teto II., štev. 43 V Unblfam, sobota dne 19. februarja I92f. Posamezna štev. 1 K » « sjutraj. Stane celoletno . ISO K mesečno......M a «9 zased ozemlja 300 # W isozeastrs . 4fl* Ogtest sa vsaft mm riFrae atolpea <58 mm) 3 E - atli ogiasi do 90 ma ftoipea (53 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: MDclošičera cesta it 16,1 Telefon it 72. Uoravnlštvoi Sodna oliea it- fi. Telefon it 36. Bačra \r. pošt. Ml urad« atev. lL84i Ljubljana, IS. februaija Ko se je na Češkem bližal čas ljudskega štetja (15. febr. ti.) so ljudje začeli trumoma izstopati iz katoliške cerkve, da bi jim ne bilo treba v rubriko glede vere zapisati •rimsko katoliški«. To je bilo naravno za one, ki so bili samo še po imenu v cerkvi. Tudi pri nas ie marsikdo s pomislekom zapisal svoj «rim.-kat.». Čutil je pač dobro, da je sicer po imenu v tej cerkvi, da pa ni v nji z dušo deloma zato, ko- se ne strinja z vsem, kar se v cerkvi godi, deloma, ali pa največ zato, kar se godi iz cerkve, oziroma izven cerbre. Spomnil se je, kaj je delala eerkvera politika pri nas pred vojno in med vojno in pomislil je, kako sedaj zopet nastopa cerkvena politika proti naši skupni državi, kako klerikalizem sovraži vse, kar mi ljubimo in s svojo politiko odganja cd cerkve vsakega, ki se ne strinja z njegovim protidržavnim delom. Na Češkem je odpor proti cerkvi dosegel že visoko stopinjo: prestopile so cele občine m celi okraji v tako-zvano češko narodno cerkev. Delavstvo po večini izstopilo iz cerkve, na kmetih pa se vrši prestop navadno z župniki vred v narodno ali pa evangelsko cerkev. Narodna cerkev je že tako narastla, da ji primanjkuje duhovnikov Češka narodna duhovščina se sama. bori za narodno cerkev, da pa župniki ne prestopajo tako hitro^-tenju vzrok je gmotno vprašanje:, katoliška cerkev ima mastne tare, narodna cerkev pa _je šele v začetku.-. Duhovniki narodne cerkve žive cd miloščine svojih vernikov. O tem gibanju je napisal doktor Herben v «Nar. Listih* nekaj člankov pod naslovom «Ljudsko gibanje«. Tam razpravlja o verskih razmerah in razlaga opravičenost ljudstva, da si ustanovi svojo narodno cerkev. Oglasilo se je namreč nekaj svarilnih glasov, ki so rekli, da ne kaže v teh kritičnih časih gojiti verskih bojev. To stališče ni neopravičeno, toda boji so tu in se razvijajo naprej. Pri nas se je o tem Ie malo pisalo —- mnogo večje pa je gibanje na Hrvatskem, kjer se bije že resen boj za takozvano narodno cerkev. Lansko leto je i^dal Božo Miloševič brošuro cglas naroda — glas Boga», kjer popisuje, kaj hoče narodna cerkev. V Zagrebu izhaja list «Novi rod», ki pojasnjuje razna vprašanja glede nove organizacije skupne narodne cerkve. Da ima to gibanje med hrvatskimi kmeti več pristašev, nego pri nas, je naravno, če poznamo hrvatske razmere. Pri nas se je zaril klerikalizem globoko v dušo naroda — toda počasi bo tudi pri nas prišlo ! spoznanje, da je vera nekaj druge- j ga, nego to. kar se danes označuje v rubriki popisovalne pole. Vprašanje razmerja do .erkve jc v prvi vrsti osebno. Pravilno je demokratsko načelo, da si to -a- 'erje vsak za sebe razčisti. Naš boj proti klerikalizmu ne velja cerkvi, velja zlorabi njenega duševnega vpliva in njene organizacije. Mi strogo ločimo versko vprašanje od klerikalizma in kakor obsojamo zlorabo katoliške vere v politične svrhe, tako ne maramo sami zlorabljati ne pravoslavna, ne narodne cerkve, ne kaše drage verske organizacije za sredstvo v boju proti klerikalizmu. Jutri govori v Ljubljani organiza-narodne cerkve v Jugoslaviji Novi volilni imeniki za obč. volitve v Slo veni i. BEOGRAD, 18. febr. (Izv.) Ker svojo korist, je ministrstvo izdalo je konstatirano, da so sestavljali Ide- naredbo, da cbčinske volitve v Slo-rikalci volilne imenike za volitve na- veniji ne bodo vršile «e ra podlagi rodnih poslancev v astavotvorno teh imenikov, temveč se bodo na-sknpščino v Sloveniji pristransko v, pravili novi. Spor za ime in grb Jugoslavije. Beograd, 18 febr. (Izv.) Danes, vi, da je io le službeni naziv in da dopoldne se je vršila seja vladnih I vlada da obenem deklaracijo, s ka-strank, h kateri so bili pozvani tudi! tero se ugotavlja, da je službeni na-zastopniki onih strank, ki se po svo-1 ziv države izšei iz zaključkov na Kr- fu in zagrebškega Narodnega Vije jih ustavnih načrtih tako malo razlikujejo od vladnega načrta ustave, da obstoji nada, da bodo končno glasovali za ustavo po vladnem predlogi-, to je zemljoradniki, socialni demokrati in muslimani. Šlo je za šti-lizaciio prvih treh členov ustavnega načrta. Demokratski poslanci: dr. Tomljenovič, dr Žerjav "m Demetrovič so izjavili, da jim ni mogoče glasovati za prvi člea, ako se ne evažu-je volja demokratskega kluba in da državi tudi ime «JugosIavija>. Pov-darjali so, da jih vedeli, ako se ena-o ravnost vseh treh plemen izrazi tudi v imenu države, vendar smaira-jo, da se edinstvenost najboljše izrazi z imenom Jugoslavija. V imenu radikalskega kluba je izjavil Laza Markovič, da radikalci nikakor ne morejo glasovati za ime Jugoslavija. -Če bi se v tem vprašanju tiralo do odločitve, bi morali radikalci zapustiti vlado. Minister za konstifu-anto TrifkoviČ je izjavil, da se mora v tej stvari napraviti vprašanje na vlado. Nato se je konstatiralo, da se klerikalna stranka v svojem ustav-eem načrtu glede imena države sploh ni izjavila, pač pa socialisti, zemljoradniki, muslimani in narodni klub. Nato se je sestal ministrski svet Ministrski predsednik je izjavil, da njegovi pristaši niso še mnenja, da bi bil čas za to, da se v imenu države briše srbsko ime. Izjavil je, da bi takoj izstopi! iz vlade, ako bi pri glasovanja prodrlo ime države, ki ne bi nvaževalo srbskega imena. Po daljših razpravah je prišlo do kompromisa med vladnimi strankami v tem smislu, da je demokratska stranka izjavila da smatra ime «Jugoslovanski* kot ono, ki naj odgovarja njenemu programu, da pa glasuje za člen prvi z besedilom, ki daje državi službeni naziv Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ako se v členu prvem posebej" obja- ča in da gre edino za oficielno ime. ki pa ne preprečuje, d* se v političnem in privatnem življenju vporab-Ija za državo drugo ime. Nato se je predrugačil člen prvi v tem smislu, da se razdeli v dva dela, prvi povdaria parlamentarno monarhijo, drugi pa ustanavlja službeno ime države. Na ta način bo mogoče, da za prvi del prvega čle-glasujejo vse monarhistične stranke in za drugi del pa vsaj obe vladni stranki. DRŽAVNI GRB. Zatem se je razpravljalo o državnem grba. Poslanec dr. Žerjav je povdarjal, da slovenskega grba ni in da! , ga tudi ne rabimo. Poslanec dr. Žerjav je proti temu, da bi -se grb delil v tri dele; to, kar se imenuje slovensko v grbu, je prosta iznajdba Vsled tega zahteva, naj se briše vsaj beseda slovenski. Poslanec dr. Vošnjak se pridružuje želji, da se briše plemenski naziv iz grba. Večina je mnenja, da ne kaže menjati že vpeljanega državnega grba. O stvari govori še dr. Smodlaka in končno so se zedinile stranke v tem smislu, da-se brišejo plemenski nazivi. DRŽAVNI JEZIK. Glede člena 3 sta izjavila poslanca dr. Žerjav in dr. Vošnjak, da ne moreta dopustiti, da bi se slovenščina imenovala dialekt, kakor to del?, ustavni načrt, ker je slovenščina literarni jezik. V imenu demokratskega kluba predlaga dr. Žerjav, da se glasi člen 3: «službeni jezik kraljevine je srbohrvatskoslovenski», dr. Vošnjak pa predlaga: «službeni jezik kraljevine je narodni jezik Srbov Hrvatov in Slovencev*. Po daljši debati so se zedinile stranke za demokratski predlog, ki ga bo podal v seji odseka poslanec dr. Žerjav. to? Vprašanje ne mteresira politike, interesna ljudi. Gotovo je vredno, da vsakdo o njem premišlja, Zafcreb, 18 februarja. Dopisnik „Ju-tamiega usta poroča iz zanesljivega vira, da je potovanje dr. Vesniča v Paru v zvezi z važno politično misijo. Demarša anfanfe na Madžarskem. Budimpešta, 18. febr. (Izv/) Danes' Budimpešta, 18. febr. (Izv.) De-so izročili predstavniki Francije, Javske socialistične organizacije pri-Italije in Anglije predsedniku mad- previjajo splošno generalno stavko, žarskega ministrskega sveia grofu s katero mislijo izsiliti 100 odstotno Telekyju noto svojih držav, v kateri zvišanje plač. Vlada je sklenila, da izjavljajo, da zavezniki ne priposte prepreči z vsemi silami izbruh take-v nobenem slnčaju vrnitve Habsbnr- ga štrajka. Tekom današnjega dneva žanov na Madžarsko. Kot povod je policija aretirala okoli 300 agita-svojega nastopa navajajo, da so torjevv ki so hujskali k štrajku. Habsburžani med glavnimi krivci j Dona;, 18. februarja. Madžarske svetovne vojne, da so oni zavlačeva- oblasti so proglasile v takozvanem li vojno. Njih padec je zasluzena Burgenlandu preki sod. Uradno ute-kszen za njih politiso proti narodno- meljujeio to odredbo vsied naraščanja stim v bivši monarhiji. V noti se ki iih, nameravajo izvršiti očita Madžarski, da igra s svojo nameravajo izvnm, ma- agitacijo za Habsburzane nelojalno jjj^j d ^ te politiko m da vzdrzuje s Habsbnr- ,jnc Avstriji. žani trajne in ozke zveze. BUDIMPEŠTA. 18. febr. (Izv.) Organizacija madžarskih duhovnikov objav'ia na vse madžarske duhovnike oklic/v katerem jih poživlja, da naj v svojih molitvah zopet molilo za aposto'ske«ra Vralia Karla IV, ki V Bepgrad pa bo najprej prišel neki ■ je še vedno madžarski krali, ker se francoski diplomat, za niim oa maršal j ni r^d?r od-ovedal pravicam na Focb. 'madžarski orestoL DUNAJ. 18. febr. (Izv.) Tukajšnje madžarsko poslaništvo je danes obvestilo policijo, da je bil pri prevozu iz poslanstva na kolodvor ukraden kovčeg r. važnimi dinlomatskimi dokumenti, ki »o prispeli iz Berna za madžarsko ministrstvo zunanjih eadev. Govori se. da se ti dokumenti • nanašajo na korespondenco eksce-saria. Karla -^-madžarsko vlado. Oficijelna pogajanja z zemljoradniki Beograd, 18. februarja. (Izv.) Danes so bile razprave z zemljoradniki za skupno ustavno delo in eventualni vstop v vlado. Vlado je zastopal ministrski predsednik Pašič sam. Razgovor je imel oficijelni značaj. Jutri se pogajanja nadaljujejo. Prisostvoval jim bo imenom demokratskega kluba Ljuba Davidovič. Sodi se, da pride jutri, do povoljnega zaključka. BEOGRAD, 18. iebr. (Izv.) Jutri popoldne se bo vršila konferenca članov radikalne in demokratske stranke o nadaljnjem skupnem nastopu in c'elu v ustavnem odboru. Demokratski klub je lia svoji današnji seji nadaljeval debato o carinski in trgovski politiki. Poooldne so imeli radikalci sejo, na kateri so razpravljali o postopanju klubovega člana Nastasa Petroviča v ustavnem odboru. V političnih kro«'h pričakujejo, da bo Petrovič izvajal konsekvenco in odložil članstvo v ustavnem odboru. Beograd, 18. februarja (Izv.) Na jutrišnji seji ministrskega sveta se bo rešilo vprašanje hrvatskega bana. Imenovan bo najbrž sedanji minister za šume in rude dr. Henrik Krizman. V tem slučaju stopi mesto njega v kabinet posl. dr. Tomljenovič. Korolčeve brezuspešne entervendle Beograd, 18 februarja. (Izv.) Poslanec dr. Korošec je bil po večkratnih prošnjah sprejet v avdijenci pri ministrskem predsedniku Nikoli Paši-ču. Hotel se je ž njim pogajati radi političnih .postulaiov klerikalne stranke. Pašič pa m?i je odločno odkionil o tem vsako diskusijo, češ, da mera biti ustavni načrt sprejet v smislu vladnega načrta; o klerikalnem predlogu sploh ne more razpravljati. Dr. Korošec je nato ponovno ugovarjal pri ministru prosvete Svdozar-ju Pribičeviču radi višjega šolskega sveta v Ljubljani. To pot je Korošec odkrito priznal, da ga razburja, ker bo po novem ustroju višjega šolskega sveta v Ljubljani njegova stranka občutno oslabljena. Skof Akšamovič m&ii vers?<§ mir Beegrsd, 18 februarja. (Izv.) Poslanec dr. V. Janič je pedal na ministra za vere vprašanje v sledeči zadevi: Pred nekaj dnevi je imel v Sremskih Karlovrih škof Akšamovič prepoved, v kateri je rabil izraz „zablodjcni kristjani. ki ne pripadajo katoliški cerkvi". Nam Iga val je r.a pravoslavne v Sremekih Karlovrih. Poslanec prosi ministra ver, da na prvi seji odgovor Frandia preti s pohodom proti Nemčiji Pariz, 18. februarja. (Izv.) Fock je izdelal načrt za pohod francoske armade proti Nemčiji za slučaj, da se nemška vladjt nc uklone pariškim sklepom. Priprave so le izvršene. Francija bo dobila v Lcndonu mandat an-tante. Vprašanje fuae saroš Rim, 18. febr. (Izv.) Na današnji seji parlamentarne komisije za zunanje zadeve je bilo sklenjeno proti glasovom socialistov, ki so se vzdržali glasovanja, da komisija vstraja na zahtevi, da pride vprašanje luke Baroš v parlamentu na razpravo. Komisija je poverila predsednika De Nava, da naj o tem sklep m obvesti predsednika vlade Giolittija in mu sporoči, da bo komisija prino-rana prepustiti posameznim polit, skupinam proste roke, ako vlada odbije njeno zahtevo. De Nava je takoj obiskal ministrskega predsedn. Giolittija, ki je vzel sklep komisije na znanje in izjavil, da bo vlsda na svoji jutrišnji seji sklepala o tej zahtevi in obvestila predsedstvo parlamentarne komisije za zunanje zadeve o svojem stališču v tem vprašanju. Posal&nls s stalijo Eeojrsd. 18 februarja. V Beograd je dospel načelnik italijanskega ministrstva za trgovino, da prične z za-stemiki naše vlade pogajania glede trgovinske in prometne pogodbe. Razen tega je pooblaščen, da prične pogajanja o razmejitvi pa določilih ra-pallske pogodbe. PrGts&cSjševžli&i po-teret v Sšuslji Pariz, i3. febr. (Izv.) «L'Oevre* poroča, da je proriboljseviški pokret Rusiji vse močnejši, vendar zaradi stroge boljševiške kontrole ne prihajajo noben2 vesti. Razen upora v Kronstadtu, kjer so mornarji še vedno gospedtur situacije se poroča. cz. V ljudski komisar Antonov, pobegnil iz Moskve in organiziral v južni Rusiji vioc^n odpor proti boliševiškemu terorju. Sofija, 18. febr. (Izv.) Tukajšnji i isti poročajo, da jo prišlo v Wran-giovi armadi na Galipoliu do upo- 1.) ali mu je znan ?, da jc Aklamcvič j ra zaradi slabe prehrane. Vojaki so r.a ta način užalil pravoslavne kristia- i marširali ua Carigrad na pota so ne v Srcmskih Karlove':? 2.) ali ir-u' je znano, da je škof Akšamovič na ta način poniževal dostojanstvo pravoslavnega patriiarha naše dri.:ve? 3.) ali je ministru znano, da se v djako-vačkih kakor tudi v zagrebških bk&np-skih službenih organih Sr. i i ;n v* vosi.> -ni del našega naroda? 4.) ali ie ministru znano, da je škof Akšain-ivii političnih razlogov zamaja! :k;h Karlove-"h duhovnika Maistrovi-ča. ker je prijatelj s kristjani pravoslavne vere? 5.) ali mu je zna>io, da ie Akšamovič preko svojih službeni! organov javno poniževal pred ljudstvom dostojanstvo predsednika ustavo tvorne skupščine? Antanta uničila avstrii« ske aercpgane Dana j, 18. febr. (Izv.) Na aerodrom v Dunajskem Novem mestu je danes prišel član mednarodne zra-koplovr.e sekcije angleški stotnik Woodthouse z oddelkom vojakov, ki so začeli razbiiati aeroplanske '^ke. Razbili so okoli 4000 vijakov Protest delavcev ni zalegel prav nič. Angleži so hladnokrvno uničili ves materija!. Beograd, 18. februarja (Izv) Mini ster za šume in rude- ie odločil, da se v vseh državnih rudnikih p'ača poleg navadne plače rudarjem še posebna nagrada za povečanje produkcije premoga jih ustavile angleške in francoske ov ie, vnel se je krvav boj, v katere.^ je padlo mnogo mrtvih. V?ranglov: čete so b i: prisiljene na umik Mz^rs Prsata Sfets RIM, fehr. (Izv.) O'izgnanstvu -rjinca Siksts Burbonsk^ga, brat. eksccsarice Zite. kije leta 1917. v imenu cesaria Karb. ponudi! Franciji separaten mir, se ooročajo sledeče iodrobnosti: P^inc Sikst ie nrišt,! v Rim, kjer ima obilo sorod "ikov in mancev. Bi; je celo sprejel is kra-Hevan dvom. ker o njegovi knjigi r» bilo takrat še ničesar znar.esa. Ko ^a je vlada zvecieia za njegovo delo. v katerem rezkrivo zuhrbtno postopanje ttaUjc za'časa vojne, je izd^a naredbo o Izgnanstvi;. Toda, nrinca Sik^ta ni bilo nikjer. Policija je preiskala mnogo plemmtašklh hiš v Rimu, kjer sc je mudil princ, a o r.»em ni robetiem sledu. OTi ver?;ji se je že odpeljal z avfomo^iom preko meje. po drugi pa je skrit nekje v Rimu. London. 18. februarja Po poroči iu iz E-rlina so se riška pogajania od-godila, ker v finančnem vprašanju ni prišlo do, sporazuma. Beograd, 18. februarja. (Izv.) Dane.s je tukai umri Svetozar Milosavljevič, podpredsednik državnega sveta v pen-ziji in bivši srbski minister prosvete in notraniih zadev. Govor poslanca G. Žerjava v ustavnem odbore, dne 14. februarja 1921. Treba, da se ta tudi javno pove: samoupravne edinice nimajo samo prava, temveč tudi dolžnosti. Zago-rovitj se jim mora finančno sredstvo, ali treba najti tudi načina, Itako se samoupravo, ki ne vrši svojih dolžnosti, prisili na delo. V členu 63., kjer se govori o kompetenci oblasti, treba reči, katere kompetence so dolžnost (n. pr. briga za zdravje, za ceste), katere pa pravica samouprave. V specialni debati podnesemo predloge, po katerih bo vsaj v oblasti in srezu samoupravnim edinicam na razpolago državni činovniški aparat proti temu, da dobe samoupravna zastopstva tudi v državnih zadevah vsaj posvetovalno moč. S tem se uvede nova kontrola, aparat bo cenejši, vsled česar bomo lažje glasovali za manjše oblasti. Nesprejemljiv nam je projekt klerikalne stranke, ki hoče državo razdeliti v državne fragmente. Poprej, ko grem v podrobnosti, moram odgovoriti na par opazk posl. Sušnika, ki je navedel nekai očitkov naši upravi, češ, da je njegova stranka radi tega postala avtonomistična. ••''.eni je znano, da klerikalna stranka vzdržuje svoj program od počet-ka in ne morda radi nove naredbe o višjem šolskem svetu. Stari šolski svet v Sloveniji ie bil zgrajen na naredbi Narodne vlade od dne 14. novembra 1918., ki se o njej trdi, da je «ustava S!ovenije». Sloven'ja je bila tedaj podrejena Narodnemu veča v Zagrebu in si brez potrditve Narodnega veča ni mogla dati j*t asketični srednji vek. Pokrajina Mla ia zadnji lepi časi pol poganske in pol kri-stjanske Aleksandri je dajeta ozadje dejanju. ki je slikano s pristno Franceoro umetnostjo. To je dalo tudi Massenetu dovolj le;>ega gradiva za njegovo opero, V glasbi sami se dobro čuti odmeve sladko omamljivega razkošnega življenja Velikega mesta in resno gl&seeo se pesem nove vere, Id prihaja iz sedanjosti v nad-zemske višave. Opora zahteva tudi tehnično precej aparata in v tem ozira ja treba našo upravo pohvaliti: scenarija jo bila v resnici lepa iu kostumi so kazali harmonijo s sceno in časom. Opera je bila dobro naštudirana, orkester je pod vodstvom ravnatelja Bukavine pri prehodu v drugem dejanju dosegel zasluženo priznanje občinstva. Glavni ulop,, sta jiela gosp. Le>>ar in gdčna. Thalerje-va. Gdčnf. Thalerje vi je uloza Tais dJa prilike, da .je Tszrila svojo igralsko pevsko umetnost in razkošne toalete Ss koncu predstave je prejel* nebroj cvetic. Gospi Le! ar je posebno v zadnjem dejanju pokazal svoje dobre strani kot pevec in igralec in jc podal tvojo nlogo z globokim pojmovanjem. Sicer se j« na odru nekoliko poznalo, da je pretaijera: zbor je bil premalo v igri in balet ni šol gladko. To se bo spopolnilo in imeli bomo v »Tais- eno najlepših in uraitniiko največjih oper v tej sezon'. — Gostovanje ruskega baleta. V sredo, dne 23.. v četrtek. 24. in v petek. 25. februarja bo gostoval v opernem gledališču našemu občinstvu že znani ruski balet: prima balerina bivšega imperatorskega moskovskega baleta. Margarita Fromano-va (klasični plesi) in znamenita karakter-na plesalka Julija Bekefijeva e sodelovanjem solista bivšega imperat. gledališkega baleta Maksa Fromana in plesalk baletno študije Margarite Fromanove. dam Ane Kodlove, Natalije Miklaševske, Valentin« Bjelove in Olge Orlove. Vstopnice se bodo dobivale od ponedeljka, 21. t. m. dalje r predprodaji pri dnevni blagajni opernega gledališča proti lOOodstotnemu poviSku ob navadnih urah. Ker se bodo proizvajalo po večini skoraj same nove točke, bo publiko gostovanje znamenite?? baleta gotovo zelo zanimalo. — Marijonetno gledališče igra v nedeljo dne 20. t. m. ob treh in ob pol šestih Pocdjevo burko v treh dejanjih: >Zs-čarani princ« in pa enodejanko -Gašper ček slikarc. — Javna predavanja v Maribora; Pn, štvo slovenskih akademikov v Maribor) otvori v ponedeljek serijo javnih predavanj. Prvi bo predaval dr. Ferdo Muli"' o i-Rdečih mestih«. Vstop je prost_ * »NEODLOČENO*. Kakor pri nas} v Sloveniji, tako se tudi na Hrvat-, skem in v Slavoniji številne osebe, zlasti frankovci in radičevci, v po-: pisni poli niso hoteli vpisati kot ju-i goslovanski državljani, marveč so v tej rubriki podčrtali besedo »neodločene. Kakor znano velja ta beseda za one. ki imajo po mirovni pogodbi pravico opcije. To so tujci, ki se v dveh letih lahko odločijo za eno ali drugo državo. Zagrebška »Riječ^ priporoča poklicanim oblastem, da s tega stališča zabeležijo vse one, ki so pri ljudskem štetju zapisali, da se še niso odločili glede državljanstva, ter iih črta pri sestavljanju volilnih imenikov. Take pa, ki s posebno tendenco še ne priznavajo naše države, naj bi se iztiralo i z naših mest. Saj ie še dosti naših uradnikov, ki nima- Ljubljana, 18. februarja. jo stanovanj, zakaj naj bi torej prizanašali takim, ki ne marajo za Jugoslavijo. * V ZADEVI ODVETNIKA DOKTORJA SCHAUBACHA nam javlja predsedstvo tukajšnje odvetniške zbornice, da je avtentično poročilo s potrebnim gradivom došlo zbornici dne 18. t. m. in bo zbornični odbor mogel šele sedai zavzeti svoje stališče. * IZ LAŠKEGA NAM PIŠEJO: V dičnem dediču umazanih «tradicij> ^Večernega lista* v t Novem času» se zaganja »živilski delavec* (seveda iz farovža, ker v farovžih se dela največ na živilih) v ravnatelja pivovarne Oeisselreiterja kot bivšega starosto Sokola. Nehote mu v tem oziru daje živilski delavec tako izpričevalo. kakršno bi mogel g. Geis- FRANK HELLER: 63 fngooe g (Prevod iz švedščice. F. J.) Truthahngasse? Kje za vraga je ta rilica? si je mislil zaspani Filip in iskal s težavo v svojem spominu, kje je slika, v katero bi spadala ulica z imenom Truthahngasse. Ah, da, zares, glej no, vraga, saj sem hotel po gospoda Woerza, ki je v resnici ruski veliki knez Mihael Nikolajevič... Toda kje za vraga ie gospod Woerz? \Ta to vprašanje je dobil Filip prav nepričakovan odgovor, in sicer od strani, na katero bi Filip ne bil nikdar misiil, namreč od gospoda Wo-erza samega. Na kosmatih golih nogah je imel š; vedno zavihane hlače, klobuk pa potisnjen v čelo, in kravata mu je divje frfotala v jutranjem vetru. Gospod \Voerz sam je pa kakor drevo v viharju nihal med dvema široko-plečima stražnikoma. Udarec na sence očividno torej ni bil tako zelo nevaren, kakor jc izprva izgledalo, jasno pa je bilo, d3 je nanovo osvešče-r Woerz bil sbbejše volje, najbrže 7-radi slabe družbe, v kateri se je znašel V čelo potisnjeni klobuk mu je sicer jemal vid, toda usta so bila svobodna in iz njih ie bruhal vihar najstrašnejših kletvin, kar jih je Filip kedaj slišal. «Gobec drži», se je kregal stražnik nad čevljarjem. «Čevljar, pa se ga tako po svinjsko nadeva! Tfu, tfu! Gobec drži, ti pravim, če ne...» «Sam ga drži», je odgovarjal Woerz z razjarjenim glasom. «Ubo-gega čevljarja znaš vzeti hop, pro-kleta krvava klobasa, če pa..» Woerzov glas je naenkrat prenehal, ker mu je stražnik s svojo velikansko dlanjo pokril usta. «Skoči po voz!» je Filip slišal reči stražnika, čigar tovoriš je nato odhitel. Ves zaripel in razjarjen je Woerz zaman skušal stražniku dopovedati, kaj misli o takšnem postopku, toda zaman. Njegove roke se ni mogel oprostiti. V tem sta pa prišla do veljave udarec s svinčenim gumbom in zaužiti alkohol, in Woerz se je naenkrat naslonil na stražnika. Ko je prispel voz za pijance, je Woerz spal spanje pravičnega v sovražnikovem naročju m se zato dal brez upora naložiti. Smeje je gledal Filip, kako nakladajo njegovega nočnega tovariša kakor zaklanega pujska na voz. Smeje je gledal za vozom, s katerega so pozdravljale gole, kosmate noge Woerzove, in do ušes so mu prihaiala krepka mnenw stražnikov, ki sta se razgovarjala o neznanem ruskem velikem knezu. «Tfu, hudiča, pijan kakor prašič m na pol nag, itu, pravim!» Filip je izprva hotel priti Woerzu tudi tu na pomoč, toda nato se je premislil, ker ga je pogled na svojo lastno zunanjost prepričal da ni za nikamor. Saj je izgledal skoraj še huje nego Woerz sam... Zato se je moral zadovoljiti s tem, da je naročil iz-voščku, naj sledi policijskemu vozu za pijance. Ko se je pol ure pozneje prepričal o novem Woerzovem naslovu., spravili so ga namreč v luknjo policijske stražnice na Gansemarktu... je Filip, spremljan od odobravajočih vzklikov svojega izvoščka, pozvonil pri hotelu "Atlantic*. Izvo-šček je namreč mislil, da gre le za posebno duhovito šalo. In res so Filipa najprej podvrgli pravcatemu zaslišanju, predno so temu razca-pancu in povaljancu verjeli, da je istoveten z gospodom, ki stanuje na številki 127. Končno je končala tudi ta procedura, in ko se je Filip hotel baš odstraniti, da se z liftorn popelje v drugo nadstropje, je njegovo oko še obstalo na črni tabli, kjer so zapisani tujci. V dolgem oddelku je čital: Kazimir Vivic, komornik car- skega visočanstva velikega kneza Mihaela Nikolajeviča iz Jekaterino-slava. Ta napis je v Filipu zbudil spomin na nekaj, kar je slišal nocoj, da, takrat, ko ga je Woerz nahrulil, misleč, da je policijski ogleduh. «Ali si izmed Vivicovih ljudi? Ali pa novinec?... Zdi se mi, da novinec.. > Misel je šinila Filipu v glavo, ic pred odhodom je še vprašal, ali je Vivic ukazal, da ga zjutraj zbude. Nato je naročil, naj zbude tudi njega isti čas in odšel točno ob šestih v postelj. Prvi del nočne prigode je bil končan, izgledalo pa je, da se utegne jutri še nadaljevati... • Okopan. obrit m preoblečen je drugi dan ob pol desetih predpol-dne Filip poslal svojo posetnico komora iku Vivicu. Nekaj minut pozneje je dobil odgovor, da se nahaja njegovo prevoshoditeljstvo (eksce-lenca) pri zajutreku in da ne želi, da ga kdo moti. Filip je mirno vzel drugo posetnico in napisal nanjo: «AIi sc morda zanimate za novice o svojem prejasnem delodajalcu?* Pol minute pozneje je dobil odgovor, da prosi komornik Vivic, naj ga profesor Pelotard počasti s svojo prisotnostjo pri zajutrfcu. Za strežajera je stopil v restavracijo, v mislih pa si je izdeloval vojni načrt. Koliko so njegove novice vredne? Gotovo ima nekaj atoutov v rokah, toda koliko so vredni? še predno se je odločil za ceno, je že stal pred starejšim, gladko, obritim Rusom. Kožo ima žolto kakor šampanjec in obrvi za palec debele, pa neprestano se gibljejo kakor gosenice... « Profesor Pelotard ?».. "Na uslugo, komornik Vivic.* -'Izvolite sesti.r. Oba gospoda se vsedeta hi sire žaj pričenja neslišno prinašati razna jedila. ^Novice imate torej o mojem visokem gospodarju?* je Vivic takoj pričel z napadom. < Morda->. odgovori Filip previdno. «Tako? ..Torej si niste povsem gotovi ?...» «Jaz že, samo ne vem, ali ste ekscelenca tako gotovi.* Pirelli« (100 milijonov Kr), društvo za kable ia druge tvornice Imajo svoje podružnice po celem svetu. Znana nam je invazija itali janskega kapitala po vojni z Avstrijo, n. pr. pri Alpinski montanski družbi in pri raznih drugih industrijskih podjetjih io bankah, ter poizkusi prodreti tudi n? Madžarsko. Italijanski kapital je v Jugoslaviji udeležen pri Jeseniški družbi ,'nad-polovična večina delnic), pri vodnih -ilah Krke, karbidnih tvornicah v Omišu, cementnih tvornicah v Splitu, pri obširnih šumskih podjetjib v Bosni hi končno v veliki meri pri črnogorski železnici, pri luki " Baru in paroplovni družbi na ska-derskem jezeru. Italija ima danes 5200 delnišKih dru štev s preko 16 milijard nominalne glavnice. Te številke govore dovolj jasno, da je v Italiji močna razvita industrija, ki bo iskala nova tržišča v sosednih državah, posebno v Jugoslaviji. Navzlic velikim socijalnim krizam rs, severa, v Liguriji, Piemontu in v Siciliji, nadalje pri kon-tingentiranju moke in kruha, pri prodaji živil pod kupno ceno. vendar fce Kalija industrijsko razvija. Trgovinska bilanca se jo v letu 1920 zboljšala za več kot 2 milijardi lir proti oni leta 1919. .1 državni proračun kaže zboljšanje za tri milijarde lir. Proti ekonomski ekspanzivnosti Italije moramo čuvati lastno gospodar.-k« svobodo. Italija hočo pred vsem ti zas-i-gurati jugoslovanski trg z.t svoje industrijsko produkte. & tem da bi dobiia k« ke prednosti pred drugimi državami. Te ne bi bilo šc najhujše. Mnogo večja nevarnost za našo gospodarsko svobodo pa bi bila invazija italijanskega kapitala v našo državo. Kakor smo že omenili, ima Italija že preccj milijonov naloženih v naši industriji. Pri zadnjih pogajanjih v Rapallu so Italijani namignili, da bi radi eksploatirali naše šum o v Bosni. Tn tudi bosanskih rudnikov bi se radi polastili. Taka invazija italijanskega kapitala ne bi imela za posledico samo gospodarsko, ampak tudi politično odvisnost od Italije. Tej odvisnosti pa se no izognemo v-kljub vsej previdnosti pri bodočih poga janjih ako nc bomo sami vsaj v pretetr.i večini izrabljali prirodnih zakladov naše države. Kapital sili k nam od s>pvera in zapada. Uspešno mu bomo zabranili r>ot, ako ga bomo iz lastnega nadomestili. Dokler pa bo naša zunanja trgovina pasivna za dve milijardi, dokler bomo morali uvažati večji del industrijskih notrel*-kčin iz tujine, ni misliti na gospodarsko osamosvojitev. Z vsemi silami raorano delati na izboljšanje naše trgovinske bi lance, na zmanjšanje uvoza in na povečanje izvoza. Bodoča pogajanja z Italijo naj nam pomagajo ustvariti predpogoje za ta cilj. — Predpis) pri protokoliranjn firm. Kdor je po določilih trgovinskega, zakonika trgovec, je dolžan, da protokolir.i svojo firmo, ako plača po postavnih predpisih določeno vsoto pridobnine brez do-klad. Za mesta od 10.000 do 100.000 pre bivalcev je po eesarski naredbi iz leta 1898. merodajen znesek SO K. V krajih z manj nego 10.000 prebivalcev je plačati 50 K. Ker je občna pridobnina po finančnem zakonu za leto 1920/21 zvišana na štirikratni znesek ter je vrhu t-ega plačati še državni pribitek v višini 170 cir_-odnosno 130 sta zneska 50 K in 80 K v današnjih pridobitnih, davčnih in denarnih razmerah odločno prenizka z.-> n::-še razmere. S tem vprašanjem so se pretekli četrtek pečali zastopniki industrija! govska ia obrtniška zbornica zaprosila poverjeništvo za pravosodje, da, vpošte-vajoč povišanje pridobnine, izpremeoi veljavne določhe za piotokolirauje finn ter zviša meiodajne zneske. — Socialno zavarovanje obrtnikov. Obrt niška sekcija Gospodarskega sveta »e je v načelu izrekla za obligatorično zava.ro vanje obrtnikov za slučaj bolezni, starosti in smrti. Minister trgovine naj pozove o brtniške organizacije, da podajo v tc.i stvari svoje mnenje. — Ker pri današnjem težkem gospodarskem položaja uiti država in niti obrtništvo ne more prenesti no vih bremen v svrho socialnega zavarova nja obrtništva, naj trgov, minister ukrene, da dobe siromašni obrtniki brezplačno zdravniško pomoč iu zdravila od delavskih bolniških blaga jen. Pokojninsko zavarovanje mora pri današnjih razmerah ostati še fakultativno. Potrebno pa je, da se delovanje Obrtniškega penzijskega fonda v Beogradu razširi po celi kraljevini. = Obrtna razstava v Mariboru. K k ko veliko zanimanje vlada povsod za nameravano obrtno razstavo, je razvidno ii tega. da je dosedaj priglasilo že okoli 50 obrtnikov nvojo udeležbo. Predpripravi so v polnem teku. Priglašcvanje za ; c-ležbo jo podaljšano do konca februarja, da se onemogočijo vsake poznejše rekiinii nacije. Na poznejše priglasitve se odbor ne bo oziral. = Zavarovanje brezposelnih v Nemčiji. Lansko leto je nemška vlada v Ber linu predložila državnemu svetu zakon »ki osnutek za brezposelno zavarovanje, Neugodni razvoj na delavskem trgu in silna brezposelnost, pa je uresničenje tega osnutka onemogočila, ker jo brezposel nost tako velika, da je ovrgla vsa zava-rovalno-matematično načela, na. katerih jo osnutek slonel. Vlada je prisiljena izdelati nov osnutek, ki se bo v organiza toričnem pocrledu naslanjal na nove pri like. Tvonrica za upognjeno pohištvo. V Zagrebu se je vršila dne 15. t. m. usta novna skupščina karlovške tvornice izdelovanje vpognjenega pohištva. Glav niča zna?a osem milijonov kron hi je razdeljena na delnice po 400 K. Tvornica v Zagrebu jo že zglajena in jf. tudi že pri čela z delom. Za enkrat bodo šli vsi pro izvodi v Srbijo za obnovo tamkajSejih krajev. — Društvo ra prevažanje stavbenega materiala. V Zagrebu je Obrtna banki ustanovila z glavnico milijon kron dru štvo r.Tegma- za prevažanje iu dova-ž?titje stavbnega materiala. — Društvo »Grartunu v Osjeku, ki s bavi z nakupovanjem žita, je otvorilo v Sombont svoio podružnico. — Družba za izdelovanje pragov. Sedem največjih podjetij z lesno trgovino jo u stanovilo novo družbo *Travere«-, s se dežem v Zagreb«. Glavnica znaša poldru gi milijon kron. Podjetje se bo bavflo predvsem z izdelovanjem železniških pra gov. — Na mariborski sejem, ki se je vršil dne 18. t. m., je bilo prignanih 94 pra*i čev. <>nc 24 do 31 K za kg žive teže Zanat'jih kupcev je bilo malo in so p< kupili blago večinoma prebivalci iz Mi i nje okolico. = Narodna banka č. d. v Zagtehu usta novi svoje podružnice v Peru, Čile, in Btionos Airesu. Banka je dovršila svojo bilanco za preteklo leto, ki izkazuje pri glavnici 50 milijonov kron 5.T06.084 kron čistega dobička. Izplačala sc bo "odstotna dividenda, to je 28 K na delnico. Na novo izdane delnice se izplačuje 3 K na kupon — D il. za eksploatacijo lesa v Zagrebu izplačuje 20odstotno dividendo, to je 40 kron na delnico. Podjetje je vložilo za uradniški fond poldrugi milijon kron :n kupilo od pariških bank bosensko delniško društvo za eksploatacijo lesa v Ba njalnki. — Auierikanska trgovina na pohodu v Evropo. Kakor poročajo listi, je 500 naj važnejših lwnkirjev in vcletržcev v Z-.lru ženih driavah v Chicagi sklenilo, na vsak način oživiti trgovinske odnoSaje med starim in novim svetom, kakor so bili pred vojno. V ta namen so ustanovili mogočno zvezo, ki razpolaga že sedaj z glavnico lia-i 150 milijonov dolarjev. = Boj slovenskih kolonov v Julijski Benečiji. >totine slovenskih kolonov v>ijp hud boj za svoj obstanek. Slovenski koloni so zavrgli t. rv. furlansko kolonsko pogodbo, ker jim ta daje premalo garancij. da nc bi bili lepega dne vrženi na cesto. Po stari pogodbi daje izpraznjena posestva v zakup »Deželna zveza delav cev;. Po okupaciji dobiva ta zveza vedno izrazitejše italijansko lice in obstoja ne varnost, da bi se izročile kmetije, ki <-o jih imeli do sedaj Slovenci, italijari-kirn •kolononu Tndi raznih drugih slučajev stara pogodba ne predvideva in zato so se slovenski koloni v ostri resoluciji iz rekli proti njej in zahtevajo novo ureditev kolonskega vprašanja, ki naj kolonu ;»gotovi na, zemlji stalen cl*toj. Borza 13* februarja Zagreb Dn:in«nia borza je bila neko nih. trgovskih in obrtnih organizacij na liho bolj čvrsta kakor zadnje dni. Tik'. posvetovanju, ki ga je sklicala trgovska promet je bil živahnejši. Devize: Ber-m obrtniška zbornica v Ljubljani. V«lcd, iin 2o(v>0 do 252, Milan 540 do 543, Lon soMasner.-'. "klep" teb zastopnikov »r- don 570 do "SO. Ncwyork 11-3 do 141, Praca 192.25 do 193, Švica 2400. Dunaj 21,50 do 21,65, Pariz 1082 do 1090. V a lute: dolar 142 do 113.50. avstr. krom 23. levi 170 do 175, rublji 60 do 6o. čeikt-kroue 1T5 do 1R0, franki 1030. napolaoi dori 477 do 4S0, marke 240 do 243, le '. 196 do 198, ital. lire 521 do 527. denar blag« Banka za Primorje . a • 1030 Trgovsko-obrtna banka . . 3?o 380 Danka Brod na Savi . „ . 277 293 Jadranska banka . . . , , 1776 1800 Hrvatska eskomptna banka . 1475 148f> 5'avonia........1180 130li Narodna £amsl • • , lo2č> Narodna banka . < < . ■ 640 t'Ab Jugoslavenska banka . i • 5<0 610 Ljubljanska kreditna banka . 910 91o Praštedlojia...... «200 9250 Gutmaa ISS') 141o Reeka pučka banka. . , « 120 430 Poljedelska banka . . . . 102 10,' Dubrovačko parobredno dr. 6100 Srpska banka ...... 740 745 Slovenska eskomptna banka C40 6 Beograd, valute: dolar 35,80 do 36» funti 140 do 141, nauki 365 do 26S, ure 13o do 134. leji 49 do 4950, levi 44 do 44,50. marke 61 do 61,50, avstr. krone 6 d > 6..20, napoleondori 120 do 121. Devize: London * 142^0 do 14.%50, Pariz 270 d > 272, Ženeva 610 do 615, 5'olun 270 do 2S0. Praga 48 do 48o0, Dunaj 5,45 dc. 5,50, Berlin 63.25 do 63,50, Rim 134,5.1 do 135. Efekti: Naroilna banki. 2920. Dunaj, devize: Zagreb 461 do 165, Beograd 1842 do 1562, Berlin 1179 do 1185. Budimpešta 133.50 do 1S&50, Bukarešta 962.50 do 97250, London 2760 do 2780. Milan 2605 do 2C25. New Vor'. 705 do 709. Pariz 5167.50 do 5207,50, Pia-ga 887 do 893, Zofija 845 do 855, Curih 11.725 do 11.775. Valute: dolar 70! do 705. marke 1177 do 1183, funti 2740 do 2760. franc. franki 5142.50 do 5182.50. lire 2602.50 do 2622.50, dinarji 1841 do 1861, švic. franki 11.712.50 do 11.762.50, ogrske krone 133 do 135. Avstr. kronska renta » • • • majska renta . t k k » Ogrska kronska renta . . > . V. avstrijsko vojno posojilo . t Turške srečke....... Avstr. kred. zav. za trg. In ind. Anglobanka ........ Bankverein < » t % • » i » l.anderbank ..... b . « Avstro-Ogrska banka .... Bosanska zernaljska banka . » Zivnostcnska banka . s . t • Državne železnice . 4 s » . Lombarde . . > t t < t ■ Alpine-Montan ..<><11 Praška železna Industrija > * Trboveljska premogokopna > • Leykam. caoirrica . . . » » Kranjska železna industrija . • Zenica-železo...... Praga, devize: Berlin 131.12, Curih 1323 do 1326, Milan 291 do 298. Pariz 584.50 do 587,50. London 310 do 312, Ne v York 78.25 do 79.25. Beo grad 208 do 210, Dunaj 10.75 do 11-75 Zagreb 51.75 do 52.75, Budimpešta 14J-7 do 15.87. Valute: dolar 77.25 do 78^25. funti 308 do 310. lire 288 do 290, dinarji 199 do 201. Švic. franki 1318 do 1321, ma-ke 132.62 do 134.12. Berlin, devize: Italija 215.75 d«» 216.25. London 232.75 do 233.25. Ne* York 59.69 do 59.81, Pariz 434.45 do York 59.69 do 59.81. Pariz 434^5 12.98 do IS 02. Praga 75.775 do 75.975. Budimpešta 1168 do 1172. Curih, devize: Berlin 997.50. New York 004, London 23^i. Pariz 43.65. Milan 22.05. Praga 7JS0. Budimpešta 1.15, Zagreb 4^5 Bukarešta S.40, Varšava 0.?r' Dunaj 1.35, avstrijske krone 1 100-100 — 230--88.25 3960.— 1432 — 1120 — 1160.— 1910,-4750-— 1445.-3490— 6265-— 3650-— 59S5-1S800-— 4275.- 8670 — 132.62 do Vremensko poročilo. Liol»!ian» JK1« to nad morjem P 1 a I .S : , " ' ^ ' — t 2 i 93 :sit: e«' « -La . 3 « t « S . V«trori cbn i S It 18. febr • J. nr.! 7^-2 »71 brer. %tln :ef- obl.< IS. febr li. uril /»-.»'losi «Ub'igzip. '.-«č >atai ' iS. febr I 21. ari' 7» 9 3 0 ' ,. «sao 1 ) I I ' ' SreJo a io6n š ip terapersairj 6 7. ur.rmalua c:l »s« ftttl ia vso «fab pri pranju dna feko dragega perila. *tlo * »JEL&HOM* dcfc:v« se ? potcail izvrstni fcekovost! * neifcdnflb velikostih: i!t kg kcmatB, 2-dcM 'k to tema*, 4-JcM. Zastopstvo m Slovenijo ima tvrdka J. Glcftotnft fn drag v LjubSj&ai. Schicht Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani stritar^eva ulica št. 2 210 52-* Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000'— Rezerve okrog K 45,000.000*- Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovolj a je vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. Oospod .Adam Josip Kosi g. arhitekt v tjobljaoi, ResJjeva cesta ta. št 30, bode po-stavljea pod koratelo. Vsled tega se vsakogar v lastnem interesa opozarja, da nra ne da si kakega posojila, da od ajega sičesar m kunčje is da i njim nt sklepa nikakršnih pogodb, ako se hoče obvarovati aorebiiae Škode. Ljubljana, dne 18. febrnarja 1921. ?avkt Kosio s.r.in Feliks Tomaa s. r kamnoseki mojster <30 IjsMjjiia, Bssijev; cssis 53 Ilirija-. Jurjavo-. OipuSla-ter EFdEl-tafl,S'iTLto (bike) nudi Učijaiiijih cenah. i tvrdka Osvafd Dobsic 370 Ljubljana, Sv. J:k9ba Irg 9. 4-3 zmožen slovenskega, neai- __ _ »I škega in italijanskega, je- rifca^ Išče služba. Ponudbe na Čara Java Karti, tovarna testenin, 11. Bistrica, md s 31.1}« snha, cepljena, postavljena tnoi na HI Vil| dom, dobe pri Al. Jeraačlču, LJubljana, Kariovska cesta it. '&. ■ ' ' 353 3— 385 Knpim ve® vagonov 3—2 suhega bukovega og!|a fracko nalagalos costajc. — loand!« ns S, Paljevec, Slomškova nlica it. 31. C {S s veda, vino. prašna soda nudi Hi®i najesneje Fr.Slro, ZEranJ. mis>hi Predam itei fclolma feoaja. Konj. krven angiež. iibornn njahao, kobila at laJsek vor. Oba »kapsj bvc-Jsna v p r. Prodasta se pcsatacino aii skopaj, evont. Rtnjenjata s dvema iefcsima konjema. Ogleda tir poizknsi »e jib pri Ivana Megti3avjit, Kropa, Gorenjsko. Konja ouiiasta «> saao v pr:Tatne roke. 3?3 2—1 pn na periferijiLfnVjane, Mize B" električne želemics, atavbaa parcela ' okrog 200 m'dolga in čez 20 -m\ Široka. O32 jsrceio jo dvakrat položen vodovod, todi električna razsvetljava ja na ras-tolago. Poizvtj se pri A. Snšnlkn, Za-loika cesta 81. 368 3-2 Su! ^rasalka, otroška sesal jke ter rasne glavnike na česaaie priporoča tvrdka Osvafd Oobeic Ljubljana, Sv. Jakoba irg 9. ia s >o s at o 52S F. SRUNAT Llublisna '12B 52-30 Manufaktnra in tkanine Mestni fra 25/1. n: s rt Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajša črta preko Ham, Cberbonrg ia Ant-▼erpen v Newyork. — 605 7—2 Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana po- m tovalna pisarna IVAN KRAKER V LJUBLJANI Gospos vetsfca (Marija Terezija) ceata 61.13 (Kcllzej). OLF Pi¥EC f trgava c v Hszirju uaznaajan!,' «a sem otvoril svojo podražnleo v Beškt v Sremn v bližini Beograda ln Kovaga sada ter bom tafutel Dajknlautneje ter po aajnitii duevrsi ceni poBtrecl vso Skrenilo s pienloo, kornso, Jefiiaa-ijosi," ovsom, vsakovrstno moko, slaaiao, mastjo, svinjami, a kavlovšlzim ln basatskim vinom. Naročila naj sa pošiljajo e i ravnost na trrrfko S&dolf Pevao. v. Beški v Sremn. — Brsojavi: Peveo, Seška-Srem. . Hakopoval bom direktno od L—eto* ter tk.m mogel tonffnr.rati si vrako drago tvrdko. . Obenem se bodo tamls^j prodajale deska, les ia drogi. Slovencem se boilo brezplačno dajale eventualne informacije. Za. nmojrobroina naročila se priporoča 585 28 Rudolf Pev< Zahvala. Ker mi ni mogoče, se vsakemo posebe zaivaliti za vbs dokaze blagodejnega sočntja ob sisrti mojega iskrenoljublje-nega soproga, ozir. očeta. Avgusta duaiser izrekam tem potom najiskrecejšo zahvalo vsem onim, ki so preblagega pokojnika r tako obilnem števila spremili na njegovi zadnji poti. Faz&i Qnaiser. Vevče, dne 16. februarja 1921. m 99 f Telefon St. 311. Brzclavnl naslov; Pivovarna, LJubljana. M LJubljana-Spodnja Šiška prlporoia svoje izborno pivo v soefeih in stekle-nicah. Dobe se tudi tropine in sladne cime, M so kot Živinske piia zelo priporočljive. 43 52-23 banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge poi najugodnejšimi pogoji, m* prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji Jeograi, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, ® Ijubljana, Jfaribor, jKlelkovic, Opatija, " Sarajevo, Split, Sibenik, ZaJar, Zagreb, &st, VTien. O 52-25 poslovne zveze z nemi večjimi kraji v ta- ia inozemstvu. ^^ Nafesnik Delniška lekarna, i d. v Ljubljani