . itd. V to skupino spadajo bremena do 600 ton. Gi­ banje teh bremen je v večini dežel ostro kontroli­ rano. Kakršnakoli že je oblika vozne obremenitve, za projektiranje mostu je to model, ki se ga mora obravnavati. Teža in razporeditev vozil variira od trenutka do trenutka in od mostu do mostu. Obre­ menitveni model mora vsebovati vse učinke defi­ niranih kategorij vozil. Ena od napak obremenitvenih modelov za pro­ jektiranje, ki so bili v uporabi v preteklosti, je bila ta, da so bili sicer dovolj dobri za normalni pro­ met, niso pa bili zadovoljivi za »posebni normalni« promet. Pri mostovih s srednjimi in dolgimi razpo­ ni so glavni vzdolžni elementi lahko vzdržali pre­ cej velike učinke preobremenitve — zaradi te ka­ tegorije vozil (b), kratki sekundarni elementi pa so bili močno omejeni. Splošno mnenje je, da bi bilo treba pripraviti zadovoljiv model prometne obre­ menitve za splošno uporabo, da bi ustvarili pri­ merno preobremenitveno kapaciteto v vseh ele­ mentih mostu. Z redkimi izjemami je bilo ugotovljeno, da je najbolj zadovoljiva oblika modela enakomerno po­ razdeljena obtežba z eno ali dvema točkovnima silama. Točkovna obtežba je predvidena zato, da zagotovimo potrebno izravnavo, ki se zahteva, da se lahko enakomerno razdeljena obtežba uporablja za upogib in strig na manjših elementih mostne konstrukcije in seveda tudi za mostove s krajšimi razponi. Predlog prof. Tonkoviča o obtežbah na mosto­ vih, ki naj bi zamenjali stare naše predpise, prav tako predvideva enakomerno obtežbo z dvema točkovnima silama. Zaradi mešanega prometa, ki zajema vozila od osebnih vozil do najtežjih tovornjakov (z majh­ nim deležem v prometu), je treba upoštevati po­ jemanje obremenitvenega modela, ker postane ob­ remenjena dolžina večja. Na kratki obremenjeni dolžini lahko upravi­ čeno pričakujemo, da se zapolni s tesno zbitimi vozili najtežjega tipa. Ko obremenjena dolžina na­ rašča, bodo vmesna lažja vozila ustrezno zmanj­ šala intenziteto. Karakteristična obremenitev ni občutljiva na naravo in vrsto prometa pri kratkih no, kot je običajno pri mostovih s srednje dolgimi razponi. Pri tej veliki intenzivnosti moramo upo­ števati, da zavzema tisti del vplivnice z največjimi ordinatami. Glede na prečno pojemanje sta dani dve možnosti, in sicer: 1. Eden ali dva vozna pasova sta okupirana z intenzivno enakomerno porazdeljeno obtežbo, ki ustreza obremenjeni dolžini, vsi ostali vozni pasovi pa so obremenjeni z ustreznim delom celotne in­ tenzivnosti (okoli 1/3). 2. Učinek več voznih pasov po širini mostu je treba obravnavati kot razširjeno pojemanje ena­ komerno porazdeljene obremenitve glede na vzdolžno obremenjeno dolžino. iöi E E Maksimalni upogibni momenti na enoto širine za posamezne obremenjene promet­ ne pasove v raznih deželah in srednje dolgih obremenjenih dolžinah, vendar pa postane zelo občutljiva na to, ko obremenjena dolžina naraste. Prav tako pa se tudi karakteristična obremeni­ tev zmanjša preko cestišča, kot narašča širina ce­ stišča s številom razpoložljivih voznih pasov. Po­ membna stvar, ki jo je treba upoštevati, je ta, da se bo velika intenzivnost obremenitve na kratkih in srednjih razponih pojavila tudi pri dolgih mo­ stovih in da bo zavzemala isto obremenjeno dolži- Končna oblika modela prometne obtežbe bi morala temeljiti na načinu »verodostojnosti«, pod­ prtim z verjetnostnimi študijami. Te študije bi prispevale k naslednjim pomembnim ciljem: 1. doseči trden standard varnosti, 2. končno ustvariti izmerljiv nivo rizika, 3. pojačati zaupanje v primernost modela ob­ remenitve. Nova iskana oblika modela prometne obtežbe bo v primeru z današnjimi modeli obremenitve mostov kazala pri mostovih majhnih in srednjih razpetin manjše vplive, med tem ko bo pri mosto­ vih z velikimi razponi ta vpliv bistvenega po­ mena. Nenormalen transport. Danes se vse bolj srečujemo s problemom transporta izjemno težkih, v glavnem nedeljivih tovorov razne industrijske in električne opreme. Potrebe raznih dežel so različne v skladu s pre­ vladaj očimi industrijskimi dejavnostmi in glede UDK 624.21.04(083.9) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) ST. 1, STR. 12 Karel Veršnak PROBLEMI V ZVEZI S PREDPISI ZA OBTEŽBO CESTNIH MOSTOV V referatu je nakazana problematika o obtežbah na mostovih glede na stare veljavne predpise, ki vse­ binsko ne ustrezajo več današnjemu normalnemu pro­ metu. Zaradi velikega nesikladja med posameznimi deželami pri obtežbah na mostovih je treba kljub enotnemu prometu uvesti enotnost pri nacionalnih specifikacijah obremenitev, kar bi omogočilo eko­ nomsko gradnjo cest in mostov. Mnenja o dognanjih pri obremenjevanju mostov so povzeta iz mednarodnih razprav o obremenjevanju mostov, in sicer IABSE v Cambridge in simpozija v Lübecku. na obstoječe druge transportne možnosti — želez­ nica vodne poti — s katerimi se dajo ti tovori pre­ važati. Kako naj bodo ceste in mostovi projektirani, da bodo prenesli te obremenitve, je stvar ekonom­ ske gradnje v primerih cest in mostov. Število takih vozil v nobeni deželi ni veliko. Premikanje teh vozil po cestah je običajno strogo kontrolirano. Glede na te obremenitve je potrebna odločitev o obsegu normalnega prometa, ki ga je treba upoštevati pri teh obremenitvah na mosto­ vih. UDK 624.21.04(083.9) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA 1980 (1) NR. 1, PP. 12 Karel Veršnak PROBLEMS REFERRING TO REGULATIONS ON ROAD BRIDGES LOADING In the report, the problems on bridge loading are indicated with regard ito old regulations in force wich as to their contents do not correspond to the present normal traffic any more. Due to big discre­ pancies among bridge loadings in individual countries it is necessary to introduce uniformity into the natio­ nal loading specifications; this would enable an eco­ nomic road and bridge construction. Opinions on bridge loading results are resumed from international discussions: IABSE in Cambridge and Symposium in Lübeck. Optimiranje konstrukcij z vidika organizacije v fazah zasnove in izvedbe UDK 69.02.07 69.008 EDO RODOŠEK 1. Kompatibilnost konstrukcije in zaključnih del ter fleksibilnost uporabe Ker se objekti visoke gradnje praviloma pro­ jektirajo za vnaprej določeni namen, skušamo omo­ gočiti ta namen tako, da dimenzioniramo tako pro­ store kot tudi sestavne dele kar najbolj racionalno glede na investicijske pa tudi glede na eksploata- cijske stroške. Tu nastaja zadrega v tem, da, čim bolj je neki objekt prilagojen določenemu namenu, teže ga je adaptirati, če se namen menja. Po drugi strani silijo rastoča specializacija op­ ravil in naraščajoča vlaganja v gradbeno opremo izvajalce v velike serije gradbenih elementov, ki naj se po možnosti proizvajajo tudi neodvisno od naročila. Zato se pojavljajo zahteve za takimi pro­ jekti, ki bi omogočili velik izbor kombinacij v raz- Avtor: Edo Rodošek, profesor FAGG Ljubljana. ličnih objektih, vendar s čim manjšim številom sestavnih elementov. Želja po polivalentnem name­ nu zgradbe pelje postopoma do namensko nevtral­ nih primarnih sistemov, ki jim šele sekundarni si­ stemi finalizacije specificirajo namen. Prvi pogoj za izvedbo takih sestemov je seveda dosledno izpe­ ljana modularna koordinacija in neki dogovorjeni ožji izbor sortimenta obeh sistemov, (standardizaci­ ja oziroma tipizacija), ki šele omogoča kompatibil­ nost konstrukcije in finalni del. Iz tega nujno sle­ dijo nekatere bistvene zahteve: — deli konstrukcije (primarni sistem) naj čim manj omejujejo prostor, kar pomeni uporabo več­ jih razponov nad 6 m (7,20, 8,40 m): — elementi dodelave (sekundarni sistem) morajo imeti modularne dimenzije (3 M), da jih lahko vgrajujemo v različne konstrukcije, morajo biti čim bolj finalizirani, montirajo pa naj se brez intervencij na konstrukciji. To pomeni ponudbo teh delov po katalogu, ki naj obdela vse strokovne probleme za laika — uporabnika, od raznovrstno­ sti namena, preko vprašanj transporta in emba- liranja do montaže, npr. po načelu »naredi sam«. Danes obstajajo že tudi kompletne metode, ki obravnavajo tak način funkcionalnega projektira­ nja, kot npr. znana SAR (Stickting Architekten Research) metoda iz Eidhovena v Holandiji, ki upo­ rablja pasovno projektno mrežo (Tartan grid) 1 M + 2 M, ki rešuje praktično vse tolerančne pro­ bleme z uporabo priležnih elementov širine, manj­ še od 1 M. Zaenkrat pomeni glavno oviro za uvedbo takih ali podobnih ukrepov nezadostna povezanost indu­ strije finalizacije in opreme z gradbeno projektivo oziroma operativo. Vendar vse bolj prodira spozna­ nje, da je doba funkcionalnega zastarevanja ob­ jektov danes že bistveno krajša, kot je doba traj­ nosti istih objektov. Izhoda sta le dva: sporno ar­ gumentiran prehod na graditev konstrukcije, bist­ veno manjše trajnosti (30 namesto 100 let), pri če­ mer zagovorniki te ideje dosledno priračunavajo npr. pri betonskih objektih stroškom gradnje in uporabe tudi stroške rušenja (!) ali pa tako tehno­ loško projektiranje, ki zagotovi in fiksira le težje spremenljive lastnosti zgradbe (nosilnost, gabarite, izolativnost, skratka elemente, ki so potrebni za gradbeno dovoljenje), medtem ko prepušča fazni dodelavi lažje spremenljive lastnosti (notranjo de­ litev prostora, stopnjo opremljenosti, obdelavo po­ vršin in ostala zaključna dela). Spremljanje trajanja gradnje med seboj pri­ merljivih objektov pa tudi novejše raziskave pro­ duktivnosti npr. pri gradnji stanovanj kot najma- sovnejše veje visokih gradenj kažejo, da pri grad­ nji konstrukcije objekta dosegamo evropski nivo, kar nam pa začuda ne pripomore, da bi se pri do- Š K M M t l S m M S S iV A N J U i za tz 'tem w oJ f U A V v .v r -y . b i H f .P k A V U N r .U- -im 70 S0 90 s ' k i — Za instalacije medicinskih plinov je material v glavnem uvožen in ga bo preskrbel investitor. Ti materiali se izredno hitro razvijajo in ni tipiziranih elementov. —Največ težav imajo elektrikarji. Kdaj bomo delo končali, še ne vemo. Na operacijskem bloku je za 8—10 mesecev intenzivnega dela, pa še nismo niti začeli delati. Zaradi sprememb načrtov smo tudi že po štirikrat napeljevali posamezne dele elektroinsta- lacij. Ustanovili mešano podjetje v Avstriji V Št. Jakobu v Rožu na avstrijskem Koroškem je bilo ustanovljeno mešano podjetje IMP Metall GmbH. Poleg IMP, ki ima 76 %> ustanovne vloge, sodelujejo avstrijski družabniki, vključno s posojilnico koroških Slovencev v Št. Jakobu. S tem bo IMP povečal jugoslovanski izvoz, zmanjšal uvoz in izpeljal proizvodnjo instalacijskih ter regulacijskih armatur, predvsem iz nerjavečega programa, za potrebe jugoslovanskega in tujih tržišč. Kaj bomo delali v letu 1980? — Vse instalacije za II. fazo Slovenijalesa ob Gos­ podarskem razstavišču v Ljubljani. — Vse instalacije v novi hali Gospodarskega razs­ tavišča. — Strojne instalacije za novi center Mercatorja ob kamniški progi v Ljubljani. — Vse instalacije v bazični kemični industriji v Ljutomeru. — Enako za Krkine farmacevtske industrije v Novem mestu. —• Na ^vgraditev instalacij čaka stolpnica CGP DELO v Ljubljani. — Celotne instalacije za novogradnje v Julonu. Dela v NDR Z nemškimi partnerji se dogovarjamo za gradnjo velike kotlarne, ki bo ogrevala del Leipziga. Njena moč naj bi bila 100 G cal — tolikšna je trenutna moč ljub­ ljanske Toplarne. Sklenjena je tudi pogodba za na­ daljevanje del v Eisenhuttenstadtu. Irak Za dela v Iraku smo podpisali pogodbe: — KOL 201, KOL 195, KOL 77, in KOL 500; vse vrste instalacij v vrednosti okrog 31 milijonov dolarjev. Ta dela bomo morali opraviti v letih 1980 — 81. Sode­ lovali bomo z SGP Slovenija ceste — Tehnika in In- dustrogradnjo iz Zagreba. Vsi projekti so pripravljeni v Iraku, razen izvedbenih, ki bodo pri nas. — Za glavne projekte za KOL 3 smo sklenili po­ sebno pogodbo. Projekte pripravijajo v TOZD PB sku­ paj s Slovenija projektom. Oddali smo ponudbo za vse instalacije. Vrednost del bo okrog 23 milijonov dolarjev, —