GLAS
LETO XXI. ŠT. 11 (975) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 17. MARCA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Brez trajnih rešitev
je Zadrugi Goriška
Mohorjeva
usojen propad
  iskanju izhoda iz strukturne krize, v
kateri se že dalj časa nahaja Zadruga
Goriška Mohorjeva (ZGM), se je v torek,
8. marca, na razširjeni seji sestalo vodstvo
Zadruge s predsednikom SSO Walterjem
Bandljem in nekaterimi člani izvršnega
odbora ter z deželnim svetnikom SSk
Igorjem Gabrovcem, ki je tudi deželni
tajnik stranke.
Predsednik Peter Černic je v podrobnosti
prikazal nevzdržno finančno stanje, zaradi
katerega je v prejšnji številki Novega glasa
napovedal odpuščanje osebja, obenem je
prisotnim prikazal stvarne potrebe ZGM, ki
bo zaradi nižanja javnih sredstev
financiranja že v letošnjem letu morala
nujno zmanjšati obseg delovanja in
posledično odpustiti osebje. Dokončno
zaprtje ZGM pa je po mnenju predsednika
srednjeročno gledano le stvar časa, če ne
bo dana možnost notranje
prestrukturacije. Predsednik je prisotne
opozoril, da ZGM ne potrebuje začasnih
rešitev, ki bi se zadovoljile s trenutnim
gašenjem požara, saj se bo ta zelo hitro
pojavil kje drugje. ZGM potrebuje politična
in finančna zagotovila, da bo lahko
dolgoročno še naprej opravljala svojo
nenadomestljivo vlogo v okviru slovenske
narodne skupnosti v Italiji.
Predsednik SSO Walter Bandelj in deželni
svetnik Igor Gabrovec sta zelo pozorno
poslušala poročilo in poudarila
neprecenljivost vloge Zadruge Goriška
Mohorjeva, ki mora prav zaradi tega biti
deležna posebne pozornosti. Sama sta se
strinjala s tezo, da ZGM potrebuje
dolgoročne rešitve, istočasno pa sta oba
spodbudila vodstvo, naj vztraja v tej težki
situaciji in naj išče čim manj boleče
rešitve, da ne bi že v tem letu preveč ošibili
strukture. Pri tem pa sta se obvezala, da
bosta aktivno iskala stvarne rešitve, tako v
odnosu do Dežele FJK kot tudi do Urada za
Slovence v zamejstvu in po svetu, v upanju
da bi našli trajno rešitev.
Dan kasneje, in sicer v sredo, 9. marca, pa
se je sestal upravni odbor, ki je na
dnevnem redu imel sprejetje odločitev v
zvezi s kriznim stanjem.
/ str. 2
Za odbor
Predsednik
Peter Černic
V
Pomembno srečanje primarnih ustanov v Nabrežini
Več skupnega kot pa razlik!
  dvorani društva Igo Gruden
v Nabrežini je bilo minuli
petek, 11. t. m., plodno in
potrebno srečanje predsednikov
slovenskih primarnih ustanov, ki
sta ga sklicala predsednika SSO in
SKGZ Walter Bandelj in Rudi Pavšič.
/ str. 8
V
www.noviglas.eu
Ob 20-letnici Novega glasa srečanje pri tržaškem županu
Cosolini: “Podprl vas bom!”
   ristojnosti župana niso
neskončne, a zagota-
vljam vam, da bom storil
vse, kar je v mojih močeh, da pod-
prem vašo založniško dejavnost”.
/ str. 2“P
Foto JMP
Razstava Ženski obrazi in izrazi 
v Kulturnem centru Lojze Bratuž
Foto Dani Kristančič in IK
Svet okrog nas17. marca 20162
Povejmo na glas
Kaj pa družbeno usmiljenje?
S 1. strani
Cosolini: “Podprl vas bom!”
  temi besedami tržaškega
župana Roberta Cosolinija
bi lahko povzeli srečanje,
ki je na prizadevanje občinskega
svetnika stranke Slovenska skup-
nost in predsednika proračun-
ske komisije Igorja Švaba ravno
ob 20-letnici Novega glasa
bilo na tržaškem županstvu
v petek, 11. marca.
Vljudnostnega sestanka, ki je
imel ob težavni situaciji Za-
druge Goriška Mohorjeva še
večji pomen, so se poleg
župana udeležili sam Švab in
odgovorni urednik našega
tednika Jurij Paljk ter nekate-
ri člani redakcije.
Po uvodnih besedah Igorja
Švaba, ki je predstavil vsebin-
ske in nazorske smernice
našega časopisa, je Jurij Paljk
razčlenil preteklost časopisa,
ki je – kot smo že v tem od-
bobju večkrat zapisali - nastal
na podlagi združitve versko
usmerjenega goriškega Kato-
liškega glasa in tržaškega Novega
lista, ki je imel bolj liberalno
idejno podstat.
“Novi glas, ki je bil pred dvajse-
timi leti že izraz racionalizacije
stroškov, in to v liberalno kato-
liškem krogu, se je rodil zato, da
bi na kakovostnejši način 'po-
krival' deželno razsežnost slo-
venske narodne skupnosti v Ita-
liji”, je dejal Paljk in obrazložil,
da je časopis bil vedno “namen-
jen širokemu razponu bralcev,
zlasti pa tistim, ki so se prepoz-
navali v vrednotah demokracije,
slovenstva in krščanstva”. Danes
Novi glas nagovarja Slovence v
vseh treh pokrajinah naše
dežele, “na Tržaškem, kjer ima-
mo največ naročnikov, na Go-
riškem in na Videmskem, do-
sledno pa spremljamo tudi do-
gajanje Slovencev po svetu in ro-
S jakov v matični domovini”, jedodal Paljk.Odgovorni urednik ni pozabil
poudariti, da Novi glas predsta-
vlja tisti del slovenske narodne
skupnosti (to je katoličane), ki
je dejansko “manjšina v
manjšini”, v tem vidiku pa je
svojo vlogo okrepil po nenad-
nem in nerazumljivem molku
Našega vestnika, ki ga je urejeval
škedenjski kaplan, nepozabni
Dušan Jakomin. Jurij Paljk pa ni
mogel niti mimo hude finančne
krize, ki pesti škofijske tednike
in splošneje vse tiskane medije;
poseben poudarek je odgovorni
urednik namenil kriznemu
stanju Zadruge Goriška Mohor-
jeva, ki poleg Novega glasa izda-
ja še otroško revijo Pastirček in
v krogu katere deluje založba
Goriška Mohorjeva družba.
“Težave so se začele že lani, ko
je deželno kulturno odbor-
ništvo iz izrednega sklada name-
nilo podporo le Primorskemu
dnevniku in Novemu Matajurju
ter Centru za glasbeno vzgojo
Emil Komel. Letošnji priman-
jkljaj (ta znaša 70 tisoč evrov) je
v primerjavi s celotnim zne-
skom, ki ga Zadruga potrebuje
za redno letno delovanje skrom-
na vsota: tega vprašanja bi se
morale lotiti pristojne ustanove
v manjšini, v Italiji in tudi v Slo-
veniji”, je dejal Paljk.
“Taka vsota se mi nikakor ne
zdi nepremostljiv problem”,
je gladko odvrnil tržaški
župan. Zagotovil je, da bo to
vprašanje predstavil dežel-
nemu odborniku Gianniju
Torrentiju in deželnemu
svetniku SSk Igorju Gabrov-
cu. “Verjamem, da je plural-
nost v slovenski narodni
skupnosti na kulturnem,
političnem in tudi medij-
skem področju nadvse pozi-
tivna in dobrodošla”.
V nadaljevanju je župan
spregovoril o bližajočih se
upravnih volitvah. Po pri-
marnih volitvah v levi sre-
dini (“ki bi se jim lahko
gladko izognili”) koalicija lahko
načrtuje kampanjo za junijske
volitve”. Vemo, da se je moj pre-
dhodnik in sedanji osrednji tek-
mec desnosredinskega tabora
Roberto Dipiazza znal prikupiti
tržaškim volivcem”, prav zato je
potrebno, da se v pričakovanju
volilnega dogodka strnejo ra-
zlični dejavniki, tudi slovenska
manjšina.
Dejal je, da je potrebno v odno-
su do vseh komponent mestne-
ga tkiva gojiti in deliti vrednote,
ki temeljijo na sožitju, “ki ga da-
nes potrebujemo kot še nikoli
prej”. Glede financiranja
manjšine in podpore Novemu
glasu pa je župan še enkrat pou-
daril, da bo posegel na različnih
upravnih nivojih: “To preprosto
zato, ker čutim, da je tako prav”!
IG
  letu, posvečenem usmiljenju, se je go-
tovo zanimivo vprašati, kaj je z usmil-
jenjem v družbi. Kako se torej človek
obnaša na kolektivni ravni, po kakšnih merilih
in nagibih razporeja skupna sredstva, kako
uveljavlja večjo ali manjšo družbeno pra-
vičnost. Ta pač upošteva in celo zahteva ena-
kovredno obravnavanje vsakega posameznika
in v zvezi s tem zagotovitev tistih materialnih
dobrin, ki vsakemu posamezniku pripadajo po
njegovih sposobnostih in zaslugah. V ustvar-
janju kar najbolj pravične družbe je seveda nuj-
no namenjati posebno pozornost vsem tistim,
ki so v večji meri obeleženi s trpljenjem, bodisi
telesnim bodisi duševnim. Tistim, ki so zaradi
teh ali onih razlogov odrinjeni na rob, tistim,
ki jih pestita revščina in pamanjkanje, in ne
nazadnje tistim, ki zaradi nižjega socialnega
izvora ne bi imeli enakih uveljavitvenih
možnosti, kot jih imajo predstavniki pre-
možnejšega socialnega razreda. Vsi dobro poz-
namo družbo sedanjega časa in dejstvo, da
kljub velikim korakom naprej še ne moremo
govoriti o idealni stopnji družbene pravičnosti.
Dandanes se socialne razlike celo stopnjujejo,
med t. i. revnimi in bogatimi je vse večja raz-
dalja in bogati imajo vsak dan več vpliva, tudi
na politiko, ki ustvarjena družbena sredstva
razporeja na namig močnih. Ob tem se sama
od sebe prikrade misel, da usmiljenje ni ravno
preveč prisotno ob delitvi skupnih dobrin, bol-
je rečeno, usmiljenja pravzaprav skoraj ni, sicer
bi bila naša družba in svet drugačna. Verjetno
je usmiljenje kot možnost urejanja družbe pre-
visoka beseda in bi že ogromno pomenilo, ko
bi lahko govorili o navzočnosti družbenega
sočutja. In brez nekega lepega občutka do
sočloveka, pa najsi se ta lepi občutek imenuje
tako ali drugače, vsem prijetne in osrečujoče
skupnosti preprosto ni mogoče imeti. Brez
sočutja npr. ni mogoče plemenititi socialne
države, s katero so zagotovljene nedobičkono-
sne dobrine in ki so v prvi vrsti zagotovljeno
zdravstvo, dobra šola in vzgoja, skrb za ostare-
le. In ker danes socialna država doživlja hude
udarce in finančne reze, lahko predpostavlja-
mo, da družbeno sočutje slabi, medtem ko o
prelomnem usmiljenju sploh ne moremo go-
voriti. Kdo bi lahko rekel, kaj vse to govorjenje
o sočutju in usmiljenju, mar nista to v prvi
vrsti povsem osebni in zasebni kategoriji, med-
tem ko družbeno življenje stotisočev in mili-
jonov urejajo druge, povsem znanstvene zako-
nitosti, ki se dopolnjujejo skozi zgodovino? In
vendar, ko ni tudi v širših razsežnostih prisot-
no tisto, čemur pravimo sočutje in usmiljenje,
se stvari ne morejo obračati v dobro. Socialna
država hira, na delu je družbena krivičnost na-
mesto pravičnosti, in to lahko vodi v težkih
časih tudi v usodno velike napetosti. Da ne go-
vorimo o svetu kot celoti, kjer predvsem velik
razkorak med bogastvom in revščino poraja
na eni strani vzvišenost in na drugi mržnjo,
sovraštvo in celo vojne, ki so daleč največje zlo
za človeštvo.
Janez Povše
V
S 1. strani
Brez trajnih rešitev ...
  b načrtovanju
proračuna za leto
2016, za kateregaO
ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA
vabi na okroglo mizo 
z naslovom
SLOVENSKI KATOLIŠKI TISK 
V LUČI NOVEGA ZAKONSKEGA
OSNUTKA O TISKU. 
TEŽAVE IN IZZIVI.
Ponedeljek, 21. marca, ob 17. uri
v galeriji Ars na Travniku v Gorici
SODELOVALI BODO:
Ezio Gosgnach (odgovorni urednik Doma) 
Mauro Ungaro (član vsedržavnega izvršnega odbora FISC 
in odgovorni urednik Voce Isontina) 
Igor Gabrovec (deželni svetnik SSk)
Cristiano Degano (predsednik novinarske zbornice FJK) 
Tamara Blažina (poslanka Demokratske stranke)
Srečanje povezuje Peter Černic (predsednik upravnega
odbora Zadruge Goriška Mohorjeva)
upravni odbor žal meseca
marca še nima točnih
izhodiščnih podatkov (npr.
višina zneska javnih
prispevkov), in ob nesporni
ugotovitvi, da se bo redno
poslovanje podražilo zaradi
povišanja določenih
postavk, kot so poštni in
drugi tekoči stroški, je
vodstvo realistično ocenilo,
da bo v primeru, če bo
raven prispevkov ostala ista
kot v letu 2015,
primanjkljaj za leto 2016
znašal 80.000 tisoč evrov.
To pa pomeni izničiti
glavnico Zadruge, kar je za
odbor nesprejemljivo.
Odbor je zaradi tega po
dolgi in poglobljeni
razpravi, ki je vzela v poštev
predvsem zagotovila SSO-ja
in deželnega svetnika
Gabrovca in v upanju, da
bodo v tem času znani
podatki o višini javnih
prispevkov, odločil, da bo
sklep o notranji
reorganizaciji in
posledičnem nižanju
rednih stroškov prenesel na
naslednjo sejo, ki bo
sklicana najkasneje v roku
dveh tednov. Do takrat pa
bo tehnična skupina, v
logiki iskanja trajnih
rešitev, pripravila nov
operativni predlog
reorganizacije dela, ki bo
upošteval omenjene
novosti.
Potrjujejo krčenje sredstev tistim občinam, ki zavračajo Unije
Dežela vztraja pri
medobčinskih zvezah
  eforma krajevnih uprav
je v ospredju političnega
dogajanja v deželi Furla-
niji julijski krajini. Po napove-
dih bodo medobčinske zveze
stopile v veljavo 15. aprila in
pristojni deželni odbornik Pa-
nontin je konec minulega ted-
na zavrnil skupno zahtevo vseh
načelnikov svetovalskih skupin
v deželnem svetu po dodatni
preložitvi ustanovitve unij, češ
da je dežela že preložila rok z
napovedanega 31. oktobra
2015 na letošnji 15. april. Pa-
nontin je ob tem dodal, da bi
dodatno odlašanje škodovalo
celotni reformi, ki bo sicer kon-
kretno stekla s prvim julijem.
V tej luči sta predsednica dežel-
ne uprave Dobora Serracchiani
in sam Panontin v minulih
dneh imela več srečanj z občin-
skimi upravitelji. Tak sestanek
z župani šestih občin tržaške
pokrajine, da bi vzeli v pretres
stališča glede medobčinskih
zvez, je med drugim bil v petek,
11. marca. Ob predsednici Ser-
racchianijevi so bili prisotni
tržaški župan Cosolini, župan
Nesladek za Milje, župan
občine Devin – Nabrežina Ku-
kanja, zgoniška županja Moni-
ka Hrovatin, župan občine Do-
lina Klun in repentabrski
župan Pisani. Ob njih so na seji
sodelovali še pristojni deželni
odbornik Panontin, podpred-
sednik deželnega sveta Gabro-
vec in deželni svetovalci Lauri,
Codega in Ukmar.
Serracchianijeva je ob ugotovit-
vi, da sta tržaška in zgoniška
občina že odobrili statut Julij-
ske medobčinske zveze, pozva-
la upravitelje občin Milje, Do-
lina, Repentabor in Devin-Na-
brežina, naj ponovno na sejah
občinskih svetov vzamejo v
pretres možnost, da bi občine,
ki jih vodijo, še pred 15. apri-
lom pristopile k medobčinski
R zvezi. Serracchianijeva in Pa-nontin sta županom orisalatehnične pridobitve za same
občine in občane in med dru-
gim potrdila krčenje v višini
7,5% predvidenih finančnih
sredstev občinam, ki ne bi pri-
stopile k uniji.
V zvezi z javno rabo slo-
venščine je Serracchianijeva
poudarila, da je glede tega mir-
na, ker bo v medobčinskih zve-
zah slovenščina imela mesto, ki
ji pripada. V tem smislu se ji je
zdelo še zlasti pozitivno dejstv
o, da je deželna uprava iz-
boljšala samo zakonsko besedi-
lo, kar jamči dosledno in pri-
merno zaščito rabe slovenskega
jezika.
Poudarila pa je tudi, da ostajajo
odprta vsa omizja za dogovar-
janje glede nekaterih vsebin, ki
so za župane sporne.
Predsednica je tudi potrdila, da
do 23. marca pričakuje razsod-
bo deželnega upravnega so-
dišča o pritožni nekaterih
občin zoper vsebini reforme.
Med temi občinami sta tudi
občina Dolina in Števerjan.
Tudi v Gorici je bil podoben se-
stanek na sedežu deželne upra-
ve v Avditoriju. Predsednica
Serracchianijeva je županom
območja, ki naj bi ga pokrivala
Goriška medobčinska unija in
v kateri sta tudi občini Sovod-
nje in Števerjan, predstavila no-
vosti glede deželne reforme
krajevnih uprav. Slovenski
občini zaenkrat nista pristopili
k tej uniji. Števerjan je, kot
rečeno, vložil priziv na deželno
upravno sodišče, občina Sovod-
nje pa ni pristopila, ker ni bila
upoštevana zahteva po dvoje-
zičnem nazivu. Na goriškem se-
stanku pa tega vprašanja niso
razčistili, saj se je izkazalo, da
navkljub deželnim popravkom,
ki so jih dosegli svetniki Gabro-
vec, Ukmar in Lauri, večjezično
poimenovanje ne bo uvedeno
na celotnem območju posa-
meznih Unij. Nekateri župani
namreč tolmačijo zakonsko be-
sedilo tako, da dvojezično ime
ni potrebno, če Unija povezuje
občine, v katerih ni slovenske
manjšine.
Podobno informativno srečan-
je pa bo deželno vodstvo imelo
še z župani medobčinske zveze
za spodnje posočje, v katerem
so tudi občine Tržič, Ronke in
Doberdob, kjer tudi živimo Slo-
venci in seveda ostalimi na ce-
lotnem deželnem območju.
Debora Serracchiani na vseh
sestankih poudarja, da rok, ki
zapade 15. aprila za uvedbo me-
dobčinskih zvez, ki jih predvi-
deva deželna reforma krajevnih
uprav, ne bo preložen. Obenem
zagotavlja, da je še mogoče
marsikaj izboljšati in da je ob
tehničnih omizjih, odprto tudi
politično omizje. Izrazila pa je
tudi pričakovanje, da se bodo
za pristop v teh dneh odločile
številne občine, ki tega doslej
niso naredile, ker se niso strin-
jale z zmanjšanjem vloge kra-
jevnih uprav. Za mnoge upra-
vitelje pa je prav to vprašanje
ključno, saj se zavedajo, da pri
najboljši volji povezava več
občin v novo medobčinsko zve-
zo, ne bi rešila nekaterih osnov-
nih potreb krajevnih uprav. Ze-
lo sporna je tudi kar očitna iz-
siljevalna napoved krčenja
deželnih pripsevkov občinam,
ki se bi pristopile k oblikovanju
medobčinskih unij.
Deželna predsednica sama pa
je glede priziva o reformi kra-
jevnih uprav, ki so ga na dežel-
no upravno sodišče vložile ne-
katere občinske uprave, dejala,
da Dežela ne bo vlagala svoje
pritožbe, ko bi sodišče sprejelo
omenjeni priziv občin in neka-
terih posameznikov.
MT
Aktualno 17. marca 2016 3
  SD Sončnica / Psihoterapevt Bogdan Polajner
Odnosi v družini otroku lahko
koristijo ali pa škodijo
GORICA 
  ako lahko starši z odnosi
vplivamo na zdravo ve-
denje otrok? O tem je na
predavanju, ki je v organizaciji
Skupnosti družin Sončnica po-
tekalo 3. marca v Močnikovem
domu v Gorici, govoril Bogdan
Polajner. Predavatelj, po rodu iz
Maribora, je doktor psihologije
in že 25 let aktivno dela kot psi-
hoterapevt. Od leta 2009 dalje
je zaposlen kot direktor centra
za poklicno rehabilitacijo, pre-
dava tudi na primorski univerzi
v Kopru, napisal je več strokov-
nih del.
Na goriškem predavanju je
predstavil nekaj ključnih ele-
mentov zdravih odnosnih slo-
gov: spregovoril je o treh osnov-
nih ljubeznih v družini, o
vzgojni enotnosti staršev, o
vrhunskih doživetjih kot pogo-
ju za osebnostno in vedenjsko
zdravje otroka, o tem, kako
otroku privzgojiti delovne na-
vade, skratka: o odnosih v
družini, ki otroku koristijo ali
pa škodijo. Tudi sam je oče
dveh otrok, je dejal Polajner; ta-
ko on kot žena sta profesional-
ca na področju vzgoje, in ven-
dar mu ni prihranjeno, da bi se
tudi on znašel v zadregi ali
težavah.
Odnos je “prvo, osnovno orod-
je, s katerim starši delamo z
otrokom”. Starši so ves čas v od-
nosu, to je najbolj pomembno,
“kot starši pa smo za to najmanj
opremljeni. Pravzaprav gospo-
darimo s tem, kar smo bolj ali
manj podedovali, dobili iz la-
stne izkušnje”. Za tem, žal, “ni
nobenega sistema”.
Na vprašanje, ali smo starši
življenjsko zdravi v našem vpli-
vu do otroka, je Bogdan Polaj-
ner odgovoril s pomočjo petih
shematičnih projiciranih slik,
zraven pa je dodajal številne
konkretne primere, vzete iz bo-
gate izkušnje. Pri tem se je za-
vestno izogibal psihoterapevt-
ski terminologiji, da bi ga lahko
razumel prav vsakdo.
Večina psihoterapevtovih
“klientov”, katerih otroci imajo
resne vedenjske in odnosne
težave, so t. i. “v redu starši”. Žal
ni razčiščeno, kaj je prav in kaj
ne. “Imamo tudi nekatera kul-
turno napačna sporočila, na-
pačno dediščino. Nekateri mi-
slijo, da so dobri starši, pa so
lahko lastnim otrokom izredno
škodljivi”.
Tri temeljne ljubezni
v družini
Družina je za otroka optimalna
in zdrava, če v njej nastopajo
vse tri temeljne ljubezni. Prva
je starševska ljubezen: to je lju-
bezen, ki jo starši doživljajsko
čutijo do otroka in mu jo nudi-
jo. Druga je partnerska ljube-
zen, tretja pa ljubezen do sebe.
“Pomembno je imeti tudi sebe
na zdrav način radi in otroku
pokazati, kako je to pomem-
bno”. Tri temeljne ljubezni mo-
rajo biti “inkarnirane. Ljubezen
ali je inkarnirana ali pa ni”! Če
se ljubezen ne konkretizira, je
ni. Če partnerska ljubezen ni-
ma konkretizacije, je lahko sa-
mo “pobožna željica, nič dru-
gega”. Za zakonsko ljubezen si
je treba konkretno jemati čas, v
njo vlagati. Leta zakonskega
življenja namreč hitro mineva-
jo in zakonca se z lahkoto izgu-
bita. “Nekoč si za tega človeka
umiral v sanjah, zdaj ti gre pa
K na živce … Kako se je tolahko zgodilo”!? Partner-ja, ki se nikdar ne kregata,
sta v največji nevarnosti,
da se bosta ločila. Potreb-
no je tudi se zdravo skre-
gati. Važno je se potruditi,
drugače zakonska ljube-
zen ni živa, ampak je le
“kvazi pobožnjakarska
fraza”. Otrok se za
družino ne more nav-
dušiti, če tega konkretno
ne vidi.
Danes ljudje odlagajo
starševstvo čim kasneje,
ker velja splošno spo-
ročilo, da, ko enkrat imaš
otroke, si nehal živeti.
Otrok rabi videti, da se
imajo starši v družini le-
po, ne samo to, da garajo
in so zdelani. Pomembno
je, da otrok vidi, kako
imajo starši lahko radi sa-
mi sebe in da je tudi to se-
stavni del družinskega
življenja. Tudi ljubezen do
samega sebe mora biti
“inkarnirana”.
Če se starši posvetijo predvsem
starševski ljubezni in vse drugo
- partnerska ljubezen in ljube-
zen do samega sebe - gre “na
čakanje”, se v temelju motijo
glede tega, kaj je v resnici do-
bro. Zgrešeno je se iti v družini
“življenje samostana”: bolj ko
sami sebe pozabimo in podari-
mo, bolj smo svetniški starši …
Polajner je povedal, da ima še
največ opravka s starši, ki si ak-
tivno prizadevajo, da bi bili do-
bri starši: toda prav to, kar
počenjajo, je škodljivo za otro-
ke. “Če se hočeš iti ‘samopoza-
be’, ne rini v družino, pojdi v
samostan! To sta dva čisto ra-
zlična življenjska sloga”. Samo
če otroci vidijo, da v družin-
skem urniku vsi uživajo v
družinskem življenju, bodo
nad družino navdušeni.
Odtegniti partnersko ljubezen,
to prinese zelo hitro svoj račun
… Potem se eden izgubi, svoje
potrebe zadovoljuje izven
družine in je v družini “samo
še tehnično navzoč”. Plačuje
položnice, otroka ima še pri-
stno rad, a za družino se je iz-
gubil. “To je izstavljen račun za
120% starševstvo in samopoza-
bo”.
Za starše je pomembno, da so
“količinski in kakovostni
starši”; kdor trdi, da je dovolj bi-
ti kakovostni, daje potuho ti-
stim, ki so se začeli izgubljati.
Potrebni sta kakovost in ko-
ličina! Drugače ne gre. Otrok,
ki mu manjka eden od staršev,
doživlja vsak dan nepotešeno
hrepenenje po njem. To je ena
travma. Druga travma, ki otro-
ka še bistveno bolj poškoduje,
je, ko eden od staršev “zapre”
partnersko ljubezen in ljubezen
do sebe ter tako misli, da bo do
otroka živel zdravo ljubezen. To
je “prava tovarna prihodnjih
zasvojencev, razvajenčkov, v
skrajnem primeru tudi psiho-
tičnih oseb”. Vprašanje je,
kakšno ljubezen živimo do la-
stnega otroka: “Voda, ki je ‘pit-
na’ za partnerja, je za otroka
strup”. Starševska ljubezen je
pitna za otroka, ki jo ta nujno
rabi, in ne za partnerja. Ne
ločiti med temi ljubeznimi je
“pogosta slovanska in roman-
ska kulturna napaka”. Anglo-
saški svet je manj pod udarom,
saj je to zadevo bolje razčistil;
slovanski svet pa ta lekcija šele
čaka. “Otroka moraš ljubiti s
starševsko ljubeznijo, ne pa z
mešanico teh ljubezni”!
Starševska ljubezen je separacij-
ska: starši ljubijo tako, da bo
otrok zmožen stopiti nekoč v
drugo temeljno ljubezen; zma-
gal si, ko si otroka ljubil na tak
način, da ni ujetnik tvoje lju-
bezni, da se lahko nekoč loči od
tebe in se neki drugi osebi po-
polnoma podari. Partnerska
ljubezen pa je posesivna, 180
stopinj drugačna od starševske:
“Ti si moj, jaz sem tvoja”. Zato
“z otrokom ravnati kot s par-
tnerjem je grozljivo”! Otrok, ki
se mu to dogaja, doživlja bo-
lečine, visoko stopnjo jeze, ima
vedenjske izpade itd. Mama, ki
“leže in vstane z mislijo na si-
na”, misli, da je super-mama,
in išče razloge za otrokove
težave zunaj sebe. “Tudi z lju-
beznijo lahko nekoga poškodu-
ješ, če je napačna ljubezen… Če
je partnerska ljubezen šla po
gobe, ne zatrapajte se v otroke”!
Polajner je kot primer navedel
tudi vsem znano črtico o neki
materi z Vrhnike, ki je osnov-
nošolcu prinesla skodelico kave
… “Ivan Cankar je svetovni
umetnik; kar je napisal, je z vi-
dika literature svetovna umet-
nina”, je dejal psiholog. “Vse-
binsko, odnosno gledano pa je
to patologija”.
Vzgojna enotnost
Poleg treh ljubezni je v družini
ključna enotnost staršev pri
vzgoji, če hočejo biti vsaj napol
učinkoviti. To je nujen pogoj,
da bo vzgojni slog deloval.
Otrok se bo zdravo razvijal v
družini, ko bo od obeh staršev
prejemal ena-
ko sporočilo
glede temel-
jnih zadev.
Otrok tudi v
zdravi družini
preizkuša
vzgojno mejo,
kaj se v
življenju sme
in kaj ne, kaj
je prav in kaj
ni prav, kaj je
zdravo in kaj
ne. “Otrok to
mejo testira
tako, da jo
krši”. Če starši
enotno ukre-
pajo, bodo
kršitve “za-
bremzali” še
pri neki spo-
dobni preko-
račitvi.
Kjer starši ni-
so vzgojno
enotni, ima-
mo opravka s
t. i. uničevalci
vzgoje, z dvojno vzgojo in dvoj-
nimi sporočili; za otroka je v ta-
ki družini kaotična, shizofrena
situacija. Posledica dvojne
vzgoje je ta, da vzgojitelj storni-
ra sovzgojitelja. Ni kriv otrok, ki
manipulira; starši ga polomijo!
“Če se zgodi še napaka dvojne
informacije, se zgodi še avto-
storno”: s prvim sporočilom
postavljam neko mejo, z dru-
gim to že uničim. Otrok sam po
sebi nima občutka za mejo, ne
ve, kaj sme in česa ne sme. Če
ne najde meje, si privošči ved-
no več.
Vrhunska doživetja
Če imam sam sebe zdravo rad,
potem v svojem življenju
hočem živeti “ne samo vsak-
danje funkcioniranje”, temveč
tudi to, kar nas sili, da rečemo:
življenje ima smisel, življenje je
nekaj lepega. To je ekstatičnost,
radost življenja, to so koščki ra-
ja, življenjski užitki. Za nekoga
je to koncert klasične glasbe, za
koga drugega muzikal, vzpon
na goro, meditacija, kotempla-
cija, slikarstvo, poezija, nogo-
metna tekma itd. Če hočejo biti
starši do otroka odnosno zdra-
vi, se morajo otroci pri njih
navdušiti nad življenjem. Po-
membno je imeti vrhunska
doživetja kot sestavni del
življenja. Človek, ki v svojem
življenju ne dosega vrhunskih
doživetij, je “dobro prilagojen,
hiper-socializiran nevrotik”.
Vrhunska doživetja so nekaj več
kot zgolj zdrav življenjski slog.
Pomembno je, da ima vsakdo
svojo pot do teh doživetij.
Otrok, ki to vidi, je motiviran;
razume, da življenje ni samo
garanje, ampak da od njega lah-
ko pričakuje nekaj več. Rastel
bo v to smer.
Na drugi strani je demotiviran
človek, priden, ubogljiv in upo-
gljiv, ki pohlevno gara in živi
hlapčevsko življenje. To ni
življenje, to je funkcioniranje,
je poudaril Polajner. Glede tega
je enako v realsocializmu ali
turbokapitalizmu, “to sta v re-
snici enojajčna dvojčka, ne prvi
ne drugi ne dela v blaginjo člo-
veka”. Tudi te lekcije še nismo
prerasli, “vsak dan jo imamo na
televiziji”. Tudi to je “tipično
slovenska situacija”. Človek, ki
tako živi, je zapisan propadu:
drogiranje in drugi nadomestni
“kvazi-užitki so edini užitki, ki
jih ima”. Na patološke užitke pa
se lahko odgovori le s ponudbo
zdravih užitkov.
Razvajanje
Starševska ljubezen je ljubezen
od staršev do otrok. Ni nujno,
da je otrok, ki je ljubljen, tudi
ljubeč. Za 'normalnost' pa je
važno, da smo tudi ljubeči in
ne samo ljubljeni. Če je samo
polovica, v življenju ne moreš
zdravo živeti. Otrok se začenja
“čustveno rojevati” nekje ob
začetku osnovne šole. Zdrava
družina se zaveda, da ni dovolj
otroka ljubiti: z njim je treba
ravnati tako, da se sprosti nje-
gova notranja ljubezen, da po-
stane ljubeč, konkretno ljubeč.
Drugače starši postanejo hlapci
pod lastno streho, otrok
brezčuten tiran. To je sad pato-
loškega razvajanja, “ki otroka
resno deformira kot osebnost”.
Delovne navade
Starši uspejo, ko postane otrok
samostojen, ko stopi v svoje
življenje, ko je gnezdo prazno.
Otroka je treba usposabljati za
samostojnost. To je vprašanje
delovnih navad. Problem je, ko
so starši hiperprotektivni, ko
ljubezen preveč izenačujejo z
zaščito, toliko da z zaščito pre-
tiravajo in otroku škodijo. Po-
stavljajo se med otroka in
življenje, tako da otrok sploh ne
dobiva dovolj izkušenj, da bi ra-
stel, se razvijal in bi nekoč bil
sposoben samostojno zaživeti.
Starši niso dobri, če ščitijo otro-
ka pred zunanjimi obremenit-
vami, težavami in stresom. Pre-
tirano ščitenje otroka onespo-
sobi in mu ne dopušča, da bi bil
zmožen se z življenjem spopri-
jeti. Starši so seveda dolžni otro-
ke ščititi, a pretiravanje - tudi v
tem primeru - še kako škodi
DD
Na nedavnem Pučnikovem simpoziju, ki sta ga 11.
marca v Slovenski Bistrici priredila inštitut dr. Jožeta
Pučnika in Wilfred Martens center iz Bruslja, je
posebej do izraza prišla tudi slovenska narodna
skupnost v Italiji. Prvi lavreat nagrade Pučnikovo
priznanje, ki so ga podelili na simpoziju, je namreč
odvetnik Drago Štoka, dolgoletni družbeni delavec in
politik. Štoka je bil med drugim dvajset let deželni
svetnik stranke Slovenske skupnosti, leta 2004 je
kot predstavnik SSk tudi
kandidiral na evropskih
volitvah na listi južnotirolske
SVP. V zadnjem obdobju vse
do lanskega leta je bil Štoka
predsednik SSO. Pučnikovo
priznanje si je prislužil za
“prispevek k razvoju de -
mokracije v Sloveniji”. V ute -
meljitvi je bilo še podčrtano
nagrajenčevo delo za uve -
ljavitev pravic slovenske
narodne skupnosti v Italiji in
zavzemanje za samostojno
politično nastopanje Slo -
vencev na Apeninskem
polotoku.
Štoka je ob prejemu pri -
znanja izrazil veliko zado -
ščenje. Nagrada ima po
njegovem mnenju evropski
pridih, ker je njen pobudnik
tudi bruseljski center Wilfred Martens. Ob tem je
Štoka poudaril, da je bilo njegovo delo vezano tudi
na razvoj manjšinske politike na evropski ravni
predvsem s sodelovanjem pri ustanovitvi skupne
evropske manjšinske stranke European free alliance.
Nagrada pa – tako Štoka – ni bila podeljena ne samo
njemu, temveč slovenski narodni skupnosti v Italiji,
ki je pred petindvajsetimi leti aktivno sodelovala pri
procesih demokratizacije in osamosvajanja
Slovenije. Pri tem je Štoka posebej omenil delo v
okviru stranke Slovenske skupnosti in Sveta
slovenskih organizacij, dveh realnosti, v sklopu
katerih je deloval vse življenje. Nagrajenec se je
zaustavil tudi pri liku doktorja Jožeta Pučnika, s
katerim sta se poznala. Pučnik je bil seznanjen z
realnostjo in dogajanjem znotraj slovenske manjšine
v Italiji, je dejal Štoka. Ob tem je izpostavil tudi
osemletno obdobje, ki ga je moral Pučnik prebiti v
zaporu zaradi naspro -
tovanja režimu. Nad
zdajšnjim sta njem v
Sloveniji je izrazil
zaskrbljenost, ker da
je matična domovina
po nje govem mnenju
še vedno ranjena. Pot
k okrevanju mora
zato biti tlakovana s
po vratkom k vred -
notam demokracije,
ki so bile ob osa mo -
svojitvi skupne in
aktualne, je prepri -
čan nagrajenec.
Podelitev Pučniko -
vega priznanja je bilo
sklepno dejanje ce -
lodnevnega simpo -
zija. Na njem sta
najprej nastopila
predsednik SDS in tesni Pučnikov sodelavec Janez
Janša ter poveljnik 1. specialne brigade Moris v
času osamosvajanja Tone Krkovič. Drugi del
simpozija so z družboslovno refleksijo o takratnih
časih in aktualnem stanju oblikovali Tone Jerovšek,
Darko Friš, Matej Makarovič in Matevž Tomšič.
Svečano akademijo ob podelitvi Pučnikovega
priznanja je s priložnostnim govorom obogatil
akademik Janko Kos. / kil
Slovenska Bistrica / Pučnikovo priznanje dr. Dragu Štoki
Na patološke užitke
se lahko odgovori 
le s ponudbo
zdravih užitkov.
Ljubezen ali je 
inkarnirana 
ali pa ni ljubezen...
Za zakonsko
ljubezen si je treba
konkretno 
jemati čas. 
Pretirano ščitenje
onesposobi otroka
in mu ne dopušča,
da bi bil zmožen 
se spoprijeti 
z življenjem. 
Kristjani in družba17. marca 20164
Sedma številka otroške revije Pastirček   
Kmalu se bodo oglašali
velikonočni zvonovi …
  vetje po vrtovih že naz-
nanja, da bo prav kmalu
nežna pomlad razgrnila
po travnikih in gozdovih svoj pi-
sani, dišeči plašč, pa tudi to, da
bo ob njenem prihodu kmalu
pomladni vetrič prinesel tudi ve-
seli glas zvonov, ki bodo oznan-
jali, da je Kristus vstal od mrtvih
in da bomo z njim nekoč še sami
večno živeli. Še nekaj časa ima-
mo do vstajenjskega jutra, da se
lahko resno pripravimo na ta ve-
liki dogodek. Urednik Pastirčka,
Marijan Markežič, opozarja, da
spomladi kmetje odrežejo pri
drevju nepotrebne veje, da bodo
ostale obrodile zdrav, sočen sad.
Tako se moramo tudi mi, predv-
sem v postnem času, prečistiti, da
bomo zaživeli znova. “Tudi tre-
ning v vztrajnosti nam bo prine-
sel lepo zmago”, pravi Pastirčkov
urednik in otroke sprašuje, ali so
že pomislili, kako razveseliti
očeta (19. marca, na godovni dan
sv. Jožefa) in mamico 25. marca.
Obenem želi bogat post, veselo
Veliko noč in lepo pomlad. 25.
marca, na praznik Gospodovega
oznanjenja, se staršem zahvali-
mo za vse, kar so naredili in de-
lajo za otroke, kot lepo svetuje za-
C pis na drugi strani sedme,marčne številke dobrega prijatel-ja Pastirčka, ki zna vselej dajati
čudovite zglede za življenje. Le-
te mali in veliki bralci lahko raz-
berejo tudi iz tokratnega vzgoj-
nega stripa, ki ga pripravljata
Walter Grudina in Paola Bertoli-
ni Grudina. Fantiček se sprašuje,
ali bi ali ne bi odpustil sošolcu,
ki ga je obsodil po krivem. Od-
puščanje prinese gotovo tudi
osebno olajšanje in tudi s tem
lahko pokažemo, kaj je za nas
prijateljstvo. Tudi Kristus je od-
pustil apostolu Tomažu, ker ni
verjel, da je Jezus res vstal od
mrtvih. O tem je za Pastirčka lep
prispevek napisala Paola Bertoli-
ni Grudina, ki je opremila zapis
s prisrčno ilustracijo v toplih bar-
vah, ki razžarijo oko in srce. O ve-
likem tednu je ista avtorica pri-
pravila s svojim prijateljčkom
zajčkom Timijem pomenljivo
dopolnjevanko, ki jo bodo otroci
lahko odeli v radostne pomladne
barve. Ob tem pa bi lahko še za-
peli Zimi v slovo, pesem, ki jo je
z veliko ljubeznijo do slovenske
besede in otroškega sveta stkala
Ljubka Šorli, uglasbil pa Patrick
Quaggiato. Najmlajši Pastirčkovi
bralci bodo lahko rešili dopolnje-
vanko basni o lakomnem psu, ki
mu je padel kos mesa v vodo. V
marčni številki bodo po
dolgem času strežni-
ki našli spet rubri-
ko Ministranti OK.
Kar naj poskusijo
odgovoriti na
vprašanja, da bodo
ob njih preverili,
če so res vredni te
pomembne
naloge pri sv.
maši. Skupaj z
ostalimi bralci
Pastirčka bodo
pa našli odgovo-
re na teme, ki so v ru-
briki Kar le-
po po
vrsti.
Za pogo-
vor o pome-
nu postnega časa in Velike noči
bosta dobrodošli risbi, ki ju je Pa-
stirčku namenila učiteljica Elena.
Da bo pričakovanje velikega praz-
nika tudi ustvarjalno, je poskrbe-
la Tatjana Ban, ki daje navodila,
kako izdelati iz lepenke in papirja
rumene trobentice in vanje po-
staviti pirhe, da bo velikonočna
miza bolj pomladna in vesela.
Katerina in Graziella sta Pastirčku
prišepnili, kako se pripravi slastni
tiramisu’. Če se želite še sami
preizkusiti v tem, kar skrbno pre-
berite njun recept. Če pa hočete
vedeti, od kod prihaja čokolada
oz. katere so njene sestavine, pre-
berite rubriko Kje, kako in zakaj
… V pomladnem času bo kar le-
po sesti na kolo in se peljati v na-
ravo. Stric Maks, po nasvetu Ma-
rijana
Mar-
kežiča,
je svoja
nečaka in prijatelje odpeljal na
kolesarsko pot Solkan – Plave. Ob
njej lahko odkrijemo neslutene
naravne biserčke in seveda čudo-
vit pogled na “hčer planin”.
  Kopru pri sv.
Marku so po-
nudili novost,
ki je pritegnila lepo šte-
vilo udeležencev. Vili
Lovše, voditelj progra-
mov moške duhovno-
sti pri sv. Jožefu v Ljub -
ljani, je vodil večurni
program Odmik za
mo ške. Številčna ude-
ležba je potrdila ak-
tualnost obravnavanih
vsebin, ki so pritegnile
V
  elja se zaustaviti ob zgo-
raj navedeni temi, saj ta
miselna smer še kako
vpliva tudi na današnje življen-
je, razmišljanje, odločanje in še
kaj, tudi v sami Cerkvi, čeprav
zagotovo ni samo ta miselni tok
tisti, ki vpliva. Zagotovo bi se
morali zaustaviti še pri mnogih
drugih miselnih tokovih, kot so
recimo, nominalizem, humani-
zem, renesansa in podobni, a bo
najbrž za to še priložnost, pro-
stor je pa vsakokrat omejen.
Razsvetljenstvo se je zelo di-
skretno in postopoma prikradlo
zlasti po kulturni poti v evrop-
sko in zahodno družbo, začenši
z 18. stoletjem, njegovo delo-
vanje pa je bilo zelo močno vse
tja do začetka druge polovice
20. stoletja, ko je to gibanje sto-
pilo v krizo, vendar ima še ved-
no določen vpliv, četudi smo že
kar krepko zakorakali v 21. sto-
letje po Kristusu. Razsvetljen-
stvo je gibanje, ki na temelju ra-
zuma samega, kot temeljnega in
pravzaprav edinega vira člo-
veškega mišljenja in življenja,
želi pripeljati do nekega novega
spoznanja. Zato so razsvetljenci
seveda zbirali vse tisto, kar so
dobrega spoznali pred njimi, a
so to počeli le na podlagi svojih
V kriterijev in prepričanj. Tesno jezato z razsvetljenskim gibanjempovezano tudi enciklopedično,
saj so znanje zbirali v enciklo-
pedije. Kaj najdemo notri? Vse
tisto, kar se da razločiti čisto ra-
zumsko, kar pa ne spada k “ek-
saktni znanosti”, ne le, da ne
spada v enciklopedije, temveč se
razsvetljencem in enciklopedi-
stom s tem sploh ne zdi vredno
ukvarjati. Še več, te zadeve naj
bi človeku kot takemu škodile.
Na tako omejeno razumljenem
razumu se je skušalo tudi obli-
kovati družbo. Posledice takšne-
ga gledanja pri organiziranju
družbenega življenja smo lahko
videli na lastne oči; čeprav ne-
koliko spremenjeno, pa se to-
vrstni poskusi dogajajo še dan-
danes, ker se seveda iz preteklih
spodletelih poskusov nismo kaj
prida naučili. Pa poglejmo ma-
lo, kako so si zadeve predstavlja-
li, da vidimo, kako ni kaj dosti
drugače niti danes. Kultura se
mora izkazati in se konkretizira-
ti v nekem družbenem projektu.
Povedano drugače – glede na to,
da je človeštvo kot celota skupek
posameznikov (posameznik oz.
individuum je stopil na mesto
osebe), vsak od teh pa se ima za
gospodarja vsega univerzuma
(čemur kristjani pravimo
stvarstvo), se mora ure-
sničiti edini zares človeški
in človečni družbeni pro-
jekt. Priti mora do takšne-
ga tipa družbe, kjer temeljne
pravice posameznika ne bodo
ovirane ali kratene, temveč bo-
do uresničene. To je tudi edini
zares znanstveni projekt, poleg
tega, da je edini zares “human”,
kot se rado reče. Ker nimamo
več oseb, temveč posameznike,
so se danes zadeve zelo razširile
v imenu neke znanosti in znan-
stvenosti, tako da se veliko ne le
govori, temveč tudi dela v smeri
pravic živali, pa tudi okolja, ko
imamo raznorazna ekologi-
stična gibanja. Vsekakor je
prišlo do spremembe v religioz-
nem, torej verskem, pojmovan-
ju, saj je človeštvo od začetka
razsvetljenstva naprej narav-
nano zlasti v horizontalnem
smislu. Imamo tako človeško
kraljestvo, ne več Božjega, za
katerega si moramo prizade-
vati, kot rečeno, pa je to pri-
peljalo tudi do tega, da je to
človeško kraljestvo prepustilo
mesto živalskemu kraljestvu
(če pustimo tu ob strani
odlične čokoladice s sličicami
živali), pa tudi kraljestvu na-
rave oz. Narave. Družbo mo-
rajo podpirati zgolj znanstve-
ni kriteriji, urejati pa jo zato
mora politika kot eksaktna
znanost. Na mesto vere je ta-
ko že kdaj stopil omenjeni
človeški in družbeni projekt.
Ker pa je duh ušel iz steklenice
in se ga ne da več nadzorovati,
je danes bolj pomemben žival-
ski in okoljski projekt, kar je že
davno spoznala tudi politika,
človek je velikokrat kar v napo-
to, osebe pa tako ali tako ni, če
imamo le posameznike. Zato ni-
mamo niti prave družbe, kaj
šele, da bi imeli skupnost –
skupnosti ni več, kot smo že
večkrat opozorili, a je lepše
takšnih opozoril ne slišati.
Čeprav smo tako le nametali ne-
kaj smernic, jih je vseeno do-
volj, da se vsaj malo zamislimo.
Andrej Vončina
PAPEŽ FRANČIŠEK PODOBA
USMILJENJA
Na Božjo prisotnost v usmiljenju nas ves
čas opozarja papež Frančišek. Želi prebuditi
kristjane in celotno Cerkev, da bi skupaj z
Jezusom postala razodetje Očetovega
usmiljenja. Papež Frančišek postavlja v sre-
dišče evangelija oznanilo o usmiljenju. Že
kot škof je ob Bedu Častitljivem iz 7. - 8
stol. izbral škofovsko geslo: Ko je gledal na-
me z očmi usmiljenja, me je izbral.
Tema usmiljenja je postala ključna v njego-
vem papeškem oznanjevanju in delovanju.
Večkrat je ponovil misel, da je Božje usmil-
jenje neskončno. Bog se ne ustavi v svojem
usmiljenju do vsakega človeka. Nikogar ne
izključi in ne zapusti, kot je zapisal v apo-
stolski spodbudi: Veselje evangelija.  (Evan-
gelii Gaudium, št. 3) Majhen ščepec usmil-
jenja more prekvasiti svet in ga spremeniti
na boljše. Z oznanilom Božjega usmiljenja
je papež nagovoril srca mnogih ljudi, kri-
stjanov in tudi drugih. Kdo ne bi zaupal
usmiljenemu Bogu ali ljudem, ki so z nami
usmiljeni?
Pomisleki. Nekateri imajo pomisleke pred
govorjenjem tega papeža o usmiljenju, ker
zamenjujejo usmiljenje z neko čustveno
dobrohotnostjo, ki ne pozna nobenega re-
da in norme. Tudi farizeji so obsojali Jezusa
zaradi njegove ljubezni do vseh, ki so si
želeli odrešenja in se zaradi tega odločili,
da ga umorijo.  (Mt 12,1-8.9-14) Če bi da-
nes šli po tej poti, bi zgrešili temeljno re-
snico krščanskega oznanila. Usmiljenje ne
želi, da bi Cerkev obteževala vernike s stra-
hom, kaznimi in grožnjami, ampak bi po-
stavila v ospredje odrešenje, usmiljenje, pa
tudi upoštevala pravičnost in sodbo.
Povezava. Usmiljenje je tudi v notranje po-
vezano z drugimi krščanskimi resnicami in
zapovedmi. Med resnico in usmiljenjem ni
nasprotja, ker sta v ospredju Bog in človek.
Tudi hierarhija resnic upošteva usmiljenje,
ki je posebna lastnost Boga in najvišja kre-
post.  (Evangelii Gaudium, št. 37) Le pot
pristopa je zamenjana in spremenjena, da
je bliže evangeliju, ker izhaja iz izkušnje in
jo potem poveže s celoto verskega verovan-
ja.
S tem sporočilom je papež Frančišek blizu
velikim sodobnim svetnikom: Katarini
Sienski, Tereziji iz Lisieuxa in drugim. Pri
svetem Janezu Pavlu II. je oznanilo o
usmiljenju pognalo iz izkušnje druge sve-
tovne vojne na Poljskem in duhovne iz-
kušnje svete Faustine Kowalske. Papež Pavel
VI. je v govoru ob koncu drugega vatikan-
skega koncila pokazal zgled usmiljenega
Samarijana in jo postavil za podobo duhov-
nosti koncila. Konkreten človek, ki stoji
pred nami, je kriterij za razlago konkretne
Božje volje.  (Lk 10,25-37)
USMILJENJE JE OBRAZ CERKVE (5) Primož Krečič
Učenci 2. in 3. r. COŠ M. Samsa
od Domja so bili v januarju na zi-
movanju na Zoncolanu. Lepo so
se imeli in so Pastirčku poslali
prispevek o tem in veliko barvno
fotografijo. Med Pastirčkovo
pošto je kot vselej veliko fantazij-
sko bogatih risbic in tudi kak
daljši zapis. Nerodni Pacek Wal-
terja Grudine se neznansko veseli
Pastirčkovega praznika, ki bo v
nedeljo, 10. aprila, v KC Lojze
Bratuž v Gorici. Ob 70-letnici Pa-
stirčka bo na sporedu sv. maša
pod lipami za žive in pokoj-
ne Pastirčkove sodelavce, v
dvorani pa bodo razigran
nastop otrok, pa še razsta-
va risb, nagrajevanje likov-
nega natečaja Pastir / Pa-
stirica, pa še presenečenje.
Zadonela bo tudi himna Pa-
stirček naj živi, ki jo gotovo
že marljivo vadijo naši
šolarji, saj so že prejeli po-
snetek zbora in samo klavir-
sko spremljavo. To bo veselja!!
Ljubitelji pravljičnih zgodb, v
katerih tiči vedno
poučen drobec,
bodo tudi radi
prebrali zgodbo
Gordnjavček in gozd-
ni škratje. Napisala jo je
Mariza Perat, zvesta Pastirčko-
va sodelavka, in v njej neposred-
no povedala, da je greh delati
drugim škodo - tega nas mora bi-
ti sram! -, in kakšno zadoščenje
imamo, če smo drugim v pomoč.
Peratova se je ob zapisovanju 70-
letne Pastirčkove zgodovine usta-
vila pri življenjskem orisu učitel-
jice Ljube Smotlak, ki je sodelo-
vala pri urejanju Pastirčka, že ko
je izhajal v Trstu, potem pa
predvsem skrbela za Pastirčkovo
pošto do l. 1992, ko je uredništvo
v celoti sprejel g. Marijan Mar-
kežič. Ljuba Smotlak, učiteljica,
publicistka, zborovodkinja in
vsestranska kulturna delavka, ro-
jena l. 1930 v Mačkoljah, kjer tu-
di živi, je poučevala v različnih
krajih na Tržaškem, pred upoko-
jitvijo (l. 1985) je celih sedem let
vodila didaktične vaje na učitel-
jišču A. M. Slomšek. Dijakom je
zmeraj ponavljala Gregorčičeve
besede, da je človek dolžan stori-
ti, kar more, in ne samo, kar mu
veleva stan. Že kot mlado dekle
je Smotlakova sodelovala pri ver-
skih in kulturno-prosvetnih or-
ganizacijah. Pri domačem pro-
svetnem društvu Mačkolje je bila
prava gonilna sila. Večkrat je
režirala igre za šolsko in
odraščajočo mladino in vodila
otroške zbore. Sodelovala je pri
Radiu Trst A, bila je soustanovi-
teljica oddaj Radio za šole, s član-
ki se je oglašala v raznih časopi-
sih in glasilih. Za svoje delo je
prejela razne nagrade. L. 1994 ji
je predsednik italijanske republi-
ke Luigi Scalfaro podelil zlato ko-
lajno in diplomo za odlično
opravljeno službovanje na držav-
ni osnovni šoli s slovenskim
učnim jezikom. Mariza Perat ob
koncu zapisa pravi, da sta gospo
Ljubo vse življenje odlikovali
srčna dobrota in dejavna ljube-
zen do bližnjega.
IK
Cerkveni in družbeni antislovar (18)
R kot RAZSVETLJENSTVO
tako mlajše kot starejše udeležen-
ce. Obravnavali so vprašanje mo -
či, kje jo mož črpa, da je lahko
uspešen v službi in v svoji dru ži -
ni. Predavanju sta sledila delo po
manjših skupinah in proces po-
delitve izkušnje življenja. Prav
prisluhniti dru-
gemu in slišati
njegovo izkuš -
njo je močan
element osebne
rasti. Pozitivni
odzivi udele -
žencev so potr -
dili potrebo po
takih progra-
mih, zato je v
prihodnje pri -
čakovati še kak -
šno ponovitev.
(jba)
V Kopru pri sv. Marku
Dobro obiskana novost
Odmik za moške

Goriška17. marca 20166
Kekčeva pot
Slovensko planinsko društvo Gorica bo v rednem delovanju priredilo
več planinskih izletov, poznanih pod skupnim imenom Kekčeva
pot; namenjeni so otrokom in njihovim družinam. Po lanskoletni
nadvse pozitivni in dobrodošli izkušnji je društvo potrdilo željo, da
to zanimivo dejavnost izpelje tudi letos in tako ponudi najmlajšim
članom in prijateljem možnost, da preživijo svoj prosti čas v veseli
družbi vrstnikov ter ob spoznavanju naravnih zanimivosti. Kakor
Kekec v ljudski pravljici se tudi današnji otroci radi družijo v naravi,
uživajo v dogodivščinah na prostem, se poveselijo ob sproščeni
hoji ter radovedno odkrivajo živalski in rastlinski svet po cvetočih
travnatih pobočjih ali gozdnih poteh. Tovrstni izleti so za udeležence
tudi lepa priložnost, da se preizkusijo v vztrajnosti, spoštovanju
vseh bitij, ki domujejo v okoliški naravi, da začutijo pomembnost
medsebojne pomoči in premagovanja ovir, ki jih lahko srečajo ob
poti. Prav zato je Slovensko planinsko društvo iz Gorice vključilo v
letošnji program sklop nezahtevnih sprehodov oziroma pohodov,
težavnost katerih bo prilagojena starosti in fizični zmogljivosti otrok.
Organizatorji si na ta način prizadevajo približati prav najmlajšim
planinarjenje in lepote gorskega sveta.
Izlete bo društvo izpeljalo v glavnem ob nedeljah (prvi je že bil
preteklo nedeljo, 13. marca, na hrib Trstelj), in sicer: 10. aprila, 8.
maja (pohod “Družne sabotinske poti”), 12. junija (udeležba na 45.
srečanju obmejnih planinskih društev v Benečiji), 16. in 17. julija
(dolina Triglavskih jezer) ter 11. septembra. / fk
Slovenski muzikal Cvetje v jeseni v
Slovenskem stalnem gledališču
V torek, 22., in v sredo, 23. marca, bo velika dvorana Slovenskega
stalnega gledališča gostila dvojno ponovitev slovenskega muzikala
Cvetje v jeseni. Romantika, a tudi humor, čustvena glasba in ganljiva
besedila so vsepovsod prevzeli različne generacije obiskovalcev,
med katerimi si je marsikdo ogledal muzikal tudi večkrat. Krstno je
bil izveden jeseni 2014 v Križankah v koprodukciji s Festivalom
Ljubljana in je januarja letos doživel 100. uprizoritev.
Skladatelj Matjaž Vlašič je ustvaril 22 izvirnih skladb, ki jih pevci in
igralci ter plesalci izvajajo pod taktirko vodje benda Tomija Puricha.
V dolgem seznamu nastopajočih najdemo več znanih imen: vlogo
Mete si
izmenjujeta Nina
Pušlar in Maja
Martina Merljak,
Janeza Matjaž
Robavs in Domen
Križaj. Danijela
upodablja Jure
Ivanušič, Lizo
Alenka Kozolec
Gregurić.
Pod režisersko
taktirko Vojka
Anzeljca doživlja gledalec srčnost in komičnost trenutkov življenja
v eni najlepših ljubezenskih zgodb, ki jih premore slovenska
literatura. Povest Ivana Tavčarja iz leta 1917 se dogaja v kmečkem
okolju in je zgodba o nesrečni ljubezenski zgodbi med ljubljanskim
odvetnikom in kmečkim dekletom, hkrati predstavlja nasprotje med
življenjem v mestu ali sredi narave.
Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča. Za
goriške abonente SSG bo druga ponovitev muzikala (23. marca)
veljala kot nagradna predstava.
Goriški upokojenci prijetno praznovali dan
žena
Osmega marca popoldne je kljub deževnemu vremenu več kot
osemdeset članov Društva goriških upokojencev odpotovalo z
dvema avtobusoma v zanimiv kraj, da bi primerno praznovalo
pomemben in obenem priljubljen svetovni dan žena. Cilj letošnjega
lepo organiziranega izleta je bil ogled vrtnarskega sejma, t. i.
“Ortogiardino, Lo Spettacolo della primavera” v Pordenonu. Le-tega
so odprli 5. marca, trajal pa je do 13. marca. Med številnimi
obiskovalci so se goriški udeleženci dobro znašli in si v glavnem
ogledali skoraj vseh devet bogato okrašenih paviljonov.
Občudovanja vredni so bili vsi oddelki od primerno prikazanega
cvetličarstva, vrtnarstva, slaščičarstva, salonov okusov, sirarstva,
kmetijskih strojev, modernih vrtov itd. Marsikdo si je po svoji želji
kaj nakupil, predvsem cvetlic, rastlinskih čebulic, sirovih izdelkov
ipd. Po ogledu sejma so se izletniki odpeljali v kraj Coderno di
Sedegliano blizu Codroipa, v osrčje furlanske ravnine, kjer je
zgrajena v nekoliko skritem naravnem okolju restavracija “la' di
Mariute”. V udobni in topli dvorani je potekalo družabno srečanje,
namenjeno dnevu žena. Ob tej priložnosti so seveda vse udeleženke
izleta prejele za spomin šopek mimoze. Ob glasbi, petju, rajanju in
v prisrčnem razpoloženju je vesela druščina preživela prav lep večer.
V poznih urah se je polna lepih vtisov srečno vrnila domov. / (ed)
Kratke Na kavi s knjigo / Jože Šušmelj
Baron Winkler, pomembna
osebnost v času monarhije
  gledni gost “na ka-
vi s knjigo” v Kato-
liški knjigarni 10.
marca je bil Jože Šušmelj.
Večini ljudi je znan predv-
sem kot jugoslovanski ge-
neralni konzul v Trstu v
časih, ko se je Slovenija
osamosvajala, kot nekdan-
ji novogoriški župan in
človek, ki je bil in je iskre-
no navezan na naš prostor;
marsikdo pa morda ne ve,
da je po izobrazbi sociolog
in da se je v mladosti uk-
varjal tudi z novinar-
stvom. Odkar se je upoko-
jil, se veliko posveča razi-
skavam o naši bogati pre-
teklosti in ga imamo pri-
ložnost bolje spoznati, je v
uvodnem pozdravu v imenu
prirediteljev - ob skodelici kave
Primo Aroma - povedal Damjan
Paulin.
Šušmeljevo knjigo o Andreju
baronu Winklerju (1825-1916),
najpomembnejši slovenski po-
litični osebnosti v obdobju Av-
stro-ogrske monarhije, so doslej
predstavili na Goriškem že de-
setkrat, vedno je naletela na od-
meven sprejem, je povedala Pe-
tra Kolenc, ki deluje v okviru
Raziskovalne postaje ZRC SAZU
v Novi Gorici in se je v knjigar-
ni pogovarjala z njim. Šušmelj
se je rodil pri Voglarjih na
Trnovski planoti, Winkler, ki je
bil krminski in tolminski okraj-
ni glavar, poslanec v goriško-
gradiškem deželnem zboru, po-
slanec v državnem zboru na
Dunaju in predsednik dežele
Kranjske, pa v bližnji vasici
Nemci. Od malih nog je
Šušmelj vedel, v kateri hiši se je
rodil “slaven avstrijski mož”.
Šele v zadnjih letih je pomislil,
da bi bilo lepo globlje proučiti
lik rojaka. Pred dvema letoma
je izšla knjiga in na rojstni hiši
so odkrili spominsko ploščo; to
so storili tudi s pomočjo goriške
pokrajinske uprave, saj je “Win-
kler večino svojega dela opra-
vljal v Gorici”.
Leta 1754 se je iz Avstrije prese-
lilo na planoto sedem družin,
med njimi tudi Winklerji. “Sre-
di gozda so jim dali enklavo s
približno 40 hektari zemlje”, s
sabo so prinesli nov tip izko-
riščanja gozda. V tem okolju se
U
je leta 1825 rodil Andrej Win-
kler v družini, v kateri niso več
govorili nemško, ker so se po-
ročali s Slovenkami. Nemški je-
zik se je kmalu izgubil.
Andrej je šel študirat na
nemško gimnazijo v Gorico,
“bil je odličen študent”. Pravo
je šel študirat na Dunaj, a po
dveh letih je študij prekinil in
šel v Ljubljano študirat za
učitelja. V Gorico se je vrnil v
revolucionarnem letu 1848,
postal je honorarni učitelj na
gimnaziji. Ustanovil je Slavljan-
sko bralno društvo, “ki je bilo
najbrž prvo tovrstno v Sloveni-
ji”.
Kot sodniški pripravnik je prvi
pošiljal Slovencem vabila v slo-
venščini. Leta 1858 je postal
vodja urada za uresničevanje
zakona o zemljiški odvezi, “to
je zelo pošteno delal in s tem se
je zelo uveljavil”. Štiri leta ka-
sneje so v Gorici ustanovili
prvo slovensko čitalnico: tudi
on je bil v ustanovitvenem od-
boru in hkrati prvi predsednik.
“Takratne knjižne slovenščine
ni obvladal”, vendar se je toliko
čutil Slovenca, da je obiskoval
tečaje slovenščine. “Bil je per-
fekcionist”, tako v pravu kot v
jeziku, karkoli je delal.
Leta 1861 je bil izvoljen v go-
riško-gradiški deželni zbor, ki je
imel sedež v Gorici, leta 1873
in 1879 je postal poslanec, iz-
voljen na Goriškem, v dunaj-
skem parlamentu. V goriško-
gradiški deželi je takrat živelo
kar 132 tisoč Slovencev, 70 Ita-
lijanov oz. Furlanov. Zaradi vo-
lilne zakonodaje pa je bilo raz-
merje v deželnem zboru čisto
obratno: 7 je bilo slovenskih
poslancev, italijanskih pa 14. Z
zemljiško reformo se je spreme-
nila struktura lastništva na po-
deželju in je več Slovencev po-
stalo bogatejših. Winkler si je
veliko prizadeval za spremem-
bo volilne zakonodaje, da bi
Slovenci dobili bolj enakovred-
no vlogo v deželi. Dunaj je na
to pristal šele v trenutku, ko je
dežela Veneto prešla pod Itali-
jo.
Leta 1865 je Winkler šel za gla-
varja v Krmin. Bil je zvest pri-
padnik avstrijskega cesarstva.
Znal je italijansko, furlansko,
slovensko in nemško. Zaradi za-
slug mu je cesar dal naziv vite-
za. Leta 1868 je postal tolmin-
ski glavar: ker je bil priljubljen
tudi zaradi svojega zavzemanja
za slovenščino, so se mu Tol-
minci na poseben način poklo-
nili: v Gorico so mu poslali
kočijo, po vseh vaseh od Volč
do Tolmina so ga spremljali
ljudje v špalirju, izobešene so
bile slovenske trobojnice, zvo-
nili so zvonovi, v Tolminu ga je
na trgu čakal pevski zbor, velja-
ki so mu pripravili svečano ko-
silo. Imeli so ga za človeka, ki
je izšel iz njihovih vrst. Bil je
namreč kmečkega rodu in se je
zavzemal za slovenstvo.
Po Tolminu je postal cesarjev
namestnik v Trstu za celo av-
strijsko Primorje; po nekaj letih
se je preselil na Dunaj. Leta
1880 ga je predsednik vlade
grof Taaffe imenoval za pred-
sednika dežele Kranjske. “Prvič
je Slovenec prišel na tako viso-
ko mesto”.
Zanimivo je, da je Winkler že
na Goriškem pripravljal osnu-
tek zakona za združevanje
občin: deželni svet ga je sprejel,
Dunaj pa ga je odvrnil. Isto je
kasneje poskusli tudi v Ljublja-
ni, pa tudi tam mu ni uspe-
lo.
Leta 1883 je prišel v Lju-
bljano - ob 600-letnici pri-
ključitve Kranjske v hab-
sburško monarhijo - cesar
Franc Jožef. Ker ni spreje-
mal ljudi brez plemiškega
naziva, je nekaj mesecev
pred prihodom v Ljubljano
podelil baronski naslov
njemu in vsem potomcem.
Cesar je takrat postavil te-
meljni kamen za narodni
muzej.
Winkler je bil med ljudmi
zelo priljubljen. Vsaj v 25
občinah je bil častni
občan.
V naslednjih letih je Taaf-
fejeva vlada tvegala izgubi-
ti večino; nemški nacionalisti
so namreč postavili pogoj, da
ga podprejo, samo če zamenja
kranjskega deželnega glavarja.
Winkler je zato prosil za upo-
kojitev in se leta 1892 vrnil v
Gorico. Na Korzu je imel veliko
hišo z osmimi stanovanji. V
Tolminu je bila žena, Emilija
Peršolja, lastnica muzeja, na-
sproti je bila Vila Emilija, kjer
je preživljal poletne mesece. Le-
ta 1915 se je pred soško fronto
vrnil v Gradec, leto kasneje je
umrl. V Tolminu si je napravil
lepo grobnico, vanjo je pokopal
ženo, ki je umrla 1907. Krajevna
komunala pred nekaj več kot 10
leti je grobnico, ker ni nihče
plačeval, odstranila.
Šušmelj je tudi povedal, da sta
z ženo izsledila Winklerjevega
vnuka: ta živi na Dunaju, star je
86 let. Poslal jima je fotokopijo
listine, ki jo je Winkler dobil za
naziv barona, nekaj slik iz tol-
minskega obdobja; slavja ob
postavitvi spominske plošče pa
se žal ni udeležil nobeden iz-
med potomcev. Vsi Winklerjevi
otroci so tako ali drugače spet
postali Nemci, niso se več čutili
Slovence.
Branko Marušič je na zanimi-
vem srečanju v Katoliški knji-
garni med drugim dodal, da je
ta knjiga lepa priložnost za pre-
gled tega, koliko so se tudi Pri-
morci doslej posvetili poli-
tičnim in javnim delavcem iz
preteklosti. Govor je bil tudi o
različnih vidikih nemške oz. av-
strijske istovetnosti ter o nje-
nem vplivu na zavest ljudi.
  ežni zvoki ročno izdela-
ne lire, na katero je igra-
la Tadeja Faganel, so v
ponedeljek, 29. februarja 2016,
ustvarili čarobno ozračje, v ka-
terem se je drobno zaiskrila pra-
vljica z naslovom Bradica. Pra-
vljično zgodbico o možiclju, ki
je imel belo brado, je otrokom
zelo umirjeno in mestoma sko-
raj pretiho, glede na zgoščenost
in zahtevnost kar dolge vsebi-
ne, pripovedovala Ines Bandelj,
ena izmed vzgojiteljic Iniciative
za waldorfsko šolo na Primor-
skem. Pri tem si je pomagala z
lutkami na nizkem odrčku, kar
je že ustaljena navada pra-
vljičark, ki izhajajo iz te poseb-
ne šole. Protagonist pravljice je
bil omenjeni škratek, ki je zašel
N na kraljevi dvor.Kralj se ga je zelorazveselil in ga je
zaklenil v zlato
skrinjico, da bi ga
pokazal gostom.
A kraljevič je
našel ključ, od-
klenil skrinjico,
Bradica je skočil
ven in kraljevič
se je igral z njim.
Toda on je izkori-
stil trenutno kral-
jevičevo nepazlji-
vost in jo urno
ucvrl domov, v
gozd. Zaradi tega je kralj nagnal
kraljeviča. Ta se je med bridkim
tavanjem po gozdu spomnil na
piščalko, ki mu jo je dal škratek,
in zapiskal nanjo. Tedaj se je pri-
kazalo mnogo škratkov, ki so
kraljeviča odnesli domov. Kralj
se je sinove vrnitve silno razve-
selil, saj se je zavedel svoje veli-
ke napake, in iz velike hvaležno-
sti takoj pustil vse možičke. Pra-
vljična nit je bila tokrat malce
preveč zapletena in dolga za ta-
ko majhne polušalce, ki so proti
koncu že pokazali prve znake
utrujenosti, saj niso bili tako
pozorni, kot so po na-
vadi. Po pravljici so si-
cer spet živahno sode-
lovali pri izdelavi
drobcenih prstnih
lutk-palčkov z dolgo
belo bradico. Malčki
so morali obljubiti, da
bodo škratke pustili
svobodne. Saj je svo-
boda izredno dragoce-
na vrednota. Kaj bi
počeli zaprti v zlati
kletki!
Tudi tokratna Pra-
vljična urica je bila le-
pa priložnost za obisk
knjižnice in za izposo-
jo ene ali več izmed ilustriranih
knjig za otroke, s katerimi je Fei-
glova knjižnica dobro založena.
IK
Deveta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Vsakdo ljubi svobodo
Goriška 17. marca 2016 7
Koncert revije Primorska poje v Štandrežu
Nabožni napevi so ponesli
srca v višave
  eliko število poslušalcev se
je v petek, 11. marca 2016,
zbralo v prostorni, imenit-
no akustični župnijski cerkvi sv.
Andreja apostola v Štandrežu, da
bi prisluhnili drugemu izmed treh
koncertov, ki jih letošnja re-
vija pevskih zborov Primor-
ska poje namenja sakralni
glasbi. Tudi letos se pesem na
tem priljubljenem zborov-
skem srečanju oglaša po celi
Primorski, od hribov do mor-
ja, saj, kot znano, Primorci ra-
di pojejo; še posebno tisti, ki
jim je dano živeti ob obali, so
odprtega srca, prevetrenega
od kraške burje. Kot vselej re-
vijo organizirajo Javni Sklad
Republike Slovenije za kultur-
ne dejavnosti, Zveza pevskih
zborov Primorske, Zveza slo-
venskih kulturnh društev v
Italiji, Zveza slovenske katoliške
prosvete Gorica in Zveza cerkve-
nih pevskih zborov Trst. Letos so
jo posvetili 120-letnici rojstva skla-
datelja Karola Pahorja (1896-
1974), ki je bil doma iz okolice
Trsta in je med drugim zapustil
mojstrovino, skladbo Oče naš
Hlapca Jerneja. Popularni pevski
maraton, ki se je začel konec fe-
bruarja na Dobrovem in se bo
končal ob koncu aprila v Zavrhu,
ohranja v sebi zmeraj tisti pristni
ljudski pridih, saj je revija namen-
jena prav vsem zborom, ki deluje-
jo na tem širšem območju. Na njej
nas v zadnjih letih presenečajo ka-
kovostne izvedbe nekaterih zbo-
rovskih sestavov, ki stremijo po
vedno višjem glasbenem nivoju,
bolj izbrušenem vokalnem in
V občutenem interpretacijskem izra-zu. Reviji pa so zvesti tudi tisti zbo-ri, ki jim pesem pomeni predvsem
ohranjanje slovenskega jezika iz-
ven matične domovine in skrb, da
ne zamre slovensko bogoslužje v
cerkvi. Ti sta svetli vodili MePZ A.
M. Slomšek iz Zagreba, ki spremlja
slovensko mašno daritev v tem
hrvaškem mestu in je na štan-
dreškem koncertu zapel na koru
pod vodstvom in ob orgelski
spremljavi Vinka Glasnovića. S ko-
ra so se pod oboke s krasnimi fre-
skami Toneta Kralja razlili tudi kri-
stalno čisti glasovi pevk DVS Bo-
deča Neža z Vrha Sv. Mihaela. Pod
solidnim in natančnim vodstvom
Mateje Černic in ob brezhibni or-
gelski spremljavi talentirane Eve
Dolinšek je skupina vokalno iz-
brušeno in s čustveno interpreta-
cijo zapela štiri zahtevne pesmi
Mariji v čast, J. G. Rheinbergerja,
J. Brahmsa, P. Casalsa in Aleksan-
dra Vodopivca. Z lepo izoblikova-
nim solističnim nastopom se je iz-
kazala Nada Tavčar. Petje Bodeče
Neže je izzvalo dolgo, zelo
prisrčno ploskanje. Včasih se na
Goriškem sploh ne zavedamo v
pravšnji meri, kakšna vrhunska
vokalna skupina je vzniknila iz
naše sicer plodovite zborovske
prsti! Z raznolikim programom,
tudi v iskanju novih izvajalskih
izrazov pri tujih avtorjih, se je
predstavil MePZ F. B. Sedej iz Šte-
verjana. Pod vod-
stvom Aleksandre
Pertot je z beneško
pesmijo iz Štoblan-
ke Kjer je Jezus Kri-
stus krvavi pot po-
tiu (har. Pavle Mer-
ku’) poskrbel tudi
za postu oz. križeve-
mu potu primeren
prihod do prezbite-
rija, v katerem so se
v glavnem predsta-
vili zbori. Znano pesem Dajte mi
zlatih strun F. X. Engelharta je v
svoj spored treh skladb vključil
MePZ Planinska roža Kobarid z di-
rigentko Mirjam Antih Čebokli.
Lepi glasovi ŽeVS Korala iz Kopra
so poslušalcem pod vodstvom An-
tona Baloha, predsednika Zveze
pevskih zborov Primorske, v kar
obsežen program uvrstili tudi gre-
gorijanski napev Ave Maria in
manj znane božične pesmi.
Mešani cerkveni pevski zbor Sv.
Jernej z Opčin pa je pod skrbnim
vodstvom Janka Bana, v poklon
Mariju Kogoju (1892-1956) ob 60-
letnici njegove smrti, izvedel tri
njegove mladostne skladbe iz t. i.
goriškega obdobja (Kogoj, po rodu
Tržačan, se je nekaj let šolal v Go-
rici) Ko zarja zjutraj (Andrej Pra-
protnik), Ko poje zvon (Ljudmila
Poljanc), Večerni zvon (Anton
Medved); ob toplem ploskanju je
zbor ponovil zadnjo skladbo.
Večer se je uresničil ob sodelovan-
ju Prosvetnega društva Štandrež,
zato je uvodno razmišljanje podal
Silvan Zavadlav, vztrajen organist
v štandreški cerkvi. Med drugim
je poudaril, kako nam večinski na-
rod zavida pevsko tradicijo, ki je
del nas samih, naše identite-
te, ki jo je seveda treba
ohranjati. O sami reviji Pri-
morska poje meni, da res po-
vezuje vse primorske zborov-
ske sestave, pri katerih je sta-
rostna doba pevcev različna.
Nekateri naši zbori zelo po-
grešajo podmladek. Verjet-
no mladim ni do tega, da bi
žrtvovali svoj prosti čas in se
trudili za uspeh, ki seveda ne
pride sam od sebe. Prehoditi
moraš veliko poti, da prideš
do kakovosti. Zborovsko pet-
je je ena od privilegiranih
umetnosti, kjer ima ‘uporab-
nik’ neposreden stik z umetno-
stjo” /.. / je dejal Zavadlav.
Večer je povezovala Andreja Biz-
jak, spominski dar pevovodjem pa
je izročala Roberta Marussi. Obe
sta dejavni članici PD Štandrež.
Soorganizatorja nedeljskega (13.
marca) koncerta 47. revije Primor-
ska poje v Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici pa sta bila MePZ
Lojze Bratuž in Kulturni center L.
Bratuž. Na dobro obiskanem zbo-
rovskem popoldnevu je nastopilo
osem zborov. Med temi sta bila tu-
di dva stalna gosta revije, Fantje iz-
pod Grmade, ki so zapeli pod vod-
stvom Hermana Antoniča, in
MePZ Hrast Doberdob, ki je pevski
užitek podaril pod taktirko svojega
dolgoletnega zborovodje Hilarija
Lavrenčiča. Nekaj tehtnih misli o
pomembnosti pevskega dela med
otroki, ki jih je treba že zgodaj
usmerjati v pevsko dejavnost - v
preteklosti so petje pobliže spoz-
navali že v domačem krogu -, je iz
svojih izkušenj zelo uspešnega vo-
denja OPZ Emil Komel povedala
Damijana Čevdek. Zbore je pred-
stavljala in program povezovala
mlada dijakinja Katja Terčič, tudi
sama vneta pevka pri MlPZ Emil
Komel iz Gorice.
IK
  meh se je v četrtek, 3. mar-
ca 2016, oglašal iz zelo do-
bro zasedene velike dvora-
ne Kulturnega doma v Gorici, v
kateri je bila prva predstava le-
tošnjega trijezičnega abon-
majskega festivala ko-
mičnega gledališča Komi-
go. Trinajsto leto zaporedo-
ma ga v prepričanju, da je
smeh najboljša terapija na
svetu, pa tudi odraz duše,
prirejata goriški Kulturni
dom in kulturna zadruga
Maja iz Gorice s sodelovan-
jem drugih ustanov.
Kot je uvodoma povedal
predsednik Kulturnega do-
ma Igor Komel, so letos ba-
je celo presegli 200 abo-
nentov, kar je zelo lep
uspeh. Ta abonmajski niz
je sicer edinstven, saj ponuja
slovenske, italijanske in furlan-
ske predstave – seveda v izvirni-
ku, brez nadnapisov! -, tako da
je pretok nastopajočih in gledal-
S
cev kar pester. Občin-
stvo pa ima tako vpo-
gled na profesional-
no in ljubiteljsko gle-
dališko, pa tudi gla-
sbeno sceno, iz
našega in sosedovega
“zelnika”. Gost prve-
ga srečanja s smehom je bil
režiser in igralec Boris Kobal, ki
je bil pred leti vodja Mestnega
gledališča ljubljanskega. Širša
publika ga pozna pa predvsem
z njegovih satiričnih, zelo začin-
jenih – včasih skoraj preveč! -
nastopov na TV Popru, v nedel-
jskih TV šovih in seveda iz gle-
daliških predstav, zadnje čase pa
Obvestila
Člani SPDG se bodo v petek, 18. t.
m., ob 20. uri zbrali na planinskem
večeru v dvorani na Bukovju v
Števerjanu. Silvan Pittoli bo
predvajal posnetke štirinajstih
izletov opravljenih v obdobju 2014-
2016.
Goriška dekanija in novogoriška
dekanija toplo vabita v petek, 18.
marca, na križev pot, ki se bo začel
ob 20.30 na Travniku in končal na
Kostanjevici.
AŠZ Olympia vabi na velikonočni
prikaz dela. V ponedeljek, 21.
marca, bodo ob 17. uri v telovadnici
Olympie nastopile skupine gymplay,
ritmike, orodne telovadbe in show-
dance.
V Podgori bo na dan Velike noči
pred jutranjo mašo procesija, ki se
bo začela ob 5.30. Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja v sredo, 30.
marca, ob 18.30 v Tumovi dvorani
v Gorici, korzo Verdi 51, predavanje
o zgodovini ruskega jezika in
književnosti. Predavala bo prof.
Nataša Marcon.
PD Štandrež organizira štiridnevni
društveni izlet v Umbrijo od 23. do
26. aprila 2016. 1. dan: Štandrež-
Orvieto-Civita Bagnoregio; 2. dan:
Slapovi Marmore - Todi - Spoleto -
Foligno; 3. dan: S. Maria degli Angeli
- Assisi - Perugia; 4. dan: Gubbio -
Urbino - Štandrež. Nočitve vedno v
istem hotelu. Cena potovanja na
osebo pri najmanj 40 udeležencih
znaša 325 evrov, za člane društva
in sodelavce pa 300 evrov. Cena
potovanja na osebo pri najmanj 35
udeležencih znaša 345 evrov, za
člane društva in sodelavce pa 320
evrov. Vpisovanje je možno do 13.
marca 2016. Akontacija 100 evrov
ob vpisu; ostalo do 11. aprila 2016.
Več informacij na tel. št. 0481
20678 (Božo), 0481 21608 po 18.
uri (Mario) in 347 9748704 po 20.
uri (Vanja).
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja dvodnevni izlet 5.
in 6. maja v kulturnozgodovinski
mesti Parmo in Modeno. Vpisovanje
na društvenem sedežu na korzu
Verdi 51/int. v Gorici ob sredah od
10. do 11. ure. Obvezna sta veljavni
osebni dokument in davčna
številka.
Slovensko planinsko društvo
prireja od 22. do 28. junija izlet v
Apenine (skupina Velino-Sirente) in
ogled arheoloških in nekaterih
kulturnih spomenikov v srednji Italiji.
Prevoz z avtobusom, namestitev v
hotelih v dvoposteljnih sobah.
Predhodne prijave: Vlado.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško vabi člane na 6-dnevno
potovanje od 12. do 17. septembra
v 'Nemčijo - 25 let po padcu zidu' za
ogled Berlina in drugih pomembnih
mest. Informacije in vpisi na
društvenem sedežu na korzu Verdi
51/int. ob sredah od 10. do 11. ure.
Obvezna sta osebni veljavni
dokument in davčna številka.
Prispevke za Slovenski center za glasbe-
no vzgojo Emil Komel v spomin na rav-
natelja prof. Silvana Kerševana lahko
nakažete na bančni tekoči račun: Banca
di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT
30 C 05484 12402 003 570 036 225;
SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SIL-
VANA KERŠEVANA. Informacije na taj-
ništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč starejšim
osebam. Tel. štev. 00386 30 325
558.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo ponoči.
Sem človek dobrega srca in imam
nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na štev.
040 621 424 (v poštev pride
celotno primorsko in goriško
območje).
Gospa z večletno izkušnjo nudi
nego in pomoč starejšim osebam
za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40
432304.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 18.3.2016 do 24.3.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s frekvencami
za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za
Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za
Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za
spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za
Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na
internetu www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 18. marca (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z
naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 20. marca, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 21. marca (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Novice iz naših krajev - Obvestila
in večerni vic.
Torek, 22. marca (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 23. marca (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Sv.
Jožef, preprostost in svetost - Izbor
melodij.
Četrtek, 24. marca (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba - Zanimivosti
iz sveta - Obvestila in večerni vic.
V Sovodnjah so trije naši naročniki 8. januarja letos plačali
naročnino za Novi glas. Pošta nam je naročnine sicer
posredovala,
izgubila pa je imena in naslove naročnikov. Prosimo vse, ki ste
naročnino plačali na ta dan na pošti v Sovodnjah, da nam to
sporočite po telefonu na št. 0481 533177. Naročnikom se za
nevšečnost, ki je sami nismo zakrivili, iskreno opravičujemo!
Uprava Novega glasa
Pomembno obvestilo
se spogleduje še s stand up ko-
medijo, ki se je razširila tudi na
slovenske odre in jih okužila s
svojim “instant” smehom, ki je
večkrat kar cenen na račun ste-
reotipov. Boris Kobal, ki ga ima
goriška publika zelo rada, kar je
potrdila z obiskom četrtkovega
večera, je tokrat prišel k nam v
družbi skoraj trideset let
mlajšega Tina Vodopivca, ki ka-
kih deset let plava v teh kome-
dijskih vodah in je že nastopal
po Ameriki in državah
nekdanje Jugoslavije. Ta
njuna naveza se je poro-
dila pri oddaji Moja Slo-
venija znanega voditelja
Maria. Tin je Kobalu
predlagal, da bi nastopi-
la v duu in Kobal je po
oklevanju vendarle pri-
volil. Tako je nastala ko-
medija Staro za novo, ki
poleg bolj ali manj uje-
dljivih dvogovorov in
samogovorov obeh
igralcev predstavlja bolj
”klasičen” prizor očeta
in sina, pri katerem pri-
dejo do izraza drugačni pogledi
na svet, generacijski razkorak,
trenja med tradicijo in novo-
stmi, ki jih seveda prinaša
mlajša generacija, za katero je
staro v glavnem zastarelo. Veli-
ko je govora o staranju in
težavah, ki se pojavljajo pri do-
ločenih letih, pa tudi o mladosti
in njeni vihravosti. Kdaj pa se
sploh človek postara? Morda, ko
se mu rodi otrok? Če pa ne po-
stanemo starši, ali smo “večno”
mladi? Nekaj pa je gotovo: ko
dobimo vnuke, se vrnemo mal-
ce v otroštvo, saj nam v njihovi
družbi gre kar na otročje. Prav-
zaprav, ta svet stoji na mladih ali
starih? Vprašanje ostaja odprto.
Verjetno na obeh, ker eni imajo
moč, voljo za odkrivanje in
sprejemanje novega, drugi pa iz-
kušnjo, ki jo prinese le daljša
življenjska pot. Igralca sta, še po-
sebno Kobal - kot “stari” odrski
maček, vajen javnega nastopan-
ja in improvizacije (sicer bi nam
lahko prihranil oguljeni, neoku-
sni dovtip o domobrancih!) –
sproščeno, duhovito, z na-
brušenim jezikom pretresala
našo družbo in njene težave.
Gledalci so se ob posrečenih
ostrih bodicah večkrat
sproščeno nasmejali, ne da bi se
morda zavedali, da se smejejo
tudi samim sebi, saj sta komika
brez dlak na jeziku prerešetavala
teme, ki se tičejo slehernika.
IK
Del zbora Bodeča Neža s pevovodkinjo Matejo Černic
in organistko Evo Dolinšek (foto DP)
  Komigo
Staro ali novo? 
To je dilema!
KULTURNI DOM 
Na praznik sv. Jožefa 
praznuje svoj lepi 
90. jubilej
g. STANKO SIVEC. 
Ob tem slavju mu Goriška
Mohorjeva družba izreka
iskrene čestitke z željo, 
da bi ga Božja roka še 
naprej tako skrbno vodila
na poti življenja.
ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA v sodelovanju z 
ZDRUŽENJEM CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV – GORICA
vljudno vabi na
KONCERT SAKRALNE GLASBE
Zbor Slovenske filharmonije
Martina Batič, dirigentka
Gašper Banovec, orgle
sobota, 19. marca 2016, ob 20. uri
župnijska cerkev v Štandrežu
Kultura17. marca 20168
  aložba Mladinska knjiga
je ob 80. rojstnem dnevu
pesnika, dramatika in
prevajalca Miroslava Košute
izdala knjigo njegovih
spominov Mornar na kozi. V
njej je Košuta, ki je okrogli
jubilej
praznoval
minuli petek,
obudil svoje
spomine na
otroštvo in
odraščanje v
rojstnem Križu
pri Trstu.
Kot je na
predstavitvi
knjige poudarila
urednica Nela
Malečkar,
knjigo beremo
kot zaporedje
filmskih
sekvenc. V njej
so opisani
prizori, ki so se
Košuti očitno močno vtisnili v
dušo. Ti prizori, kot je dejal
Košuta, v njem živijo kot neki
fleši, zato jih je lahko zapisal
samo na ta način.
Knjigo, po besedah
Malečkarjeve, prevevata
optimizem in veselje do
življenja, iz nje je razvidno, da
je avtor odraščal v zelo topli
družini. Njegova družina je, kot
je povedal Košuta, živela na
borjaču, odrezana od vasi, a
tudi zaščitena. In kar je
najpomembnejše, vsi na
domačem dvorišču so ga
imeli radi.
V knjigi spozna bralec
celo družino, katere
življenje je bilo vpeto v
življenje vaške
skupnosti. V začetku
stoletja je bi Križ, kot je
povedal Košuta, velika
vas, in to proletarska. In
ljudje v vasi so morali po
svetu, ko pa so se vračali,
so v vas prinašali
najrazličnejše ideje.
Za vas je bilo poleg tega
značilna svojska
govorica, ne le besede,
ampak tudi način
pogovarjanja, nekoliko
zajedljiv in piker, ki je
Z zaznamovala tudi njegovoliteraturo. Tega se je, kot jepovedal Košuta, zavedel takoj,
ko je prišel v Ljubljano. Tedaj je
tudi spoznal, da si lahko svoje
mesto v literaturi najde le, če se
bo ločil od drugih avtorjev, ki
so tedaj pisali v Ljubljani.
Zametki knjige Mornar na kozi,
kot je povedal, segajo v konec
90. let minulega stoletja, ko je
zapustil mesto ravnatelja in
umetniškega vodje Slovenskega
stalnega gledališča v Trstu. Ker
je moral počakati na odločitev
glede pokojnine, je 17 mesecev,
namesto da bi le sedel in čakal,
spravil na papir nekaj zametkov
teh spominov. Del tega je
pozneje uporabil v knjigi
Spomini Angela Katice, ki se je
razvila iz
zvezka
nedokončanih
spominov
njegovega
očeta.
Sčasoma pa se
mu ob
zavedanju,
kako se je svet,
ki ga je poznal iz otroštva,
spremenil, zdelo prav, da svoje
spomine zapiše tudi kot
dokument nekega časa, da
dokumentira, “da so na tej
obali, med izlivom Soče in Istro
živeli Slovenci, da so bili tam
slovenski ribiči in da je tam
živel tudi fant, ki je bil
zaverovan v lepo slovensko
besedo”.
Nadaljevanja, kot je povedal, ne
namerava napisati. Sledila so
namreč ljubljanska leta, o
katerih obstaja že dovolj
literature. Mornar na kozi je,
kot je dejal, predvsem
dokument njegove rasti in
ljubezni do slovenskega jezika,
ki ga je spoznal skozi nonine
knjige, katere so bile v času
njegovega otroštva, v letih
fašizma, prepovedane.
Košuta je leta 1962
diplomiral iz primerjalne
književnosti na Filozofski
fakulteti v Ljubljani. Sprva je
bil novinar na RTV
Ljubljana, nato dramaturg v
Slovenskem stalnem
gledališču v Trstu, urednik
pri Založništvu tržaškega
tiska ter od leta 1978
ravnatelj in umetniški vodja
tržaškega gledališča. Leta
2011 je prejel Prešernovo
nagrado.
Pesnik Miroslav Košuta je
praznoval 80. rojstni dan
Pesnik, dramatik in
prevajalec Miroslav Košuta je
v petek, 11. t. m., praznoval 80.
rojstni dan. Avtor številnih
pesniških zbirk je velik del
svojega ustvarjanja namenil
otrokom in mladim. Osrednje
teme njegovih pesmi so Trst,
Kras, ljubezen, spomini iz
otroštva. Slednje je opisal tudi v
knjigi Mornar na kozi, ki je ob
jubileju izšla pri Mladinski
knjigi.
Kot je povedal na četrtkovi
predstavitvi, zametki knjige
Mornar na kozi sicer segajo v
konec 90. let minulega stoletja,
ko je zapustil mesto ravnatelja
in umetniškega vodje
Slovenskega stalnega gledališča
(SSG) v Trstu.
O slovenski literaturi je tržaški
pesnik za STA povedal:
“Slovenska literatura je
trenutno maltretirana deklina,
kot da bi se spridila, da bi
postala pocestnica”. Sam meni,
da si tega v samostojni
slovenski državi ne zasluži, saj
so bili navsezadnje njeni
temelji postavljeni na osnovi
literature. Košuta, ki se je rodil
leta 1936 in čigar otroštvo je
zaznamovala druga svetovna
vojna, mladim želi, “da ne bi
nikoli spoznali hujših dni”,
čeprav, kot je dejal, “ne vemo,
kaj se jim obeta”.
Košuta se je rodil v Križu pri
Trstu. Leta 1962 je diplomiral iz
primerjalne književnosti na
Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Sprva je bil novinar na RTV
Ljubljana, nato dramaturg v
SSG Trst, urednik pri
Založništvu tržaškega tiska ter
od leta 1978 ravnatelj in
umetniški vodja tržaškega
gledališča.
Njegova lirika, ki izvira iz
obmorskega in kraškega sveta,
je impresionistična,
mediteransko razgibana,
intimistično erotična in trpko
razmišljujoča o slovenstvu v
zbirkah Morje brez obale (1963)
in Pričevanje (1976). Smrt in
nostalgijo je tematiziral v
zbirkah Odseljeni čas (1990) in
Pomol v severno morje (2001).
Košuta podpisuje tudi
gledališke songe, epigrame in
drame, kritike, eseje in radijske
komentarje ter prevode
leposlovja iz italijanščine in
španščine.
Leta 2011 je prejel Prešernovo
nagrado. Kot so tedaj zapisali v
utemeljitvi, nagrada potrjuje
vrednost Košutinih verzov in
opozarja na zasluge, ki jih ima
pesnik pri ohranitvi slovenske
besede v tržaškem urbanem
svetu.
Izšla je pri založbi Karantanija
Kuntner zadnjo pesniško zbirko
posveča 25-letnici Slovenije
  ri založbi Karantanija so iz-
dali novo pesniško zbirko
Toneta Kuntnerja z naslo-
vom Slovenska pomlad, ki jo je
pesnik posvetil 25-letnici samo-
stojne Slovenije. Pesniška zbirka
s spremno besedo pisatelja Draga
Jančarja je dvojezična, pesmi so
prevedene še v španski jezik.
Zbirka prinaša 43 domoljubnih
pesmi, ki so razporejene v tri ci-
kle.
Po Kuntnerjevih besedah je po-
menljiva tudi oblika pesniške
zbirke. Hrbet knjige je zelen, kar
nakazuje na barvo pomladi,
obrobe listov so srebrne, kar sim-
bolizira jubilej Slovenije, na no-
tranjo platnico knjige, “v ilega-
lo”, kot je dejal, pa je dodal na-
govor Ivana Borštnerja v govoru
po izreku sodbi četverice JBTZ le-
P ta 1988.Zbirko uvaja Kuntnerjevo posve-tilo Domovini, v katerega je za-
pisal nagovor Ivana Cankarja Jaz,
bratje, pa vem za domovino. Te-
ga si je izbral za moto, saj so Can-
karjeve besede iz leta
1909 po Kuntnerjevih
besedah aktualne še da-
nes.
Prvi cikel po besedah di-
rektorja založbe Davida
Tasiča prinaša pesmi iz
osamosvojitvenega časa
oz. preboja Slovenije iz
totalitarističnega siste-
ma, drugi je posvečen
uresničenim sanjam v
nastajajoči državi, zadnji
pa sedanjosti oz. zreli
državi. V pesmih zadnje-
ga cikla je zaslediti naj-
več avtorjevega razočaranja nad
državo, a tudi upanja, je menil
Tasič.
Naslov zbirke Slovenska pomlad
je prispodoba za osamosvojitev
Slovenije oziroma za zgodovinski
trenutek vseh. “Pomlad prihaja
za vse, vsi jo imamo radi, razen
zimskega turizma in turistov, ki
se hodijo gret v eksotične kraje
in denar nosijo v davčne oaze”,
je metaforiko pojasnil Kuntner.
Pesmi so prežete z veseljem, da
imamo kot narod svojo državo,
upanjem, obenem pa tudi s stra-
hom, obupom in kljubovanjem,
je še povedal Kuntner, ki zbirko
podarja vsem, “ki v srcu dobro
mislijo”. “Nikoli si nisem do-
mišljal, da sem literat, sploh ne
avantgarden, sem le iz-
povedovalec, ki pišem iz
nagiba srca”, je še pouda-
ril.
Tasič je Kuntnerja uvrstil
med najbolj prepoznav-
ne slovenske pesnike in
najboljše interprete svo-
jih del. Po besedah ured-
nice Maje Nemec pa je
Kuntner eden redkih, ki
se odmika od tem večine
pesnikov, kot so iskanje
identitete, strpnost in
multikulturnost ter piše
o ljubezni do domovine.
Mladinska knjiga / Ob jubileju Miroslava Košute
Izšla je knjiga 
Mornar na kozi
Predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič, pesnik Miroslav
Košuta ter urednica Mladinske knjige Nela Malečkar (foto J. Kufersin)
Nova knjiga
Silvan Prodan:
“Nenačrtovane poti”
  red kratkim nas je koprski
publicist Silvan Prodan raz-
veselil z novim knjižnim
delom Nenačrtovane poti. Avtor
se je rodil na Račičkem bregu v
občini Buzet leta 1933 in se tik
pred drugo svetovno vojno z
družino staršev preselil v Lucijo.
Po končani italijanski osnovni
šoli je maturiral na slovenski gim-
naziji v Kopru in diplomiral na
Geografskem oddelku takratne
Naravoslovne fakultete v Ljublja-
ni. Živi v Kopru in je oče treh si-
nov. Po strokovnem izpopolnje-
vanju v Franciji je pretežni del
svoje delovne kariere opravljal
odgovorno delo na področju
družbenega in prostorskega
načrtovanja v Ljubljani in na oba-
li. Hkrati se je zgodaj vključil v
istrsko kulturno prebujo prek
krožka Beseda Slovenske Istre, ki
ga je pred nekaj desetletji organi-
zirala sociologinja in kulturna
animatorka Leda Dobrinja v ok-
viru svojega Centra Vita. Že dolgo
časa tudi deluje v Kulturnem klu-
bu Istra iz Kopra, ki ga vodi že
drugi mandat.
Kot pisec se je Prodan preizkusil
najprej v zborniku Brazde s Trmu-
na, na kar ga je publicistična žilica
potegnila v knjižna dela, od kate-
rih so Nenačrtovane poti osma
knjiga po vrsti. V svojih delih opi-
suje življenjske usode istrskih ro-
jakov, ki jih je nemirni čas
prejšnjega stoletja pognal po sve-
tu s trebuhom za kruhom, pa
zgodbe in življenjska srečanja z
nekaterimi močnimi osebno-
stmi, ki so pomembno vplivali na
avtorjeve življenjske izbire, ter šte-
vilna osebna doživetja v mladosti
in zrelih letih. V novi knjigi je z
veliko prisrčnostjo in ljubeznijo
do človeka opisal zgodbe nekate-
rih svojih sošolcev, na katere je bil
posebej navezan, ter so s svojo
ustvarjalnostjo postali vidne
osebnosti ali kako drugače izsto-
pali v življenju, ter se je na ta
način oddolžil njihovemu spomi-
nu. Tekst hkrati prinaša številne
zanimive informacije o dogajanju
v Slovenski Istri in o ustvarjalno-
P sti njenih ljudi v prvih desetletjihpo drugi svetovni vojni, kar vse jeusodno zaznamovalo in spreme-
nilo podobo tega kraja. Kot npr.
začetek izgradnje proge Koper –
Prešnica ter izgradnja in rast obal-
nega turizma, pri čemer je sode-
loval tudi avtor, pa eksodus in de-
mografska sprememba obalnega
prostora idr. K temu je dodal tudi
opis številnih svojih potovanj v
tujino, študijskih, delovnih in za-
sebnih, pri čemer posebej izstopa
opis avtorjevega nedavnega obi-
ska Severne Koreje in vtisov, ki jih
je doživel ob stiku s tamkajšnjo
stvarnostjo. Opisi v knjigi so po-
drobni in natančni, brez balasta
odvečnih besed, in mestoma do-
kumentirani s povednimi slika-
mi. Z njimi avtor piše kroniko
istrskega prostora in rešuje poza-
be številne dogodke in osebnosti
takratnega časa. Ko opisane do-
godke in ljudi postavlja v zgodo-
vinski kontekst, je natančen in
dokazuje dobro poznavanje no-
vejše zgodovine. Tekst je zanimi-
vo in prijetno branje zlasti za av-
torjeve življenjske sopotnike, ki
smo skupaj z njim podoživljali ta-
kratni čas. Za avtorja, ki je zrasel
v istrskem narečju, ki je mešanica
hrvaščine, italijanščine, slo-
venščine in romunščine, je jezik
njegovih tekstov lep, tekoč, berljiv
in dovolj bogat. Prodanove knjige
tako govorijo tudi o avtorjevi vi-
talnosti, ustvarjalnosti ter o nje-
govem razgibanem in razboritem
življenju.
Milan Gregorič
S 1. strani
Več skupnega ...
  redsednika krovnih organi-
zacij sta uvodoma poveda-
la, da je sedanji čas poln
težav, a tudi novih in zahtevnih
izzivov, predvsem pa čas novih
oblik sodelovanja, prisotne pa sta
pozvala, naj na srečanju povedo,
kakšno je stanje danes.
Srečanje je potekalo v mirnem,
lahko bi rekli zelo umirjenem
vzdušju, na katerem je prišlo
predvsem do izraza razhajanje
med tistimi ustanovami primar-
nega pomena pri nas, ki so v lik-
vidnostnih težavah in ostalimi,
bolj pa kot razhajanja med orga-
nizacijami v Gorici in Trstu. Prav
Goričani so samo dan prej (Kul-
turni dom, Kulturni center Lojze
Bratuž, Dijaški dom, Zadruga Go-
riška Mohorjeva) bili poslali v jav-
nost odprto pismo, v katerem so
javno opozorili na nevzdržno
stanje, s katerim se soočajo, saj jih
tepejo likvidnostne težave, za ka-
tere sta krivi tako deželna uprava
Furlanije Julijske krajine kot Re-
publika Slovenija, ki vsako leto
kronično zamujata z izplačili de-
narnih sredstev. Predsednik naše
Zadruge Peter Černic je izpostavil
predvsem potrebo po sistemski
P ureditvi zadev, naglasil potrebo opreobrazbi in novih sistemskihrešitvah, Ace Mermolja in Marij
Maver sta se strinjala v tem, da
deželni odbornik za kulturo ne
sme nasilno združevati treh slo-
venskih knjižnih založb, ker to
pomeni obubožanje našega kul-
turnega in nazorskega prostora,
Ace Mermolja je slikovito pove-
dal, da bi morali bolj skrbeti za
ljudi kot pa za hiše, saj zidovi ne
govorijo, ravnateljica Dijaškega
doma iz Gorice Kristina Knez se
je vprašala, kdo je razglasil za
prioriteto obnovo Stadiona 1.
maj, medtem ko je predsednica
SSG iz Trsta Breda Pahor že takoj
v začetku poudarila, da je tržaški
Kulturni dom, v katerem naše gle-
dališče domuje, prepotreben ob-
nove. Če je Marino Marsič ome-
nil, da je škoda, da se vse začne in
konča pri denarju, pa sta predstav-
nici glasbenih šol bili mnenja, da
bo do združitve le prišlo. Kljub ra-
zlikam med potrebami in stanji
različnih ustanov je bilo srečanje
v Nabrežini dobro, tudi zato, da
se je končno na glas spregovorilo
o težavah, ki vse nas pestijo.
JUP
Foto J. Kufersin
Kultura 17. marca 2016 9
  Kulturnem centru Lojze
Bratuž v Gorici si ne bi mo-
gli zamisliti lepšega darila
nežnejšemu spolu ob 8. marcu,
mednarodnem dnevu žena, kot
razstavo Ženski obrazi in izrazi.
Gledalkam in gledalcem so razprli
enkratno pahljačo ženskih portre-
tov avtorjev z začetka 20. stoletja
in sodobnih umetnikov, od zna-
nih blestečih imen, kot so France
Gorše, Maksim Gaspari, Miha Ma-
leš, Avgust Černigoj, Zafec Zec, Ru-
di Skočir … do naših domačih li-
kovnikov Andreja Kosiča, Roberta
in Davida Faganela, Franka Žerjala
…, pa še tistih, ki so k likovni
umetnosti pristopili v zadnjih le-
tih, da bi vanjo vlili svoje čustvene
vzgibe. Mladi, sveži, zamišljeni, za-
skrbljeni, obupani, žalostni, veseli,
skrivnostni … ženski pogledi zrejo
s platen v svet in nas vabijo, da po-
stojimo pred njimi in se jim pri-
bližamo z odprtim srcem.
Prav gotovo nismo še imeli v naši
manjšinski sredini take razstavne
zamisli, ki je naštela neverjetno
množico občinstva na odprtju, ka-
terega so se udeležile tudi znane
osebnosti iz kulturno-političnega
okolja, pa tudi veliko razstavlja-
jočih umetnikov. Ob uvodnih be-
sedah je predsednica KCLB Franka
Žgavec toplo pozdravila generalno
konzulko v Trstu Ingrid Sergaš, Ire-
no Vadnjal z Urada RS za Slovence
v zamejstvu in po svetu, predsed-
nika Sveta slovenskih organizacij
Walterja Bandlja, števerjansko
V županjo in predsednico ZSKPFranko Padovan, dirigenta AntonaNanuta in ravnateljico Kulturnega
doma iz Nove Gorice Pavlo Jarc -
kasneje se je pridružil še podpred-
sednik dežel-
nega sveta FJK
in tajnik stran-
ke Slovenska
skupnost Igor
Gabrovec.
Žgavčeva je
povedala, da
so razstavo
načrtovali kar
nekaj časa in
letos jim je
končno uspe-
lo izvesti zažel-
jeni načrt kot
poklon žen-
skam ob med-
narodnem
dnevu žena. Še
zdaleč niso
pričakovali ta-
kega odziva
umetnikov in
lastnikov umetnin; zbrali so 96 li-
kovnih del 66 različnih umetni-
kov. To je res ogromen uspeh.
Posebno darilo je prisotnim ponu-
dil tudi Jurij Paljk, urednik Novega
glasa, v katerem bije pesniško ve-
likodušno srce, odprto za vse neiz-
merne lepote sveta, tudi ženskega
seveda: “Kako lepa, si, moja draga,
kako lepa! / Tvoje oči so golobi /
za tvojo tenčico. / Tvoji lasje so kot
čreda koz, / ki se zgrinjajo z gile-
adske / gore. / Tvoji zobje so kot
čreda strižnih ovc, / ki so prišle s
kopanja; / vse imajo dvojčke, / ja-
love ni med njimi. Kot škrlaten
trak sta tvoji ustni, / tvoja usta so
ljubka. / Kot kos granatnega jabol-
ka je / tvoje sence / za tvojo
tenčico. / Kakor Davidov stolp je
tvoj vrat, / sezidan v plasteh; / tisoč
zaslonov visi na njem, / sami ščiti
junakov. Tvoji dojki sta kakor dva
mladiča / gazelina dvojčka, / ki se
paseta med lilijami. Preden zaveje
dan / in se razbežijo sence, / pohi-
tim h gori mire / in h griču kadila.
/ Vsa lepa si, moja draga, / in ma-
deža ni na tebi”. Ta izsek iz Salo-
monove Visoke pesmi,
ene najlepših ljubezen-
skih pesnitev, je Paljk
galantno poklonil kot
najdražji šop cvetja
vsem prisotnim da-
mam. “Kaj bi svet brez
vas, draga dekleta,
žene, matere in stare
mame, ljubice, muze
in navdih za naše
umetnike”, je vzkliknil
Paljk, ki je o sami raz-
stavi v katalogu napi-
sal, da je lep pregled so-
dobnega likovnega
upodabljanja ženske,
predvsem pa je drago-
cena zato, ker ponuja
nevsakdanji in samo-
svoj izbor
umetniških
del iz našega
prostora, ki
ni vezan ne
na posamez-
ne in izbrane
umetnike in
ne na slog ali
katerokoli
zgodovinsko obdobje. O izbiri
umetnikov je Paljk opozoril, da je
Franka Žgavec ravnala pravilno,
ker je povabila k sodelovanju veli-
ko število umetnikov iz našega
prostora, ne glede na narod-
nost, kajti to je naše boga-
stvo. KCLB je slovenski kul-
turni center, ampak prav ta
izbira kaže, kako smo pono-
sni na svoje umetnike,
istočasno pa odprti za vse
druge.
“Taki dogodki nam pomaga-
jo odkrivati v življenju lepo-
to, videti jo, in nam pleme-
nitijo vsakdanjo rutino, v ka-
teri danes ni veliko prostora
za lepo, kaj šele za razmislek.
Če bo razstava pripomogla k
temu, da se bomo zamislili
nad vlogo ženske danes, bo
dosegla svoj globlji cilj, sicer
pa gre tudi za krasen kultur-
ni dogodek, ki mu v našem
prostoru ni primerjave, saj je
sad sodelovanja naših umet-
nikov in centra Bratuž, je to-
rej odraz nas vseh. Gre za zao-
kroženo razstavo, na
kateri svoje videnje
ženske ponujajo tisti
umetniki, ki so delo-
vali ali še delujejo v
našem prostoru, kot
je razstava tudi sad
plodnega sodelovan-
ja centra Bratuž s po-
samezniki, pa naj gre
za umetnike ali za
ljubitelje ter zbiratel-
je likovnih del, ki so
svoja dela radi odsto-
pili za razstavo. Prav
to kaže na trdno usi-
dranost Kulturnega
centra Lojze Bratuž v
našem prostoru, kot
je zanimivo tudi dej-
stvo, da so prireditelji
k sodelovanju povabili vrsto slikar-
jev ne gleda na njihovo narodnost
ali katerokoli drugo pripadnost.
Rdeča nit razstave je seveda upo-
dobitev ženske”. Ta ima v umet-
nostni zgodovini posebno mesto,
že od davnih časov. Prav zato je
Paljk v katologu, ki ga je grafično
oblikoval Franko Žerjal, napravil
kratek zgodovinski oris upoda-
Pod vodstvom akademika Krašovca
Nastaja osmi prevod Svetega
pisma v slovenščino
  Sloveniji od leta 2006
nastaja nov prevod Svete-
ga pisma, ki bo temeljil
na slavnem francoskem prevodu
Svetega pisma, t. i. Jeruzalemski
bibliji. To so si po besedah odgo-
vornega nosilca in urednika pro-
jekta, akademika Jožeta Krašov-
ca, za temelj vzeli zato, ker vse-
buje vrsto bogatih uvodov in
opomb, ki dodatno pojasnjujejo
besedilo.
Novi prevod Svetega pisma v slo-
venščino je začel nastajati deset
let po tistem, ko je pri Svetopi-
semski družbi Slovenije izšel
standardni prevod Svetega pi-
sma, ki je bil prvi ekumenski
prevod Svetega pisma v slo-
venščino in sedmi prevod Svete-
ga pisma v naš jezik.
Krašovec na vprašanje, zakaj nov
prevod po tako kratkem času,
odgovarja, da je treba vsak pre-
V vod po desetih letih pregledati.Pri pregledu so ugotovili, da ob-staja več razlogov, da pripravijo
nov prevod. Predvsem so želeli,
da bi ta bolj upošteval bogastvo
uvodov in opomb Jeruzalemske
biblije (La Bible de Jerusalem).
Poleg tega gre pri standardnem
prevodu za ekumenski prevod,
namenjen tako katoličanom kot
protestantom, medtem ko bo ta
izdaja zgolj katoliška.
Za prevod po Jeruzalemski bibliji
so se po besedah akademika
odločili, ker gre za najbolj priz-
nan in vpliven katoliški prevod
Svetega pisma v obdobju po dru-
gi svetovni vojni, preveden v šte-
vilne jezike. Je klasičen prevod,
ki se dokaj dosledno drži izvir-
nih besedil in značilnega sveto-
pisemskega sloga, hkrati pa upo-
rablja lepo sodobno fran-
coščino.
Toda slovesa Jeruzalemske bibli-
je po navedbah dr. Krašovca ne
povezujejo zgolj s prevodom,
temveč morda še bolj z odlični-
mi in uporabnimi uvodi, opom-
bami, referencami in raznimi
dodatki. “Ti so prirejeni za spoz-
navanje temeljnega pomena naj-
pomembnejšega besedišča. Oko-
li 600 besed je izčrpno obra-
zloženih v opombah, česar v
drugih izdajah Biblije praktično
ni”, je dejal za STA.
Od standardnega prevoda Svete-
ga pisma se bo slovenska jeruza-
lemska izdaja Svetega pisma po
besedah akademika Krašovca ra-
zlikovala ravno po tem, da bodo
uvodi, opombe in drugi dodatki
obširnejši in bolj vsebinski. “No-
vi bodo seveda tudi sam prevod
ter reference ob robu. Posebnost
bo tudi, da besedilo ne bo posta-
vljeno v dveh stolpcih, ampak v
enem, kar je bolj pregledno. Tu-
di tisk bo dvobarven”, pravi.
Prevod bo po besedah akademi-
ka bolj usklajen, bolj zavestno
kot standardni prevod pa bo
upošteval tudi slovensko tradici-
jo. “Značilnost prevoda bo zve-
stoba izvirniku in iskanje čim
lepše slovenske oblike v prevo-
du. Tako ne bo nepotrebnega
spreminjanja posameznih be-
sednih formulacij, ampak bo
imela prednost slovenska kultu-
ra”, pravi.
Pri prevajanju poleg Krašovca so-
delujejo Matjaž Maksimilijan,
Miran Špelič, Janez Zupet, Bogo-
mir Trošt in drugi, poleg njih pa
še vrsta lektorjev, bralcev korek-
torjev in drugih sodelavcev.
Nekatere knjige prevoda so že
izšle, trenutno pa končujejo pre-
vod že zadnjih knjig Svetega pi-
sma. V naslednjih dveh letih bo-
do prevod uskladili, v dodatnem
enem letu pa ga pripravili na tisk
v eno knjigo.
Za izdajo celotnega prevoda bo-
do tako po besedah Krašovca po-
trebovali 12 let, kar je tri leta
manj, kot so potrebovali za stan-
dardni prevod. “12 let je kratka
doba za tako obsežen projekt,
posebej če vemo, da bo knjiga za
tretjino obsežnejša, kot je stan-
dardni prevod”, ob tem ugota-
vlja dr. Krašovec.
Do danes smo sicer Slovenci do-
bili že sedem prevodov celotne-
ga Svetega pisma. Prvi je Sveto
pismo v slovenščino prevedel Ju-
rij Dalmatin (1584). Za drugi
prevod je v letih 1784-1802 po-
skrbel Jurij Japelj. Tretji prevod
je nastal v letih 1856-1859, po-
budo zanj je dal ljubljanski škof
Anton Alojzij Wolf. Četrti prevod
je nastajal v letih 1870-1898 ob
sodelovanju jezikoslovca Frana
Miklošiča ter pisatelja Josipa Stri-
tarja.
Peti prevod je leta 1914 pripravil
Čeh Anton Chraska, namenjen
pa je evangeličanom. Šesti pre-
vod je izšel v letih 1958-1961,
znan pa je kot mariborska izdaja
Svetega pisma. Standardni pre-
vod Svetega pisma je nastal v le-
tih 1980-1996 pod vodstvom dr.
Krašovca.
bljanja ženskega li-
ka v raznih zgodo-
vinskih obdobjih,
od najstarejših ar-
heoloških najdb,
pri katerih je žen-
ska prikazana kot
simbol in nositel-
jica ter ohranjeval-
ka življenja, kot
boginja plodnosti
npr., pa do grške
umetnosti, v kate-
ri je upodobljena
kot čudovita lepo-
ta neslutenih raz-
sežnosti. “Predv-
sem pa lik ženske
postane vse bolj
upodabljanje lepo-
te. Pa vendar je bi-
la ženska v zgodo-
vini vedno bolj tudi muza, lepoti-
ca, duhovno bitje, mati, ljubica,
svetnica, mistično bitje, čarovnica,
angel in hudič obenem … Ženska
je vendarle tisti del enega telesa,
če smo lahko malo poetični, ki
moškemu manjka, ga dopolnjuje,
ga šele naredi moškega”. Je napisal
Paljk. “Tako tudi v tem izboru, ki
nam ga ponuja razstava Ženski
obrazi in izrazi, gledalčevo oko
uzre tako nadih večnega iskanja
Presežnega kot golo odslikavanje
vidnega, predvsem pa vidi pred se-
boj žensko, pravzaprav bi lahko re-
kli, da je skupinska likovna razsta-
va v centru Bratuž lep poklon ar-
hetipu ženske, ženske v celoti, pol-
nosti, torej. /…/ Prav je, da cenimo
vsako likovno pripoved, vsako li-
kovno upodobitev. Med seboj so
si različne, jasno, kot so različne
ženske, nam moškim je tudi po-
nujena lepa priložnost, da sami
razmislimo o naših ženskah, pa
naj gre za matere, prijateljice,
hčere, žene ali Sveto Marijo, in na
razstavi najdemo tisto sliko, ki nas
z upodobitvijo ženskega obraza
najbolj nagovarja”. Te Paljkove be-
sede so tudi najlepše vabilo za
ogled te svojevrstne, zelo zanimive
razstave, ki je odprta do 30. aprila
2016, do 18. marca od ponedeljka
do petka med 17. in 19. uro, od 18.
marca do 30. aprila pa ob priredit-
vah ali po domeni.
Kdo naj bi ob odprtju razstave po-
daril lepšo glasbeno požlahtnitev
kot ženski glasovi? Ti so prihajali
iz nežnih grl mladinske vokalne
skupine Bodeče Nežice, ki so pod
čvrsto taktirko Mateje Černic za-
pele čustveno obarvano Gobčevo
Pojdem na ravno polje, ob koncu
pa še Pregljevo Da bi jaz znala.
Franka Žgavec se je zahvalila vsem
umetnikom in zasebnim zbiratel-
jem in Goriškemu muzeju Krom-
berk, ki so velikodušno posodili
svoja dela, za sodelovanje pa se je
še posebej zahvalila Animariji Sti-
bilj Šajn in Marii Grazii Persolja.
Iva Koršič
Kulturni center Lojze Bratuž Gorica / Razstava Ženski obrazi in izrazi
Čustvena razpoloženja
ženskih obličij
Tržaška17. marca 201610
Študijske nagrade Slovenskega dobrodelnega društva
Slovensko dobrodelno društvo bo v petek, 18. marca, ob 18. uri na svojem se de -
žu v ul. Mazzini 46 v Trstu slovesno izročilo študijske nagrade 29. na te ča ja
“Mi hael Flajban” za akademsko leto 2015-16 in pa natečaja za na gra do “Ire -
na Srebotnjak”. Za Flajbanove nagrade je tokrat dospelo 17 pro šenj. Po sebna
komisija v okviru upravnega odbora Slovenskega do bro delnega dru štva je
na podlagi študijskih uspehov, gmotnega položaja in vsestranske aktivnosti
prosilcev določila eno Flajbanovo nagrado v vi ši ni 1.500 evrov za le tošnjega
bruca, po eno nadaljevalno nagrado enake vi šine iz razpisov “Mihael Flajban”
in “Irena Srebotnjak” ter osem enkratnih na grad po 500 ev rov. Skupno bo
torej SDD porazdelilo 8.500 evrov. V pre te klih mesecih pa je že nakazalo
slovenskim večstopenjskim ravna telj st vom iz vse dežele oko li 6.000 evrov za
pomoč družinam pri manjših stroš kih za različne šolske dejavnosti.
Kulturni večer posvečen zamejskim pesnicam
V četrtek, 24. marca, ob 18. uri bo v tržaški kavarni San Marco, ulica Battisti 18,
kul turni večer posvečen poeziji zamejskih pesnic, Majde Artač, Marine Cer -
ne tig, Silvane Paletti, Alenke Rebula, Andreine Trusgnach in Irene Žerjal. Pes -
niški večer organizirajo mladi Slovenskega kulturnega kluba v so de lo va nju s
Komisijo za enake možnosti Pokrajine Trst. Kulturni večer bo pred sta vi la
Jasmina Gruden. Uvodno misel bo podala igralka Slovenskega stal nega gle -
dališča Trst Nikla Petruška Panizon. Sodelovali bodo učenci Glas be ne ma -
tice. Pesmi bodo brali mladi člani Slovenskega kulturnega kluba: Dam jan
Gomisel, Jasmina Gruden, Ksenija Kosmač, Ksenija Vremec in Nejc Kra vos.
Nad dogodkom so pokroviteljstvo prevzeli Deželna komisija za enake mož -
nosti, Komisija za enake možnosti občine Trst, Komisija za ena ke mož nosti
pokrajine Trst, Sklad Libero in Zora Polojaz, Ekspanzij 2016. Vključen je v
sklop prireditev Pomladi žensk, ki ga koordinira Po krajina Trst ob med na -
rodnem dnevu žena. Vabljene. Vabljeni.
Mladinski kulturni dogodek v Devinu
Devinski mladinski krožek prireja proslavo ob dvevu žena z naslovom Blagor
ženskam, ki znajo biti selivke, ki bo v nedeljo, 20. marca, ob 18.00 na sedežu
zborov v Devinu. Osrednja osebnost večera bo jadralka Jasna Tuta, ki je
pravkar izdala svoj dnevnik o jadranju preko Pacifika Moj svet sredi oceana.
Vstop je prost.
Kratke
  Narodnem domu v Trstu so odprli
stalno razstavo, ki bo spominjala na
bogato delovanje in pomen doma za
tržaške Slovence in Trst nasploh. Odprli so
jo v okviru projekta ND110, ki ga je v sode-
lovanju z Narodno in študijsko knjižnico v
Trstu ter kulturnim društ vom Cizerouno pri-
pravil Slovenski klub, da bi počastil
110-letnico odprtja Narodnega doma.
Narodni dom, ki so ga leta 1904 zgra-
dili po načrtih arhitekta Maksa Fabia-
nija, je do fašisti čnega požiga leta 1920
predstavljal središče političnega, go-
spodarskega in kulturnega delovanja
tržaških Slovencev ter simboliziral nji-
hov vzpon.
O njegovem pomenu in bogatem 16-
letnem delovanju v veži stavbe, kjer da-
nes domujeta od delek za pravne vede,
jezik, tolmačenje in pre vajanje Univer-
ze v Trstu ter oddelek za mlade bralce
Narodne in študijske knjižnice, opozar-
ja osem panojev, na katerih je v sloven -
šči ni, italijanščini in angleščini podana
zgodovina poslopja. V okvi ru projekta
ND110 so pripravili tudi trijezično zgi-
banko, spletno stran in video posnetek,
finančno pa ga je podprla Pokrajina
Trst v okviru razpisa za ovrednotenje
kulturne dediščine.
Prisotne na odprtju, ki se ga je ude-
ležilo veliko število ljudi, med katerimi
so bili predstavniki tržaške univerze in
krajevnih oblasti ter organizacij Slovencev v
Italiji, je nagovorila predsednica Slovenskega
kluba Poljanka Dolhar. Kot je povedala, je
skupina mladih, ki vodijo klub, vložila vse
svoje moči v ta projekt, “ker je bila nave-
ličana dejstva, da je pomembno poglavje v
tržaški zgodovini - podčrtujem tržaški in ne
samo slovenski zgodovini - bilo obsojeno na
pozabo”.
Odprtje razstave je za predsednico Sloven-
skega kluba dokaz, da sta se Trst in njegova
univerza spremenila, saj se jima ob odpiran-
ju šole za prevajalce in tolmače ni zdelo po-
trebno postaviti niti plošče v spomin na to,
kar je bil Narodni dom, dvojezična tabla na
pročelju iz leta 2004 pa požigalcev leta 1920
ni označila s pravim imenom. Na panoju, ki
je posvečen požigu, pa so organizatorji iz po-
trebe po jasnosti in resnici zapisali, da so
dom uničili fašistični skrajneži in naciona-
listi.
Zbrane so nagovorili tudi predsednica Po-
krajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat,
tržaški župan Roberto Cosolini ter direkto-
rica oddelka za pravne vede, jezik, tolmačen-
je in prevajanje tržaške univerze Lorenza Re-
ga.
Bassa Poropatova je opozorila, da je pobuda
Slovenskega kluba dolžnostno dejanje ter
pomembno sporočilo za občane in mlade.
Cosoliniju se zdi pravilno, da si ta kraj po-
novno prilasti del lastne zgodovine, ki naj
se vrne celotnemu Trstu, pobudniki pa so
po njegovem mnenju naredili lepo stvar za
celotno tržaško skupnost. Lorenza Rega pa
je opozorila, da je stavba, v kateri domuje
njen oddelek, ki je pri projektu sodeloval od
vsega začetka, prvovrstno stičišče kultur.
V celoti objavljamo govor Poljanke Dolhar.
Spoštovani gostje, dragi prijatelji, v resnično
čast mi je, da vam lahko v imenu Slovenske-
ga kluba izrečem dobrodošlico na odprtju
stalne razstave o Narodnem domu.
Odgovor na vprašanje, zakaj je skupina mla-
dih, ki vodijo Slovenski klub, vlo žila vse svo-
je sile v postavitev razstave, spletne strani in
zgibanke o tej stavbi, je preprost: ker jih je
pogrešala. Ker je bila naveličana dejstva, da
je pomembno poglavje v tržaški zgodovini -
podčrtujem tržaški in ne samo slovenski
zgodovini - bilo obsojeno na pozabo. Da
smo za Narodni dom vedeli le tržaški Slo-
venci, naši italijanski some ščani in stotine
študentov, ki ga vsakodnevno obiskujejo, pa
malo ali nič.
Današnje odprtje je dokaz, da sta se mesto
in njegova univerza spremenila. Ko sta pred
dvajsetimi leti odpirala tukajšnjo šolo za pre-
vajalce in tolmače, se jima ni zdelo potrebno
postaviti vsaj ploščo, ki bi opozarjala na to,
kaj je bil Narodni dom. Leta 2004, ob stolet-
nici njegovega odprtja, so bili časi sicer zreli
za dvojezično tablo na pročelju, ne pa tudi
za to, da bi požigalce označili z njihovim pra-
vim imenom: zgorelo v plamenih naciona-
listične nestrpnosti, piše tu zunaj. Dvanajst
let kasneje smo na panoju, ki smo ga posve-
tili požigu Narodnega doma, zapisali, da so
ga uničili fašistični skrajneži in nacionalisti.
Tega nismo storili iz želje po revanši, ampak
iz potrebe po jasnosti in resnici. Ker ni dovolj
vsako leto ob 25. aprilu zahajati v Rižarno,
govoriti o svobodi in demokraciji, če
potem Zla ne znamo poimenovati z
njegovim pravim imenom. Isto seveda
velja tudi za ostala kriminalna dejanja,
ki so napojila s krvjo naše kraje. Ampak
danes smo tu, da spregovorimo o Na-
rodnem domu. Da se spomnimo tistih
šestnajstih intenzivnih let, med kateri-
mi so te prostore polnili Slovenci, Srbi,
Hrvati, Čehi, Slovaki in drugi ljudje. Da
ne pozabimo na preko 600 gledaliških
predstav, ki so zaživele v tukajšnji dvo-
rani s stekleno streho, ki jo je bilo mo-
goče tudi delno odpreti. Na operete,
koncerte, plese, predavanja, spominske
svečanosti, politične manifestacije in
proteste. Da ne pozabimo, da je bil Ho-
tel Balkan med najbolj modernimi v
Evropi, saj je razpolagal s sobami s ko-
palnico, kar je bil za tiste čase luksuz.
Da ne pozabimo na kavarno, točilnico,
dve restavraciji, tiskarno dnevnika Edi-
nost. Vse to in veliko več je bil Narodni
dom med letoma 1904 in 1920. O vsaj
delu njegove veličine pripovedujejo
naša razstava, spletna stran, zgibanka
in video projekcija. Vsega tega ne bi bilo, če
nam ne bi priskočili na pomoč številni usta-
nove in zasebniki. V prvi vrsti Pokrajina Trst,
ki je financirala naš projekt ND110. Projekt
sta podprla tudi Sklad Libero in Zora Polojaz
ter sklad Fondazione benefica Kathlenn Fo-
reman Casali. Naša partnerja v projektu sta
bila društvo Cizerouno ter Narodna in štu-
dijska knjižnica, ki nam je posodila tudi ve-
liko fotografskega in drugega gradiva. Naša
zahvala naj gre tudi škofijski gimnaziji v Vi-
pavi, ki hrani fond Tomajske knjižnice, v ka-
terega so primorski duhovniki arhivirali ve-
liko dokumentacijskega gradiva o Narod-
nem domu. Hvala tudi zasebnim zbirateljem
in fotografom - vsa imena so natisnjena na
osmem panoju - predvsem pa Massimilianu
Blocherju, ki je poskrbel za tridimenzional-
ne reprodukcije notranjosti Narodnega do-
ma.
Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli k ure-
sničitvi tega projekta, predvsem pa Jaruški.
In hvala vam, ki ste prišli z nami praznovat
ta dan!
V
Dolinska občinska uprava odgovarja na kritike
“Za dolino Glinščice
nam je še kako mar!”
   krb za dolino Glin -
ščice je vselej v ospre -
dju delovanja dolin-
ske občinske uprave”. To je bilo
osrednje sporočilo tiskovne kon-
ference župana Sandija Kluna in
njegovih sodelavcev, ki so novi-
narje povabili prejšnjo soboto,
12. marca, “na teren”. Tiskovna
konferenca je bila sklicana v Gor-
njem koncu v Boljuncu na eni od
vstopnih točk v deželni naravni
rezervat doline Glinščice. Pri
koči Premuda so dolinski upra-
vitelji tako odgovorili na več očit-
kov o malomarnosti pri upravlja-
ju tega območja, ki so na dan
prišli v zadnjem obdobju.
V vetrovnem jutru so predstav-
nike sedme sile sprejeli župan
Sandi Klun, resorni odbornik
Franco Crevatin in podpisnik
načrta za ohranitev in razvoj do-
line Glinščice Giuliano Sauli. In
prav ta dokument je izhodišče za
ovrednotenje območja, ki je po-
trebno tudi zaradi ponesrečene
“čistilne akcije” iz leta 2012. Ta-
krat je pretirani poseg v naravno
območje Glinščice dvignil veliko
prahu in dobil tudi “dodatno
razsežnost” s tožbami na sodišču.
“Postopki pred sodno vejo obla-
sti so tudi glavni razlog, zato da
nam doslej še ni uspelo ustrezno
poseči na tem območju”, je dejal
Klun. “Ne gre torej za malomar-
nost”, je še ponovil, “uprava za
to območje skrbi, precejšnje ovi-
re pa so doslej predstavljali sodni
mlini, ki imajo svoj tempo delo-
vanja”. Crevatin in Sauli sta po-
“S sebej predstavila že omenjeninačrt za ohranitev in razvoj, ki jenastal v pisarnah dolinske obči -
ne. Z administrativnega vidika bi
moral biti nared do jeseni. Ob -
činski svet je načrt že osvojil,
uprava ga je predložila deželi, ki
ga mora odobriti. Dokument se
bo nato ponovno vrnil pred do-
linske občinske svetnike za do-
končno potrditev. “To naj bi se
najkasneje zgodilo jeseni”, so po-
trdili Klun, Crevatin in Sauli in k
temu dodali “potem
bo čas za operativno
delo, ki pa bo zaradi
birokratskih in finan -
čnih odprtih vprašanj
zahtevalo tudi dolo -
čen čas”.
Poglejmo še, kaj pred-
videva predstavljeni
načrt. Glavni sklopi
posegov, kot so jih
predstavili na tiskovni
konferenci, gredo v
ureditev toka reke
Glin ščice in vzpostavitev pogo-
jev za razvoj naravnega okolja.
Potrebno bo očistiti usedline in
predvsem izpraznitev vodnega
zajetja. Na tak način želi uprava
čim bolj omiliti močan tok voda
ob nalivih in preprečiti, da bi
Glinščica prestopila strugo. Dru-
ga vrsta posegov pa predvideva
odstranjevanje invazivnih vrst
rastlin ter obezovanje rastlinja, ki
je po posegu iz leta 2012 ponov-
no nenadzorovano pognalo ob
Glinščici. To rast bo občina z
obrezovanjem in podobnimi
ukrepi spremljala, da se vzposta-
vijo pogoji kot pred letom 2012.
Načrt, je bilo še pojasnjeno, je
nastal v dogovoru z vsemi kra-
jevnimi skupnostmi in društvi,
ki delujejo na tem območju. Z
njim bodo tudi skušali urediti
poglavje pohodništva in tako
imenovanega aktivnega turizma
(gorsko kolesarstvo, izletništvo,
tek, plezanje in kopanje v
Glinščici), ki obremenjuje narav-
ni okoliš.
kil
  d sobote, 5., do torka, 8.
marca, je na tržaški Po-
morski postaji potekal
jubilejni, deseti mednarodni se-
jem ekstra deviških oljčnih olj
Olio Capitale. Organizator do-
godka je že nekaj let posebno
podjetje pri tržaški Trgovinski
zbornici Aries, ki se je tokrat, ob
desetletnici, s priznanjem od-
dolžilo pobudniku sejma, oljkar-
skemu navdušencu in nekdanje-
mu dolinskemu županu Borisu
Pangercu, ki si je izmislil tudi po-
srečeno ime za prireditev. Priz-
nanje je ganjenemu Pangercu
O izročil prvi mož Trgovinskezbornice Antonio Paoletti.Ob stojnicah je letos razsta-
vljalo skoraj 300 prideloval-
cev vrhunskega oljčnega ol-
ja in konzorcijev oljkarjev iz
petih sredozemskih evrop-
skih držav, najbolj zastopa-
ne so bile dežele z juga Ita-
lije (Sicilija, Apulija, Abruci)
in Toskana, ki sodi ravno ta-
ko med najbolj produktivna
območja za gojenje oljk. Po-
grešali smo malce bolj pre-
pričano sodelovanje slovenskih
oljkarjev z Obale pri pobudi, nav-
sezadnje je to pomembna
izložba za vse, ki so dejavni in
tržijo v sektorju oljčnega olja.
Zato pa je lično urejeno in vse-
skozi dobro obiskano stojnico
imela šesterica članov pokrajin-
skega konzorcija Tergeste DOP, ki
združuje oljkarje iz dolinske in
miljske občine.
Sejem so tudi v tej izvedbi boga-
tili številni izobraževalni dogod-
ki za javnost, od odkrivanja skriv-
nosti pokuševanja do vodenih
degustacij, predavanj, okroglih
miz in danes zelo razširjenih pri-
kazov kuhanja (show cooking).
Da omenimo samo nekatere,
med najbolj uspešnimi sta bila
prikaza kuharskega mojstra z Vi-
pavskega Tomaža Kavčiča in priz-
nanega šefa s Tržaškega Pavla
Marca. Sploh je bilo obiskovalcev
razstavišča veliko, še zlasti v so-
boto in nedeljo. Preko kuharske
delavnice so na sej-
mu sodelovali tudi
dijaki Ad Forman-
duma, ki obiskujejo
tečaje gostinstva v
Gorici in Trstu.
Ker se je Olio capi-
tale začel prav dan
pred primarnimi
volitvami za župan-
skega kandidata De-
mokratske stranke
in so občinske volit-
ve v Trstu sploh vse
bližje, je bilo slav-
nostno odprtje predvsem parada
politikov, slišali pa smo tudi do-
volj vsebinskih poudarkov o po-
menu oljčnega olja v Italiji, po
proizvodnji drugem pridelovalcu
v evropskem merilu po Španiji.
Odprtja so se udeležili podtajnik
na kmetijskem ministrstvu An-
drea Olivero, predsednica Dežele
FJK Debora Serracchiani in
tržaški župan Roberto Cosolini.
Govor, naravnan na skrb za
odličnost krajevnih izdelkov, pa
je imel tudi prvi mož Kmečke
zveze Franc Fabec.
HC
Foto damj@n
Foto damj@n
SŠKD TIMAVA MEDJEVAS-ŠTIVAN in GMD
vabita na 
VEČER POSVEČEN PTICAM
Na to temo bosta govorila Danilo Čotar, avtor knjige Ptičje kvatre
z ilustracijami Mateja Susiča in ornitolog Domen Stanič
Večer bo v prostorih kmečkega turizma 
pri Lahovih – Paolu Pernarčiču v Medjevasi 
v petek, 18. marca 2016, ob 20. uri
Lep mejnik mednarodnega dogodka
Deset let sejma Olio Capitale
Zelo pomembno dejanje za vse nas 
V Narodnem domu so
odprli stalno razstavo
Tržaška 17. marca 2016 11
Obvestila
Društvo Finžgarjev dom vabi na
peto izmed predavanj letošnjega
niza “Za osebno rast in boljšo
družbo”. V soboto, 19. marca, bo
v domu (Dunajska 35, Opčine) ob
20. uri govoril znani družinski in
zakonski terapevt, doktor klinične
psihologije ter avtor mnogih
uspešnic, p. Christian Gostečnik,
na temo “Vsesplošna kriza
odnosov - zakaj in kako iz nje”.
Bogoslužni spored v Rojanu:
vsak petek ob 16. uri križev pot;
20. 3. 2016 oljčna nedelja: ob 9.
uri: blagoslov oljk in sv. maša z
branjem Kristusovega trpljenja.
Prenos po radiu Trst A; 24. 3.
2016 veliki četrtek - ob 17. uri:
sv. maša zadnje večerje; 25. 3.
2016 veliki petek - ob 17. uri:
branje Kristusovega trpljenja,
češčenje križa in obhajilo - zbor
poje postne pesmi; 26. 3. 2016
velika sobota: priložnost za sv.
spoved od 16.30 dalje - na
razpolago bo več spovednikov;
27. 3. 2016 Velika noč - ob 9. uri:
slovenska sv. maša in blagoslov
velikonočnih jedi. Prenos po
radiu Trst /A; 28. 3. 2016
velikonočni ponedeljek: ob 9. uri
sv. maša.
Darovi
Za rojanski cerkveni pevski zbor
daruje Jurij Rosa 40 evrov.
Ob nabirki za katoliški tisk, za
Novi glas: župnija Rojan 120
evrov; župnija Barkovlje 100
evrov.
Pred letošnjim Teranumom o novem evropskem vinskem trgu
Vinogradništvo ima ključno
mesto v kmetijstvu
  ed kmetijskimi pano-
gami na Tržaškem ima
vinogradništvo poseb-
no, vodilno mesto, saj kraška vi-
na, tako vitovska kot malvazija,
predvsem pa teran in zvrsti ali
couvee'-ji, kot na pri-
mer brežanka, nekate-
rih vinogradnikov slo-
vijo daleč po svetu.
Oživil se je torej ugled
tržaških vin, ki se lah-
ko sklicuje na ugled
vse od srednjega veka,
saj so tu pridelana vi-
na slovela daleč nao-
koli in so jih dobro
tržili tako v Benetkah
kot na Dunaju. Veliko
dogodkov nam potrju-
je, da ima vinograd-
ništvo kot gospodar-
ska dejavnost tudi v sedanjem
času ključno vlogo v našem kme-
tijstvu, saj se z vinom ukvarja so-
razmerno največ kmetov, doda-
no vrednost vinogradništva pa
predstavlja ohranitev urejenega
območja, kar je pogoj tudi za
spodbujanje gostinske ponudbe
in turistični razvoj naših krajev.
To gonilno silo kmetijstva in vi-
narstva je bilo zaznati tudi ob
predstavitvi 8. izvedbe dogodka
Teranum in rdeča vina Krasa na
sedežu tržaške trgovinske zborni-
ce na Borznem trgu. Pobudo, ki
jo bodo izpeljali v petek, 18. mar-
ca, v sesljanskem turističnem na-
selju Portopiccolo, so predstavili
predsednik trgovinske zbornice
Paoletti, v imenu Društva vino-
gradnikov s Krasa Matej Škerlj in
za deželno združenje AIS Roberto
M Filipaz. Program letošnjega eno-gastronomskega dogodka se bozačel ob 15.30 v prostorih resta-
vracije Bris, kjer bo strokovni po-
svet na temo Zgodovina terana,
kraško vino brez meja. Prav go-
tovo bo to priložnost za oceno tu-
di sedanjih mednarodnih zaple-
tov okrog terana. V prostorih Ma-
xi's Restaurant pa bo od 17.30 do
22.30 sledila pokušnja v glavnem
terana in drugih rdečih vin, pri
katerih ima teran glavni delež.
Svoja vina bo predstavljalo 33
proizvajalcev z obeh strani meje.
Organizatorji še napovedujejo,
da bo srečanje popestril svetovno
znani slovenski kuharski mojster
Tomaž Kavčič iz restavracije Pri
Lojzetu z vipavskega dvorca Ze-
mono. Vstop je predviden iz Se-
sljanskega zaliva, obiskovalcem
pa bosta na voljo brezplačni par-
kirišči P3-P4.
V luči sprememb, ki jih doživlja
trg vina zaradi novih evropskih
določil, pa sta 1. marca Kmečka
zve za in tržaška pokrajinska u -
pra va organizirali v dvorani Cen-
tra za krajinsko promocijo v Se-
sljanu predavanje na to temo.
Domenico Mastrogiovanni, od-
govorni za vinogradništvo in vi-
narstvo pri Konfederaciji kmetov
(CIA) in obenem član državnega
odbora za vina s kontrolirano oz-
načbo pri kmetijskem ministr st -
vu, je kraškim in nekaterim bri -
škim vinogradnikom predstavil
novosti in spremembe na tem
po dročju. Ugotavljal je, da so pra-
vila sicer splošna in veljajo v vseh
28 državah članicah. Če pa v
posa meznih vinorodnih okoliših
obstajajo določene specifične si-
tuacije, je potrebno uskladiti iz -
vr šilna določila, da bo mogoče te
evropske normative smotrno iz-
vajati na krajevni ravni. Krajevne
institucije, stanovske organizaci-
je in konzorciji za zaščito vin mo-
rajo poiskali ključ za razumevan-
je in izvajanje evropskih določil,
zlasti glede specifičnih potreb, ki
lahko ovrednotijo identiteto teri-
torija s pomočjo kontrolirane oz-
načbe porekla (se pravi DOC) in
tipične geografske oznake (v it. je
to kratica IGT).
Splošna evropska določila pred-
videvajo novosti glede vodenja
registra vina, kar bodo odslej vo-
dili s pomočjo telematskega siste-
ma, glavna sprememba pa se na-
naša na izvajanje norme o dode-
litvi avtorizacij za pravico do vi-
nogradniške dejavnosti. Do kon-
ca minulega leta smo poznali ta-
ko imenovane sadilne pravice, ki
so bile v lasti posmezne vi-
nogradniške kmetije. Ev -
ropsko določilo po novem
predvideva sistem avtoriza-
cij, kar pomeni, da gre za
koncesijo, ki je dodeljena vi-
nogradniku in jo ta ima, le
dokler se s proizvodnjo gro -
zdja in vina tudi dejansko
ukvarja. Ko to neha, jo izgu-
bi. Sama koncesija določene
površine pa se vrne v skup-
ni deželni lastninski fond,
da ga nato dodelijo druge-
mu vinogradniku. V bistvu
ne gre za kapital, ki pripada
kmetiji, ampak dejansko pripada
območju, to pomeni, da z njim v
našem primeru upravlja dežela
Furlanija Julijska krajina.
Še vedno pa ostaja pravilo, da za
tistega, ki obdeluje manj kot
1000 kvadratnih metrov vinogra-
da, ni potrebno nobeno vodenje
registrov ali urejanja kakršnekoli
dokumentacije, ker zakonodaja
to obravnava kot površino, ki je
namenjena družinski samoupo-
rabi. Ko pa bi prišlo do prehoda
od družinske razsežnosti na ve -
čjo, namenjeno trženju vina, se
mora vinogradnik vključiti v ev -
ropski sistem avtorizacij, obvez-
no mora voditi register in poskr -
beti za vso ustrezno dokumenta-
cijo, ki jo predvideva evropska
skupna uredba trga vina.
MT
  nabito polni dvorani
tržaškega novinarskega
krožka je Slovensko nu-
mizmatično društvo Janeza Vaj-
karda Valvasorja iz Trsta pred-
stavilo jubilejno spominsko
medaljo, posvečeno slavnemu
97. pešpolku avstro-ogrske voj-
ske, ki so ga med prvo svetovno
vojno sestavljali v glavnem pri-
morski vojaki, s Tržaškega, Go-
riškega, iz Posočja, s Postoj-
nskega in iz Istre. Uvodni
pozdrav je imel predsednik
novinarskega krožka Pier-
luigi Sabatti, ki je spomnil
in ožigosal propagandni
lažni mit v času fašizma,
ko je bilo treba pretrgati z
vso predvojno dediščino, da
so ta polk sestavljali vojaki, ki
so bežali pred vojno in je bil za-
to posmehovalno poimenovan
kot “Demoghela”...
Predsednik numizmatičnega
društva Valvasor Andrej Štekar
je na kratko obnovil bogato
dvajsetletno dejavnost društva,
ki je skovalo že več tovrstnih
medalj, denimo ob tisočletnici
mesta Gorica, stoletnici open-
skega tramvaja in šeststoletnici
Kontovela, ter uredilo več zgo-
dovinskih razstav in odtis po-
sebnega poštnega žiga. Društvo
Valvasor ima prijateljske stike in
sodeluje tudi s kolegi Tržaškega
numizmatičnega društva in
Slovenskega numizmatičnega
društva iz Ljubljane.
V
Začnimo s podobnostmi med
“tu” in “tam”, na katere nobe-
na meja, razen kakšna verska,
ne vpliva. Božič in Veliko noč
v zamejstvu in Sloveniji praz-
nujemo istočasno. Postimo se
(bolj ali manj dosledno in (ne)
pozabljivo) še vedno vsi na pe-
pelnico in veliki petek. Čeprav,
priznam, da imam vedno, vsa-
ko leto točno na ta dva dneva
največje mesojede prebliske, in
če sem drugače lahko že pre-
težno zavezana vegi prehrani,
bi takrat lastnoročno mimoi-
doči kokoši zavila vrat. Še sreča,
da se ne sprehajajo prosto oko-
li...
Prav tako vsi (za- in čez- in tu-
mejci) pustujemo hkrati (četu-
di se je moj dragi ob omembi
ptujskega kurentovanja samo
namrdnil, češ da to ni nič proti
šovu na Krasu). Moji starši so
bili ob letošnjem pustu tukaj
popolnoma navdušeni, ko so
ugotovili, da so tudi v zamej-
stvu vse šole zaprte na dan kul-
ture, 8. 2. Nisem imela srca, da
bi jim razložila, da so prosti za-
radi “fešt” ob pustovanju, in
sem jih raje pustila v sladki
(kulturni) nevednosti.
Za sv. Roka dan Nabrežinci za-
man iščemo kakšno odprto
trgovino, s povešenim nosom
lačni obstanemo pred barom,
zaman jočemo ob zapahnjenih
durih pekarne. Da bi bilo za-
vetnikom krajev namenjeno
kaj več kot kakšna slovesna ne-
deljska maša, pa je nekaj precej
nepredstavljivega v Sloveniji.
Malo zares, še bolj pa za šalo,
nas verjetno prisotnost takšne-
ga neomadeževanega lika, ka-
terega veliki dosežki predsta-
vljajo čisto preveč nedosegljive
delovne in moralne ideale, ne-
koliko znervira. Pa s (m) o raje
zavoljo državne varnosti in no-
tranjega miru prebivalstva iz
imen številnih krajev v prete-
klosti umaknili vse, kar preveč
spominja na svetost. Vse za bla-
gor državljanov:) Da bi bil to
dela prost dan v kraju in da bi
se še 24 ur frustrirali zaradi te-
ga, ker je nekdo toliko boljši od
nas, na to seveda ne gre pomi-
sliti. Zato na ta dan raje dela-
mo.
Na dan žena sem pričakovala
stare dobre nageljne, dobila pa
čokolado. Dragi je želel biti ne-
kaj posebnega. Ne bo se blami-
ral s tako tipičnim darilom, kot
je mimoza. Debelo sem ga po-
gledala, zamudil je unikatno
priložnost, da bi naredil vtis s
“klasično” izbiro. Namignila
pa sem mu, da ga čez dva dni,
za dan mučenikov, zagotovo
čaka posebno kosilo. Sedaj me
je z vprašajčki pogledal on in
pripomnil, da podpira enako-
pravnost lepšega spola in da se
ob tem ne počuti prav nič
mučenega.
Sedla sva torej skupaj ob setve-
ni koledar in se odločila, da po-
leg zabeleženih slovenskih
praznikov označiva tudi tu-
kajšnje, kajti praznični nespo-
razumi so že pričeli sejati seme
nezaupanja in občutka kultur-
ne superiornosti pri obeh.
Izkazalo se je, da je marec očit-
no eden izmed bolj prazničnih
mesecev, skorajda bolj kot de-
cember. Fant je zavrnil oz-
načevanje sončnih mrkov in
retrogardnih planetov kot praz-
ničnih dni, čeprav sem mu za-
gotovila, da sem na te dni za-
gotovo precej posebna. Z
rdečim pisalom sem označila
25. marec, da ja ne pozabim na
najpomembnejšo žensko v
svojem življenju. Fant je z isto
vnemo označil očetovski dan.
Bila sem presenečena, a prijet-
no. V Sloveniji tradicionalno
pripisujemo (očitno) staršev-
sko vlogo samo mamam (vpliv
Cankarja in Samorastnikov?),
tukaj pa sta starša kar dva! Vau!
Na koledar sem narisala še en
srček in ladjico. 12. marec, Gre-
gorjevo ali ko se ptički ženijo.
Narisala sem še ptička. Dragi pa
poleg vprašaj. Videla sem, da je
pričel nemočno mozgati, kate-
ro obletnico je na ta dan spre-
gledal. Nemočno sem vzdihni-
la. Očitno tradicionalnega slo-
venskega pomladnega prazni-
ka ljubezni, dosti bolj avten-
tičnega, kot je uvoženo Valen-
tinovo, ni poznal.
Organizirala sem torej mini za-
mejsko izdelovanje majhnih,
ekološko neoporečnih ladjic,
ki smo jih nato na praznični
večer, skupaj s prižganimi
svečkami na njih, spustili v
morje. Da sem na Primorskem
ozaveščala (miniaturno) ladje-
delništvo prav jaz, kontinental-
ka, mi je bilo v nemali ponos.
A vsaj toliko kot na ladjice so se
ta dan pogledi lepili tudi na ne-
bo. Takšen, kakršen bo prvi
ptič na to Gregorjevo, ki ga
ugledaš v letu, takšen bo tvoj
bodoči mož. Čiv čiv!
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo 
prispela po skrivnostnih poteh ljubezni
KRASNI KRAS (5)
B
a
rb
a
ra
 F
u
ži
r
Prazniki tu in tam ali “ko se ptički ženijo”
Numizmatično društvo Valvasor
Predstavitev medalje
97. tržaškega pešpolka
Naša sodelavka
LUCIJA TAVČAR
je na Ljubljanski Univerzi diplomirala 
iz nemškega ter angleškega jezika.
Uredništvo in uprava Novega glasa 
ji iskreno čestitata, 
kot ji tudi želita še veliko uspehov 
pri nadaljnjem študiju.
V resnično zgodovinsko luč je
postavil dediščino in vlogo 97.
“tržaškega” polka pisec zgodo-
vinskih del o soški fronti in
nekdanji podpredsednik
slovenskega parla-
menta dr. Vasja
Klavora. Pešpolk
Barona von Wal-
dstättena, usta-
no-
vljen leta
1883, se je
s časom
uveljavil tudi
kot “slovenski”
polk avstro-ogrske
vojske, ker so njegovo polovico
sestavljali Slovenci, drugo po-
lovico oa Italijani, Hrvati in
Furlani. Zaradi tega večnarod-
nega sestava je deloval na ruski
fronti, v Galiciji, in tam utrpel
hude izgube, le en njegov ba-
taljon se je boril tudi v naših
krajih, na soški fronti in Krasu,
ter doživel velike žrtve.
Drug navzoči strokovnjak, di-
rektor Numizmatičnega kabi-
neta Narodnega muzeja Slove-
nije dr. Andrej Šemrov, je opisal
tehnične značilnosti bronaste
medalje, za katero je dalo pobu-
do zamejsko numizmatično
društvo. Na sprednji strani je
upodobljen avstrijski vojak, ki
se poslavlja od domačih, z veli-
ko številko 97 in Miramarom
ter letnico 1914-1918. Na zadnji
pa je štirijezično posvetilo (ob
slovenskem in italijanskem še
hrvaško in nemško) “našim
prednikom” s heraldičnimi
grbi Trsta, Gorice in Istre. Gra-
fična upodobitev je delo slikar-
ja Rudija Španzla, avtorja por-
tretov na bankovcih slovenske-
ga tolarja in portreta nekdan-
jega guvernerja evropske
centralne banke Jean-
Claudea Tricheta, ki
je izobešen na fran-
kfurtskem sedežu
ECB. Španzel se je za
učinkovito stilizacijo
navdihnil pri starih
vojaških razglednicah,
številka polka pa je bila
povzeta z izvirne značke vo-
jaške kape, na kateri je ob šte-
vilki 97 upodobljen vojak s
tržaškim nabrežjem in me-
stom. Medaljersko delo je opra-
vil Peter Mali, skovali pa so jo
po nekdanjem tradicionalnem
načinu v kovnici Hrvatskega
novčarskega zavoda v Zagrebu.
Medalja, skovana v 100 primer-
kih, lahko pa jih po potrebi sku-
jejo do 300. Kdor želi, jo dobi
pri članih Numizmatičnega
društva Valvasor, ki ima sedež
v openskem prosvetnem do-
mu.
Po sugestivnem izvajanju
uglednih strokovnjakov se je
razvila razprava s podajanjem
zanimivih pričevanj, ki se je le-
po uokvirila v večplastno osve-
tljevanje manj znanih dogod-
kov iz spominske dediščine
prve svetovne vojne, kar je pri
nas med drugimi posebno iz-
virno načel tudi časnikar in pi-
satelj Paolo Rumiz. Predstavi-
tev, ki je bila namenjena tudi
italijanskemu občinstvu, je po-
tekala dvojezično, ob udeležbi
prevajalca. Govor je bil tudi o
padlih vojakih, ki so v glavnem
pokopani v današnji Ukrajini,
in o tistih, ki so se kljub velikim
žrtvam in trpljenju rešili, ki so
bili več let po vojni pridržani v
Sibiriji in nekdanji Sovjetski
zvezi ter so se lahko vrnili do-
mov komaj leta 1921. A so bili
tu neslavno sprejeti in pozablje-
ni skoraj do današnjih dni, ko
jih je nov zgodovinski pogled
ponovno odkril in vrnil v
splošno zavest.
Davorin Devetak
Foto damj@n
Videmska / Aktualno17. marca 201612
  udi letošnjega 16. marca se je v
žabniški cerkvi svetega Egidija
začela tridnevnica v čast
vaškemu sozavetniku svetemu Jožefu.
Vsak večer je sveta maša. Na dan
svetega Jožefa, 19.
marca, bo ob 10.30
slovesna maša ob
koncu tridnevnice;
pri njej bodo
somaševali vsi
župniki iz Kanalske
doline. Tridnevnica
je zanimiva tudi s
kulturnega vidika. V
Žabnicah je še
vedno živa navada,
da ob godu sv.
Jožefa pojejo
slovenske litanije v
čast vaškemu
sopatronu ob sv.
Egidiju. Med
tridnevnico gre
vaški župnik proti
koncu maše pred
oltar, ki je v farni
cerkvi svetega Egidija posvečen
svetemu Jožefu, in pojejo te slovenske
litanije. Petje poteka tako, da najprej
poje moški solist, nato mu odgovorijo
drugi pevci in vsi verniki. Poslušalce
spominjamo, da se sami obredi v
žabniški cerkvi še vedno opravljajo
delno dvojezično, saj je nekoč
občevalni jezik večine Žabničanov bilo
žabniško- ziljsko slovensko narečje, ki
ga pa danes obvlada samo del
domačinov.
Danes je v Žabnicah za sv. Jožefa
preživela le tridnevnica, a nekoč so
tudi tam, prav kot v Ukvah ob
praznovanju vaškega sopatrona
svetega Boštjana, imeli devetdnevnico.
Zanimivo je, da, kakor hodijo
Žabničani k maši v Ukve za svetega
Boštjana ali v Ovčjo vas za tamkajšnjo
sopatrono sveto Lucijo, prihajajo
pogosto tudi Ukljani in Učani v
Žabnice za svetega Jožefa.
Dvajsetega marca bo cvetna nedelja in
tisti dan blagoslovijo po cerkvah
Kanalske doline oljko in “prajtl”. Ta je
sestavljen iz vej, ki so zavezane na
lešnikovo ali orehovo palico; med
vejami razlikujemo “macare” (v
knjižni slovenščini mačice), “smrlinje”
(brinje), in “hadabitje” (ki je vrsta
trnja). Kot po navadi
bodo na prajtl obesili
pomaranče, jabolka,
čokoladna jajčka,
piškote in “precle”
(oziroma preste);
okrasili ga bodo še s
trakci nežnih barv.
Prajtl nesejo k
blagoslovu otroci in
nato ostane v hiši celo leto. Nekateri
ga postavijo na polje, na njivo, na
senik ali drugam. Če ga postavijo v
hlev, ga dajo na prag, da živina, ki gre
iz hleva na planino, stopi čezenj.
Nekoč so vejico prajtlna
ali vejico blagoslovljene
oljke položili tudi mrliču
v žep, in sicer za
popotnico v večnost. Z
blagoslovitvijo prajtla, ki
se odvija pred mašo, se
začne veliki teden, ki ga
po domače imenujejo
“blika nadelja”.
Prav o prajtlnu in o
njegovih posebnostih v
posameznih vaseh
Kanalske doline bo govor
na delavnici, ki jo
Združenje Don Mario
Cernet soorganizira z
domačimi starši v soboto,
19. marca, popoldne, v
baru Saisera Hütte v
Dolini Zajzera. Delavnica
je odprta za vse otroke, ki
obiskujejo otroški vrtec in prvi razred
osnovne šole. Med delavnico otroci ne
bodo sestavili samo svoj prajtl s
pomočjo odraslih, ampak bodo tudi
izvedeli pomen te stare domače
navade, pa tudi pomen posameznih
rastlin, ki sestavljajo prajtl, in njihova
imena v domačem ziljsko-slovenskem
narečju. Za več informacij o tej
dejavnosti se lahko obrnete na naslov
elektronske pošte zdruzenje.
cernet@gmail. com
Luciano Lister
T
Telovadnica na Liesah 
Spomnili so se Marjana
Bevka in Alda Klodiča
   il je mrzel večer, ko
sem se prvič pripeljal
na vaje Beneškega
gledališča … prvo, kar sem začutil,
je bil udarec mrzlega zraka …
igralci so bili oblečeni v jope, za-
viti v šale, imeli so rokavice in ka-
pe na glavah … Marina me je
vsem predstavila … Po nekaj letih
in uspehih so mi rekli 'zdaj si pa
naš'. In sem vesel in srečen, da je
tako. V Benečijo hodim za dušo,
ne za delo. Koliko odličnih ur smo
preživeli na vajah, koliko dobrih
in manj do-
brih predstav
smo naredili,
koliko ljudi
smo razveseli-
li, koliko na-
grad smo pre-
jeli in koliko
mrzlih dvoran
za vaje smo za-
menjali! Ta
moj zapis je
izraz hva-
ležnosti iz lju-
bezni poroje-
ne v ljubezen
napotene”. Te
so besede, ki
jih je napisal režiser Marjan Bevk,
ki nas je lansko leto prve dni mar-
ca zapustil in je dvajset let, od leta
1992, vodil Beneško gledališče.
Marjana Bevka in Alda Klodiča,
dva človeka, ki ju je pred enim le-
tom huda bolezen prezgodaj iz-
trgala iz življenja in ki sta veliko
naredila za kulturno rast našega
območja, so se v torek, 8. marca,
ob dnevu žena, na odru telovad-
nice na Liesah, spomnile Cecilia
Blasutig, ki je tudi povezovala
večer, Marina Cernetig in Ema-
nuela Cicigoi.
S koncertom Tango! sta nastopila
Sebastiano Zorza in kitarist Marko
Feri, dva glasbenika, znana po ce-
lem svetu, ki učita glasbo v več
državah in sta prejela polno na-
grad. Sebastiano Zorza, ki je med
ustanovnimi člani združenja Can-
zoni di confine, je sodeloval z
znanimi pevci in kantavtorji. Mar-
ko Feri poučuje kitaro pri Glasbe-
ni matici v Trstu in Špetru in je
umetniški vodja mednarodnega
festivala kitare Kras, v sklopu ka-
terega so izdali dve antologiji gla-
sbe za kitaro slovenskih in itali-
janskih avtorjev.
Igrala sta skladbe Astorja Piazzole,
Carlosa Gardela, Angela Villolda
in Mattea Fallonija in tako zelo
navdušila številno publiko, da se
“B jima je toplo zahvalila z dolgimploskanjem.Nato so igralci Beneškega gleda-
lišča, Anna Bernich, Roberto Ber-
gnach, Anna Iussa, Adriano Ga-
riup in Maurizio Trusgnach, spra-
vili v smeh in dobro voljo gledal-
ce z igro Trenutki živjenja, ki go-
vori o posebnih trenutkih, ki nam
jih podarja življenje in ki niso ved-
no lepi. Pod režijo Daniela Dan
Malalana in s pomočjo Emanuele
Cicigoi so postavili na oder to
igro, za njeno postavitev se je Be-
neško gledališče zahvalilo Ales-
sandru, ki je pomagal pri pripravi
scene.
V imenu organizatorjev, Zveze Be-
neških žena, Beneškega gleda-
lišča, Glasbene matice in kultur-
nega društva Rečan-Aldo Klodič,
je pozdravila Margherita Tru-
sgnach. “Vse, kar danes delamo,
se nam zdi normalno – je dejala –
, ampak nič ni samo padlo z ne-
ba”. To telovadnico so naredili
ljudje, ki so gledali in videli daleč.
Pred 37 leti so se odprla vrata tudi
za Zvezo beneških žen, ki je imela
tako možnost nadaljevati pro-
gram in delo, ki je s časom postal
tradicija. Delo, ki je bilo narejeno,
je zahtevalo veliko poguma, ki ga
našim ženam ni nikdar zmanjka-
lo”. Tiste žene so zmeraj našle čas,
čeprav so imele družino, hišo in
delo. Od takrat smo prehodili ve-
liko poti in spremenilo se je mno-
go stvari, a zdi se, da se vsi tega ne
zavedamo. “Danes – je dodala - žal
preveč pogosto, ko kje kaj pripra-
vljamo in vprašamo za sodelovan-
je, slišimo tak odgovor: “Zanimi-
vo, kar delajte, a jaz nimam časa”.
Naše žene so pokazale, da čas lah-
ko najdeš, če res misliš, da, kar de-
laš, ima pomen zate in za vso tvo-
jo skupnost”.
Larissa Borghese
  inister Gorazd Žmavc, odgovo-
ren za področje odnosov med Re-
publiko Slovenijo in avtohtono
slovensko narodno skupnostjo v sosed-
njih državah ter med Republiko Slove-
nijo in Slovenci po svetu, se je na pova-
bilo predsednika Slovenskega kulturne-
ga in športnega društva Maribor iz Hil-
dna, Jožefa Pahiča, v času od 4. marca
do 6. marca 2016, v Baasmu v Nemčiji,
udeležil 21. posveta slovenskih organi-
zacij v Nemčiji. Gre za tradicionalno
srečanje, ki obsega delavnice, predavan-
ja in razprave ter je posvečeno aktual-
nim tematikam s področja kulture, pe-
dagogike in socialnega dela. Minister
Gorazd Žmavc se je na okrogli mizi z na-
slovom Vpetost slovenskih društev v
nemško lokalno okolje srečal s predstavni-
ki slovenskih društev, župnij in učiteljev
slovenskega jezika v Nemčiji in z njimi iz-
menjal stališča in pogle-
de na aktualno proble-
matiko življenja in dela
skupnosti Slovencev,
živečih v Nemčiji. To-
kratnega posveta se je udeležilo preko 100
predstavnikov slovenskega kulturnega in
gospodarskega življenja iz vse Nemčije in
G. Scheib, nek-
danji župan me-
sta Hilden, pri-
jatelj Slovenije
in še posebej
mesta Maribor.
Na vseh po-
dročjih posveta
so udeleženci
opazili občuten
dvig kakovosti
obravnavanih
tem, kar je do-
bra popotnica
tudi za naprej.
M
  a malem odru Slovenskega na-
rodnega gledališča Nova Gori-
ca so gledalci v soboto, 5. mar-
ca 2016, - upamo, da ne zadnjič - sprem -
ljali predstavo Srečanje, ki je zabeležila
jubilejno, 50. ponovitev. Predstava je
slovensko praizvedbo doživela v marcu
2013. Ravno v tisti noči po premierni
uprizoritvi je po mučni bolezni izdihnil
Primož Bebler, režiser predstave, ki je
kar nekaj let bil tudi umetniški vodja
novogoriškega gledališča. Avtorica gan-
ljive igre o težavnih, nikdar razčiščenih
odnosih med očetom in sinom, je zna-
na, uspešna mlada hrvaška dramatičar-
ka Nina Mitrović (1987). V enourni
predstavi, ki jo je v slovenski jezik spret-
no prevedla Alja Predan, spoznamo tri-
desetletnega mladeniča, ki po daljšem
času kon čno obi -
šče očeta, potem
ko je zvedel, da je
le-ta zelo bolan in
mu ne ostaja več
veliko časa, čeprav
je videti še vedno
krepak in ravno ta-
ko oster in piker, kot je vedno bil. Nju-
no snidenje se spremeni v nekakšno
bojno polje, saj drug drugemu očitata
marsikaj. Iz njunega rezkega pogovora
spoznamo, kakšno vzdušje je vladalo v
domači hiši in kako je mati, ki je zgodaj
umrla, trpela, ker jo je mož varal z
neštetimi ženskami. Na sina je to vpli-
valo zelo negativno. Samozavesten,
odločen oče, ki se ne boji niti smrti, je
sina imel zmeraj za slabiča, izgubo. In
to ga je zaznamovalo pri študiju, delu
in v čustvenih odnosih. Lik očeta, vlo-
go, ki se zdi napisana prav zanj, igra Bi-
ne Matoh, nositelj Borštnikovega prsta-
na 2004, ki je svoje vrhunske igralske
dosežke ustvaril prav v SNG Nova Go-
rica, kot eden od stebrov igralskega an-
sambla. Lik očeta je izrisal poglobljeno,
kot le on zna, tako intenzivno, da zaživi
polnokrvno v vseh značajskih odten-
kih. Ob njem je sina, ki ga je oče zmeraj
zapostavljal in dajal pred-
nost hčerki, s paleto valu-
jočih čustev priostreno
odigral Blaž Valič, ki je iz-
vrstno opravil nelahko
nalogo Matohovega soi-
gralca.
Ob tem pomembnem do-
godku so ustvarjalci pred-
stave in gledalci, ki so na-
stopajočima namenili
dolgotrajno ploskanje,
proslavili ob sladki torti in
z zdravico ob domači ka-
pljici.
Pred predstavo so v pred -
dverju gledališča odprli
po tujočo razstavo Gremo
na Borštnika! Na njej so
predstavljeni igralci, ki so
prejeli Boršt nikov prstan.
Do sedaj jih je bilo šest inštirideset. Na
razstavi, ki jo je predstavila Tea Rogelj s
Slovenskega gledali škega inštituta, se
lahko zaustavimo pri vsakem igralcu,
obudimo spomine na njegove vloge in
slišimo tudi njegov glas. Razstavo so
pripravili Slovenski gledališki inštitut,
Muzej narodne osvoboditve Maribor in
SNG Maribor ob 50-letnici Borštniko-
vega srečanja. Soavtorica Ana Perne s
Slovenskega gledališkega inštituta je
obrazložila, da “del razstave, ki je pri-
pravljen tudi v spletni ina čici
na portalu SiGledal, je po-
svečen dosedanjim šestin -
štiridesetim prejemnicam in
prejemnikom Borštnikovega
prstana, najvišje igralske na-
grade pri nas, ki jo na festiva-
lu podeljujejo od l. 1970. Iz-
bor fotografij beleži njihove
igralske začetke, izstopajoče,
pogosto tudi nagrajene stva-
ritve oz. posamezne vloge, ki
ostajajo zapisane v spominih
ustvarjalcev in gledalcev. Ne-
katerim je mogoče prisluhniti
na izbranih zvočnih zapisih,
o drugih spregovorijo video
posnetki, ki zajemajo od lom -
ke dragocenih pripovedi, pa
tu di številnih anekdot nagra-
jenk in nagrajencev, s kateri-
mi smo se pogovarjali v okviru 50. ob -
letnice Festivala Borštnikovo srečanje”.
IK
N
SNG Nova Gorica 
Ganljiva predstava
Srečanje 50. na odru!
Praznik sv. Jožefa v Žabnicah
Stare navade ob tem
prazniku in na oljčno nedeljo
Minister Žmavc se je udeležil 21. posveta slovenskih organizacij v Nemčiji
Govor je bil o kakovostnih temah
Ustvarjalci ob 50. ponovitvi predstave Srečanje
Slovenija 17. marca 2016 13
20-letnica srbskega kulturnega društva v Novi
Gorici
Srbsko kulturno društvo Sloga Nova Gorica vabi dne 19. marca 2016
ob 18. uri v Kulturni dom v Novi Gorici. Praznovali bodo namreč
jubilejno, 20. obletnico delovanja društva.
Poleg nastopa starejše in otroške folklorne skupine se bodo dogodka
udeležili tudi številni prijatelji društva, ki bodo še dodatno popestrili
dogajanje na odru.
Vse dodatne informacije nudi predstavnica društva Renata Komlenić
na tel. 00386 40 124 223.
Knjigarna Modrijan na Trubarjevi bo spomladi
zaprla vrata
Modrijanova knjigarna na Trubarjevi cesti v Ljubljani bo spomladi po
skoraj sedmih letih obstoja zaprla vrata. Edini razlog za zaprtje je
prevelik razkorak med stroški in prihodki. “Vsako leto poslovanja je
prineslo več kot sto tisoč primanjkljaja in ta nahrbtnik je za založbo
postal pretežak”, je za STA pojasnil direktor založbe Branimir Nešović.
“V številkah to pomeni, da smo v nekaj več kot šestih letih poslovanja
prodali pičlih 250 tisoč knjig po povprečni ceni, nižji od 12 evrov - v
to so vštete tudi šolske knjige. Če te odštejemo, smo na nekaj več
kot sto tisoč prodanih izvodih beletristike in priročnikov, povprečna
cena pa se dvigne na 15 evrov”, pravi direktor založbe.
Tudi pri konkurenci je slika po Nešovićevih besedah podobna, vsaj
kar se tiče prodaje knjig. Po njegovem mnenju se obe največji
knjigotrški verigi vzdržujeta bolj s prodajo papirne galanterije in
darilnih programov kot s prodajo knjig. “Tu pa majhni ponudniki,
kakršni sta tudi Modrijanovi knjigarni, velikim sploh ne moremo
konkurirati”, pravi Nešović. Datum zaprtja po njegovih besedah še ni
določen, predvidoma pa se bo to zgodilo konec maja. Še naprej pa
bo Modrijanova knjigarna poslovala v Škofji Loki. Nešović je sicer
prepričan, da zaprtje knjigarne v Ljubljani ne bo ogrozilo založbe, saj
se v Sloveniji v knjigarnah še vedno proda komaj tretjina knjig.
Modrijanova knjigarna v Ljubljani je začela delovati jeseni 2009.
Takrat je bila edina knjigarna na Trubarjevi cesti, a tudi po širitvi
knjigarniške dejavnosti v tem delu prestolnice je ostala druga največja
v središču Ljubljane. Knjigarna je v teh letih pripravila okrog 250 po
večini dobro obiskanih in odmevnih literarnih dogodkov ali pogovorov,
povezanih s knjigo. Eden največjih je bil jesenski Knjigokup, rdeča
nit dogodkov pa je bila založniško-knjigotrška problematika.
A kot je pojasnil Nešović, so ti dogodki praviloma strošek in “daleč
od tega, da bi pospeševali prodajo”. Kot je povedal za ilustracijo: ob
predstavitvi knjige o kavi dr. Božidarja Jezernika, ki je leta 2014 v
Pekingu dobila nagrado Gourmand za najboljšo knjigo na svetu v
kategoriji pijač, so prodali dve knjigi in skuhali kakšnih sto kav.
“Za razliko od večine drugih držav, kjer ob takih priložnostih kupci
knjige stojijo v vrsti za avtorjev podpis, v Sloveniji še vedno velja, da
je to priložnost za klepet, zastonj prigrizek in kozarček ali dva”,
poudarja Nešović. Na vprašanje, po kakšnih poteh bodo knjige, ki so
jih imeli v knjigarni, ponujali v prodajo po zaprtju, pa odgovarja, da
se bodo poslužili običajnih poti: telefonske prodaje, neposredne
prodaje, prodaja prek Mladinske knjige in DZS ter vseh drugih še
delujočih knjigarn.
Kratke
Ljubljana prejela naziv Zelena prestolnica Evrope
Ob Veliki noči tudi prihod
prve skupine prebežnikov
  nedeljo, 20. marca, bodo
(bomo) kristjani molili in
na druge načine zazna-
movali 5. postno oz. oljčno nedel-
jo, torej z obredi pričakovanja Ve-
like noči. Zelo obsežna, raznolika
in tudi odmevna je postna dejav-
nost Slovenske karitas, ki poziva
dobrotnike, naj pomagajo tudi
ljudem, ki žive v pomanjkanju in
revščini na območjih nekdanje
skupne države. V postnem času
na območjih zunaj Slovenije Ka-
ritas deluje z geslom Ne pozabi-
mo, pojasnjuje Imre Jerebic, ge-
neralni tajnik omenjene človekol-
jubne organizacije. “Za pomoč v
drugih krajih nekdanje Jugoslavi-
je, pa tudi v bližnji Albaniji, nas
je prosila tudi Caritas Europa, ker
smo tem narodom zemljepisno
blizu in bolje razumemo njihovo
miselnost”. Teolog in publicist Ja-
nez Juhant pa je v komentarju,
objavljenem v slovenskem kato-
liškem tedniku Družina, aktual-
nem in primernem tudi v po-
stnem času, zapisal, “da kdor ne
seje v miru in dogovorih, bo žel
le v viharjih. Slovenija se je zga-
nila. Očitno smo se državljani na-
veličali neučinkovitosti in neod-
govornosti oblastnikov, njihove-
ga prezira do državljanov, njihove
vzvišenosti in nepripravljenosti
za dialog z drugačnimi, ki pa ga
nam stalno pridigajo. Vse bolj to-
nemo v zadolževanje in
zmanjšujejo se pokojnine, veljaki
V na oblasti pa pobirajo preostalodržavno premoženje. Vsi postaja-mo revnejši in mladim to jemlje
uspešno prihodnost doma. Zato
ne presenečajo klici po moralnih
avtoritetah, posebno po Cerkvi,
čeprav vemo, da jo levičarska
srenja poskuša postaviti na
družbeni rob”.
Dr. Peter Štumpf, murskosoboški
škof, je v postnem času v časopisu
Družina odgovoril na vprašanja
Julijana Č. iz Gorice o spoštovanju
pravic narodnih manjšin. Omen-
jeni cerkveni dostojanstvek za-
trjuje, “da se Slovenci ne moremo
spraviti med seboj zato, ker čaka-
mo, kdo bo prvi napravil korak k
spravi. Slovenija pa ne bo nikdar
zmogla narodne sprave, če ji bo
ta ponujena od zunaj, od velesil.
Slovenija mora priti do sprave na
svoj način. Rane bratomornosti
so še zelo globoke. Pozabiti se ne
da, odpustiti se tudi ne da. Sprava
potrebuje duhovno in moralno
zdravo družinsko okolje, da lahko
zajame ves narod. Spravljene
družine so sprava slovenskega na-
roda”.
Premier Miro Cerar in vlada ne
sprejmeta in uresničita nobene
ugotovitve ali predloga dobromi-
slečih in odgovornih posamezni-
kov ali skupin iz civilne družbe,
saj Slovenija, denimo, izvaja tudi
najbolj velikodušno politiko in
ukrepe do prebežnikov. Naši obla-
stniki so prepričani, da je bila z
ukinitvijo t. i. evropske emigran-
tske poti, po kateri je samo lani
prišlo v Evropo vsaj 800.000 be-
guncev oz. prebežnikov, odpra-
vljena nevarnost novega vpada
prebežnikov v Slovenijo. Upošte-
vaje psihično občutljivost mno-
gih vernikov, pa tudi laikov, je
vznemirljivo in boleče tudi to, da
bo prva skupina prebežnikov iz
kvote, ki jo je določila Evropska
komisija, v Slovenijo prišla kmalu
po Veliki noči, največjem krščan-
skem prazniku. Slovenija bo sicer
v prihodnjem poldrugem letu
morala sprejeti skupaj 567pre-
bežnikov, ki so sedaj v Italiji in
Grčiji. Ob tem naj omenimo bo-
jazen in zaskrbljenost akademika
Alojza Rebule, izraženo v komen-
tarju z naslovom Dober dan,
Islam, ki ga je objavil v svoji redni
rubriki, v časniku Družina.
Sprašuje se, “ali gre v begunski
krizi morda za načrt osvojitve Za-
hoda za uničenje krščanske civi-
lizacije. V glavah kolovodij Islam-
ske države nedvomno obstaja. Bo
Bog to dopustil? Če je dopustil
razkristjanjenje severne Afrike,
vključno z Anatolijo, se lahko to
zgodi tudi z Evropo. Vse je odvi-
sno od kristjanov. Pravzaprav od
trdnosti njihove vere”.
Javnost delovanje in ukrepanje
vlade še naprej ocenjuje kot slabo
in neučinkovito. Evropska komi-
sija je sprejela poročilo,
v katerem navaja, “da
Slovenija dosega ne-
kakšne ugodne kazalni-
ke”, vendar je dodala,
“da je kriza Slovenijo še
posebej prizadela zaradi
pomanjkanja reform, ki
jih pred začetkom krize
Slovenija ni izvedla.
Čisto sprenevedanje pa
ob omenjenih ugotovit-
vah in opozorilih iz Bru-
slja kaže slovenski fi-
nančni minister Dušan
Mramor. Javno je nam-
reč povprašal državljane,
zakaj obstoječe družbenogospo-
darske razmere ocenjujejo za sla-
be. In si je kar sam odgovoril z
ugotovitvijo, “da Slovenci v vsa-
kodnevnem življenju in v svojih
žepih še ne občutijo nobenega iz-
boljšanja življenjskih razmer”. V
zadnjih letih je vsak slovenski
državljan za pokritje primanjklja-
jev v bankah moral prispevati
6.600 evrov. Organi pregona ne-
pravilnosti in primerov sumov
kaznivih dejanj v njih ne razisku-
jejo, kar velja zlasti za Novo lju-
bljansko banko, največjo državno
banko. Mejra Festić, viceguver-
nerka Banke Slovenije, je bila v se-
  gimnazijski dvorani v No-
vi Gorici se je v četrtek, 25.
februarja 2016, kar trlo v
glavnem mladih gledalcev. Dijaki
četrtega letnika dramsko-gleda-
liške smeri novogoriške umet-
niške gimnazije so namreč ponu-
dili v pogled prvo ponovitev pred-
stave Češnjev vrt A. P. Čehova, ki
so jo v letošnjem letu uprizorili
pod zanesljivim, strokovnim vod-
stvom prof. Nataše Konc Loren-
zutti.
Čehov (1860-1904) je eden naj-
pomembnejših predstavnikov ru-
ske književnosti ob koncu 19. sto-
letja. Mojstrsko je pisal kratko pro-
zo in začel neka nova pota v
evropski in svetovni novelistiki
ter dramatiki. Njegove humori-
stične zgodbe so se kaj kmalu
umaknile resnobnejšim in reali-
stičnim temam z motiviko
življenja malih ljudi iz podežel-
skega pa tudi mestnega okolja. Iz
njih vejejo skepsa, resignacija in
občutek nemoči in brezizhodno-
sti. Tudi v dramski zgradbi se je
oddaljil od klasike. Njegove dra-
me so namreč sestavljene iz li-
ričnih pripovednih in razpo-
loženjskih prizorov, v katerih pri-
de do izraza prazno in brezizhod-
no življenje ruske inteligence, ki
zna le sanjariti o neki boljši pri-
hodnosti, a nič ne napravi, zato
da bi jo dosegla. S prav takimi te-
mami je prežet njegov Češnjev
vrt, ki ga je napisal l. 1903 in ga
sam označil kot komedijo, a je v
njej komedijskega bolj malo, saj
je v vseh prizorih zaznati
otožnost, bolečino, nemoč poseči
v usodo, ki vodi življenje posa-
meznih likov, pa tudi samega
V češnjevega vrta, ki bo prodan nadražbi kakor vse posestvo, ki jeprepolno dolgov zaradi lahkomi-
selne razsipnosti lastnikov. Le-ti
znajo samo obujati spomine na
preteklost, ki je prepredena z neiz-
polnjenimi željami, hrepenenji
po sreči in zatrti ljubezni. Kot pra-
vi prof. Nejc Rožman Ivančič, ki
je dramaturško razčlenil delo, v
gledališkem listu, je to pravzaprav
drama protagonistke Ljubov Ra-
nevskaje, propadle plemkinje, ki
mora prodati posestvo, če želi še
naprej brezskrbno živeti kot
meščanka v Parizu. To je “drama
s kovčki”, pravi prof. Rožman
Ivančič. Protagonisti nosijo v njih
hrepenenje po tujem svetu in do-
motožje po rodni zemlji. Tudi la-
stnica češnjevega vrta je mislila,
da bo lahko na novo zaživela v
domačem kraju, a te pobožne žel-
je se ji niso uresničile, zato je
odšla s kovčki nazaj v tujino.
Teme klasičnih del so tako drago-
cene prav zato, ker niso vezane na
čas. Blizu so nam njihovi prota-
gonisti, saj se v marsičem prepoz-
navamo lahko tudi sami. Režiser-
ka Lorenzutti je malce prilagodila
tekst in skrajšala monologe, da se
ne bi predstava preveč razvlekla;
z nastopajočimi je znala poustva-
riti tistega duha, ki je značilen za
dramska dela Čehova, ki je s
Češnjevim vrtom napisal še eno
psihološko dramo, kot je zapisal
prof. Rožman Ivančič. V eno uro
in pol dolgi uprizoritvi so se vsi
nastopajoči, oblečeni v stilne ko-
stume – večina od teh je bila iz
fundusa SNG Nova Gorica, kot tu-
di rekviziti - dobro pokazali svoje
igralske talente. Nastop vseh je bil
prepričljiv in dovršen, podajanje
teksta natančno in sproščeno.
Doživeto so prikazali ta propada-
joči ruski svet in družbo v njem,
v kateri je zaznati marsikatero
vzporednico z današnjo.
Med igralci naj omenimo
vsaj Evo Žibert, ki je v vlogi
Starke, stare služkinje, do
zadnjega vzdihljaja predane
gospodarjem, ustvarila več
kot kakšen ganljiv trenutek.
Z zelo vživeto igro je starkino
betežnost pokazala v vsakem še
tako majhnem gibu, kretnji in
izrazu.
S študenti dramsko-gledališke
smeri so sodelovale tudi glasbe-
nice, dijakinje splošne gimnazije,
ki so igrale v živo in poustvarile
blišč nekdanjih domačih zabav.
Pri uspešni postavitvi imajo zaslu-
ge tudi prof. Dušan Teropšič, ki je
bil zadolžen za odrski gib in ples,
prof. Sandi Vrabec, ki je sestavil
izbor glasbe in vodil orkester,
ter vsi ostali zakulisni delavci in
tehniki.
Asketsko, zelo učinkovito scen-
sko ozadje, narejeno iz dolgih,
ozkih lesenih desk, ki s sese-
danjem druge na drugo po-
menljivo simbolizirajo češnje-
va drevesa, ki padajo pod seki-
rami, pa tudi propadajoče po-
sestvo in na sploh ves plemiško
fevdalni red, je zamisel prof.
Marka Krumbergerja.
Na predstavi je bil prisoten tudi
prevajalec Milan Jesih, ki je
pohvalil igralce za “ganljivo le-
po, občuteno predstavo”. Iz
svojih prevajalskih izkušenj je
povedal marsikaj zanimivega,
tudi to, da to delo ni lahko, ker
morajo v prevodu replike zveneti
kot v izvirniku. Sicer le-te “sliši v
sebi”, jih ne ponavlja glasno. O
samem Čehovu je povedal, da je
relativno lahek za prevajanje.
Med drugim je pojasnil, da bi se
naslov Češnjevega vrta pravza-
prav moral po izvirniku glasiti
Višnjev vrt, saj imajo v Rusiji
višnje, a da smo Slovenci ohranili
češnje po zgledu drugih prevodov
iz zahodnih jezikov.
Iva Koršič
Dramsko-gledališka smer umetniške gimnazije iz Nove Gorice / Češnjev vrt
Neizbežno propadanje plemiške
posesti in njenih lastnikov
danjih razmerah dovolj pogumna
za izjavo, “da bi moralo kar nekaj
bančnikov pri nas obleči progasto
zaporniško oblačilo”.
V javnih občilih sedanjih razmer
in slabega stanja v državi ne
obravnavajo celovito in v pravi
luči, zato tudi ne razmer v časo-
pisu Delo. Nova uprava je v njem
odpustila več novinarjev in novi-
nark, domnevno brez pravih ra-
zlogov in utemeljitve, s čimer so
okrnili in oslabili najbolj kultur-
no redakcijo. Odpuščen je bil tudi
Dejan Karba, časnikar, ki je v Slo-
veniji v zadnjih letih pisal in ko-
mentiral najbolj neresnično in,
dejali bi, zlobno. Zdaj ga ni nihče
več zagovarjal, sam pa pravi, “da
bo vse spore z javnostjo spravil na
Ustavno sodišče”. Mnogi novi-
narji v Sloveniji pa imajo re-
snično velike težave, saj nimajo
trajne zaposlitve in morajo delati
pod krutim nadzorstvom lastni-
kov medijev. Odgovorna uredni-
ca Delavske enotnosti, glasila Zve-
ze svobodnih sindikatov Sloveni-
je, Mojca Matoz, je zapisala, “da
se ena izmed njenih kolegic že ne-
kaj mesecev zdravi zaradi psi-
hičnega zloma, ki ga je doživela
pri delu v enem izmed osrednjih
slovenskih medijev. Pri drugem
mediju pa bodo odslej novinar-
jem ponudili zaposlovanje le pre-
ko Agencije za posredovanje de-
la”.
Medtem ko se zdi pomembna in
koristna novica, da je Evropska
komisija Ljubljano razglasila za
novo Zeleno prestolnico Evrope,
z utemeljitvijo, “da je razvoj slo-
venske prestolnice prišel do točke,
ko je zaželeno, da vlagaš v zele-
no”, je zlasti ljubitelje knjig pre-
senetila slaba novica. Založba
Modrijan se je namreč odločila,
da zapre svojo prodajalno na Tru-
barjevi cesti v Ljubljani. Bralcem
in kupcem bo sicer še ostala na
voljo Modrijanova knjigarna v
Škofji Loki. Vse kaže, da se bo za-
radi razmeroma velikega števila
knjigarn in premajhnega števila
kupcev zapiranje knjigarn v Slo-
veniji nadaljevalo.
Marijan Drobež
Msgr. dr. Peter Štumpf
Aktualno17. marca 201614
NATUROPATSKI NASVETI (100)Erika Brajnik
KAJ SO SOLI DR. SCHÜSSLERJA IN
KAKO SO POVEZANE Z
NATUROPATIJO
Natrium chloratum (muriaticum)
Pomemben je za življenje, saj uravnava nivo
tekočin v telesu, pomemben je za izgradnjo
novih celic v telesu. Veže naše toksične kovi-
ne, arzenik in organske strupe, ki pridejo v or-
ganizem preko pikov insektov, in jih odstrani
iz organizma. Upo-
rablja se pri dehi-
draciji, deminerali-
zaciji, ko se prehla-
dimo in nosek
pušča ali pa se oči
pretirano solzijo,
pri izgubi vonja in
okusa.
Natrium phospho-
ricum
Večkrat se dogaja,
da telo zaužije pre-
več živil, ki ga zaki-
sajo, ta sol služi
prav za nevtraliza-
cijo odvečnih kislin. Če imamo v telesu preveč
kislin, ker je natrija premalo, hrana ostaja pre-
več dolgo v telesu, to lahko pelje do sekundar-
nih težav, kot so revma, kisel pot, ki smrdi in
povzroča vnetja na koži, težave z želodcem,
ledvicami in mehurjem, težave z vidom, kot
da vidimo mušice pred seboj ali da vid ni do-
ber, takrat je znak, da smo zakisani in da po-
trebujemo omenjeno sol. Nevtralizira kislino
v telesu, tudi želodčno in blaži vsa revmatska
obolenja.
Natrium sulfuricum
Majhno količino te soli najdemo v celici, več
je je v limfi, tu ima nalogo, da izloča tekočine
in presnovne ostanke telesa, da prečisti orga-
nizem in spodbuja delovanje žolča. Odpravlja
zastajanje vode v telesu, roseči se ekcem.
Silicea
Ta sol je pomembna pri sestavi kože, sluznice,
nohtov, las in kosti. Pomlajuje tkiva, jih dela
bolj prožna, ureja potenje, tako da uravnava
izločanje toksinov
skozi kožo. Topi
kristale urične ki-
sline. Uporablja-
mo jo tudi pri bo-
lečih sklepih ali
sklepih, ki pokajo.
Uporablja se pri
osteoporozi, ak-
nah in mozoljavo-
sti, nagubani koži,
za prečiščevanje
kože.
Calcium sulfuri-
cum
Dr. Schüssler je
prvotno obdržal to sol, potem jo je odstranil,
misleč, da sta že prvi dve soli dovolj, saj že sa-
mi po sebi urejata vse to, kar tudi ta sol ureja.
Nasledniki Schüsslerja so jo ponovno uvedli,
saj pomaga predvsem pri kroničnem bronhiti-
su, močnem kašlju in sluzi. Skratka, topi sluz v
dihalnem traktu. Uporablja se, ko je koža suha
in razpokana.
Zdravljenje z vsemi omenjenimi solmi noče in
ne sme nikakor nadomeščati delo zdravnika.
  Posvet o slovenski in furlanski toponomastiki v FJK
Večjezičnost je dodana
vrednost!
GORICA 
  mena krajev so povezana z zgodovino in identiteto
ljudi, zato so nepogrešljiv dejavnik vsake skupno-
sti. Toponomastika je zrcalo prostora. V naši deželi,
v kateri živijo različne manjšinske jezikovne skupnosti,
pa ima poseben pomen, saj je hkrati termometer
družbenih odnosov med različnimi skupnostmi, orod-
je za analizo vitalnosti jezikov ter hkrati za promocijo
specifičnosti.
Omenjene in povezane teme so - vsak v svojem jeziku!
- nakazali in poglobili udeleženci posveta, ki sta ga 10.
marca v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici organi-
zirala Slovenski raziskovalni inštitut in Furlansko filo-
loško združenje v sodelovanju s Pokrajino, upravo, ki
je še najbolj občutljiva za vprašanja manjšinskih skup-
nosti. Prvi del posveta, ki ga je v imenu gostitelja s poz-
dravom uvedla Marjeta Kranner, je bil posvečen no-
vim raziskavam o vidni dvo- ali večjezičnosti; v dru-
gem delu pa so pri okrogli mizi nekateri predstavniki
javnih uprav in drugih ustanov poudarili nekaj misli
v zvezi z izsledki.
Toponomastika kaže na to, da ima naš prostor več
identitet, do katerih je treba imeti spoštovanje; samo
tako je namreč možno sožitje, je v svojem pozdravu
povedal predsednik slovenske pokrajinske konzulte
Fabio Vizintin. Njegov furlanski kolega Renzo Mede-
ossi je omenil težave jezikovnih manjšin, ki pa so kljub
vsemu veliko bogastvo. Jeziki predstavljajo občane, ki
tu živijo več kot tisoč let, “vsi imajo pravico do jezika”.
Zato je pomembno se povezovati in se skupaj zavze-
mati za okrepitev skupnih namer. Taki in podobni
projekti utrjujejo že dobra prijateljstva med Furlani in
Slovenci, je poudaril predsednik Furlanskega filološke-
ga društva Federico Vicario. Predsednik Slorija Milan
Bufon pa je podčrtal, da je naša dežela nekak unicum
v Evropi, ker je to edini prostor, kjer se tri glavne et-
nične jezikovne skupine ne samo srečujejo in živijo
skupaj, ampak “so vse tri tudi v situaciji manjšinsko-
sti”. FJK je “dežela manjšin, čeprav se je tega statusa
morda zavedela prepozno in začela šele v zadnjih letih
uveljavljati vidike multikulturnosti”. Odprta vprašanja
so jezikovne politike in interna kohezija jezikovnih
skupnosti, ki so doslej vedno sobivale in se prepletale.
“Te politike moramo skupaj razvijati“ kot manjšine in
kot deželna stvarnost. “Ogromno lahko še naredimo
skupaj, imamo veliko potencialov”. V goriški pokrajini
je bilo že veliko storjenega, je povedal William Cisilli-
no z Deželne agencije za furlanski jezik (ARLeF), ki je
poudaril, kako pomembno je podpirati oblike vidne
zaščite. Moderator posveta Giovanni Frau z videmske
univerze je dodal, da toponimi krepijo zavest uporabe
krajevnih imen in samozavest ljudi. Maja Mezgec s
Slorija je nato spregovorila o t. i. jezikovni pokrajini
na naselitvenem območju slovenske skupnosti v FJK.
Potem ko je obrazložila cilje in iztočnice svoje raziska-
ve, je prikazala zgovorne podatke tudi s projekcijo bo-
gatega slikovnega gradiva. V tržaški, goriški in videm-
ski pokrajini so analizirali nekaj manj kot štiri tisoč na-
pisov in prišli do spoznanja, da je naša jezikovna po-
krajina pretežno enojezična (83,4% enojezičnih napi-
sov, od teh je 91% napisov v italijanščini); dvo ali večje-
zičnih je okrog 15%. Okrog 9% (356) celotnega nabora
napisov je tudi v slovenščini: od teh je 45 izključno
enojezičnih in 311 večjezičnih. Med vsemi večjezični-
mi napisi je slovenščina prisotna na 53% primerov.
Najnižja prisotnost slovenskih napisov je v mestnih
središčih. Napisi s slovenščino so najbolj prisotni na
spomenikih, društvenih sedežih, storitvah za ostarele,
parkometrih, muzejih itd. Pri nameščanju večjezičnih
napisov so najbolj dosledne javne uprave (zlasti po-
krajinske) oz. koncesionarji javnih storitev; najnižji
odstotek napisov s slovenščino so zasledili med napisi
zasebnikov. Slika stanja v bistvu odraža dolgoletno je-
zikovno politiko Italije; novejša zakonodaja dovoljuje
rabo manjšinskih jezikov, vendar ti niso postali uradni
jeziki jezikovno mešanih krajev. Manjšinski jeziki so
identifikacijski dejavniki, vendar jih ljudje očitno
doživljajo kot neuporabne in neprimerne za sodobno
javno oz. družbeno življenje in tudi v gospodarskem
poslovanju, je poudarila Maja Mezgec. Podoben oris
je s furlanskega zornega kota opravil Franco Finco: v
deželi FJK je leta 2012 osebno analiziral napise v 177
občinah, kjer živijo Furlani. Zbral je več kot 5 tisoč fo-
tografij enojezičnih in dvojezičnih napisov. Dvoje-
zičnih je 83% v videmski pokrajini, 60% v goriški in
46% v pordenonski. Finco je sklenil, da se stanje lahko
še izboljša, je pa ubrana pot pravilna. Po krajši pred-
stavitvi zbornika o toponomastiki in jezikovnih poli-
tikah, ki jo je opravil Andrea Scala z milanske univerze,
je pri razpravi, ki jo je moderirala Adriana Janežič, naj-
prej spregovoril deželni odbornik Gianni Torrenti.
Med drugim je sogovornike izzval s trditvijo, da uvel-
javljanje večjezične toponomastike s kulturnega vidika
lahko povzroča zmedo. Čas mora dozoreti, uvajanje
naj bo postopno. Podpredsednica goriške pokrajine
Mara Černic je omenila večjezične napise, ki jih je
uprava postavila na pokrajinskih cestah in šolskih po-
slopjih, ker želi utrditi pojem večjezičnega območja.
Vidna dvojezičnost je bistvena, da se ljudje tu čutijo
na svoji zemlji. Ni res, da večjezičen napis povzroča
zmedo, saj vsakdo vidi svoj jezik. Predsednica paritet-
nega odbora Ksenija Dobrila je pripomnila, da bi javni
upravitelji morali stati za izhodiščem, da ima naš teri-
torij privilegiran položaj, ki daje naši deželi avtonomijo
prav zaradi stičišča treh velikih jezikovnih skupin, ki
se tu prepletajo. “Jezikovna pokrajina je otipljiv poka-
zatelj družbene razvitosti in demokratične zavesti”.
Predsednik Skupščine za furlansko jezikovno skupnost
Diego Navarria je podčrtal, da problem ni nikdar teh-
ničen, ampak ideološki. Večjezična toponomastika pa
ni le pravica, temveč v prvi vrsti priložnost za razvoj
naših krajev. V prihodnost lahko torej gledamo z zmer-
nim optimizmom. / DD
I
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 15. marca, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (8) Mariza Perat
Ratisbonne je sicer molitev sprejel, a je
dejal, da mora nemudoma odpotovati v
Neapelj in nato v Palermo, saj se je za obe
mesti že prijavil. Prav v tistem hipu pa je
za barona Bussieresa prispelo pismo iz Pa-
riza. V njem je Teodor Ratisbonne, Alfon-
zov brat, poročal o nekem verskem delu,
ki ga je baron dal tiskati v Parizu. Da je
pismo prispelo prav v tistem trenutku, se
je Alfonzu zdelo neznansko čudno, saj
brat ni vedel, da je on v Rimu. Vsekakor
je Alfonz zdaj čakal samo na to, da odpo-
tuje proti Neaplju. Vendar je kljub temu
sklenil, da ostane še nekaj dni v Rimu,
kajti želel je videti papeža. Ratisbonne
piše:
“Dne 20. januarja me je na ulici dohitel
prijatelj de Buissieres s svojo kočijo. Po-
vabil me je na kratek sprehod in tako sem
prisedel. Med potjo se je prijatelj ustavil
pred cerkvijo sv. Andreja delle Fratte, da bi
tam uredil, kar je bilo potrebno, za pogreb
svojega, nenadno umrlega prijatelja grofa de
La Ferronays. Dejal mi je, naj ga počakam kar
v kočiji, toda želel sem si ogledati cerkev in
sem odšel z njim. Med-
tem ko se je on mudil v
zakristiji, sem se začel
razgledovati po cerkvi.
Bila je revna, brez
kakšne umetniške vred-
nosti. V cerkvi ni bilo ni-
kogar. Spominjam se sa-
mo črnega psa, ki je po-
skakoval pred menoj in
okrog mene. Ko je pes iz-
ginil, je nenadoma izgi-
nila tudi vsa cerkev...
ničesar več nisem videl...
oziroma, o Bog, videl
sem samo eno stvar... ”
Ko je prijatelj stopil iz za-
kristije, se je nemalo
začudil, ko je ugledal Al-
fonza vsega objokanega
klečati v stranski kapeli. Pomagal mu je spet
v kočijo, Alfonz pa je ves prevzet dejal:
“Ona mi ni nič rekla, a jaz sem razumel vse”!
Prijatelj ga je spraševal, kaj se mu je zgodilo,
toda Alfonz mu je odvrnil, da ne bo ničesar
povedal brez dovoljenja duhovnika. Odšla sta
v jezuitski samostan. Alfonz je prijel čudo-
delno svetinjo, ki jo je imel okrog vratu in
dejal redovnemu predstojniku:
“Videl sem jo! Videl sem jo”!
Nato je pripovedoval:
“Nenadoma nisem ničesar več videl. Samo v
stranski kapeli je žarela močna svetloba. Po-
dal sem se tja in na oltarju zagledal presveto
Devico, prav takšno, kakršna je na tej svetinji,
toda veliko, žarečo, ve-
ličastno in vendar ne-
skončno milo. Dala mi je
znamenje, naj pokleknem.
Nič mi ni rekla, toda razumel
sem jo.
S kretnjo roke mi je jasno na-
ročila: “Ne upiraj se”!
Pokorno sem se vrgel na ko-
lena in tedaj se mi je zdelo,
da mi pravi: “Tako je prav”!
Alfonz je skušal povzdigniti
oči k nebeški lepoti svete De-
vice, a ni mogel prenesti sija-
ja, ki jo je obdajal, zato je
usmeril pogled v Marijine ro-
ke. Spoznal je, da so te roke
izraz odpuščanja in ljubezni.
Novica o bliskovitem spreo-
brnjenju ponosnega Juda, ki
ga mnogi primerjajo s Saulovim spreobrnjen-
jem na poti v Damask, se je naglo raznesla v
vsem Rimu, v Franciji in drugod po svetu.
Začela se je preiskava dogodka in 3. julija
1842 je sv. oče Gregorij XVI. v zvezi s tem po-
dal naslednjo izjavo:
“Nedvomno je, da je pravi in edinstveni
čudež, ki ga je Bog storil na priprošnjo Device
Marije, povzročil nenadno in popolno spreo-
brnjenje Alfonza Tobije Ratisbonna”.
/ dalje
Papež Gregorij XVI.
Cerkev sv. Andreja delle Fratte v Rimu
Aktualno 17. marca 2016 15
Spomini, ki bolijo ...
Daljnogled v preteklost
  oj mož pravi, da se pri
nas doma najde vse.
Predvsem, ker obdr žim
čisto vse in nikoli ničesar ne
odvržem. In mi grozi, povrhu, da
bo nekega dne spraznil hišo in
vso mojo šaro odnesel v smet-
njak. Pa sem prepričana, da tega
ne bo nikoli storil, ker ve, kako
sem navezana na vse te drobna-
rije. Ne zato, ker ljubim imetje,
materialne dobrine. A ker so v
njih spomini. Živi spomini, ki se
jih lahko dotikaš, božaš. In ki
včasih bolijo. Tedaj, ko najdejo
pot iz predalov v srce.
Pred dnevi se nam je pokvarila sa-
telitska antena. Ko sem odšla iz
Trsta, namreč nisem vedela, da se
selim v edini kraj v deželi, kjer pi-
ha veter, ki je močnejši in bolj na-
dležen od tržaške burje. Zdi se ne-
mogoče, a prisegam, da je tako.
Pa četudi vem, da mi ne boste ver-
jeli. No, ker si z možem ob tako
vetrovnem in povrhu še dežev-
nem vremenu nisva upala na
streho, mi je prišlo na misel, da
bi poiskala daljnogled in preveri-
la, kako je z anteno. Originalna
ideja, nekoliko nora, je pripomnil
mož. A je itak navajen. Mene in
mojih norih zamisli.
Grem dol v klet, kjer je v številnih
omarah, priznam, zares so števil-
ne, zložena vsa moja preteklost.
Vsi drobci, ki sestavljajo mozaik
ljudi, ki sem jih srečala na svoji
življenjski poti in sem jih imela
rada. Brezpredmetna šara, bi re-
kel marsikdo. Moje življenje,
trdim jaz.
Odprem predal, za katerega vem,
da je v njem spravljen očetov dal-
jnogled, in potegnem izpod sta-
rih CD-jev in glasbenih kaset
temno modro škatlo iz lepenke.
Še cela je, lepo ohranjena. Tako
obstojnih škatel menda ne delajo
več. V njej je skrbno shranjen ve-
lik, star daljnogled. Model vinta-
ge, bi rekel marsikdo. Pobožam
škatlo, nežno, ker na njej čutim
očetove zgarane roke. Tako težko
se je ločil od nje, nekaj mesecev
pred smrtjo mi jo je izročil. Kot
vsakič, ko mi je kaj dal, je petkrat
ponovil, naj pazim, da se daljno-
gled ne razbije, da ga ne založim,
M da ga ne kje pozabim. In ravnozaradi tega ga nikoli ne nosim sseboj na izlete ali v gore. Da ne bi
ga razbila, izgubila. Preveč bi bo-
lelo. Da ne bi ga imela več v tem
predalu z dru-
gimi spomini
in ne bi ga
mogla več, od
časa do časa,
vzeti v roke...
Kot bi se spet
pogovarjala z
oče tom in
poslu šala nje-
gov glas.
Sedaj, ko mo-
jih staršev ni
več, večkrat
razmišljam o
njunem živ lje -
nju. In ga pri-
merjam z mo-
jim. Čas mine-
va, beži in ve-
liko let je že
mimo, odkar
sem zadnjič
videla očeta živega. Mama je um-
rla lani. Ne vem, zakaj, a sedaj, ko
ju ni več, si večkrat zamišljam,
kakšna sta bila, ko sta bila mlada,
ko mene še ni bilo na svetu. Mor-
da, ker je mladost čas sanj. O san-
jah naših staršev pa vemo malo
ali nič. Vso svojo energijo so
namreč vložili v uresničevanje
naših, ne da bi nikoli spregovorili
o svojih.
Za mojo mamo vem, da ji je bila
poroka beg od doma. Kjer se za-
radi brata ni počutila dobro. Rav-
no danes, ko pišem te spomine,
praznujemo osmi marec. Vem, da
ženske še dandanes bežijo, pred
marsičim. Čeprav ne bi smelo bi-
ti tako. Jaz sem v mladosti trdno
verjela, da je to mimo. Ko je odšla
od doma, je bila prepričana, da ji
bo lasten dom pomenil svobodo.
A je ni našla. Ker se z očetom nista
razumela, ker je rad zahajal v go-
stilno, ker je imel druge ženske.
In je znal biti tudi nasilen. V tistih
časih so ženske nasilje sprejemale
kot nekaj naravnega. Ravno zato
se ne strinjam s tistimi, ki govori-
jo, da je nasilja nad ženskami vse
več. Preveč ga je, še vedno veliko
preveč, a nekaj se je vendarle
spremenilo. Ženske in družba ga
ne sprejemajo več kot nekaj sa-
moumevnega, naravnega. Tedaj
je bilo del življenja. In moja nona
se nikoli ni jezila na sina, mojega
strica, ki je mamo zaničeval in iz-
koriščal. Celo branila ga je, saj je
bil fant. Edini sin. In dedič.
Mama je bila ravno zaradi tega
sanjač. Ljudje, ki bežijo, radi san-
jajo. In moj oče je znal obljublja-
ti, pripovedovati. Ženskam je bil
od nekdaj všeč. Oba sta mi
večkrat govorila, kako jima je bilo
v začetku težko. V Trstu, v prvih
petdesetih letih, ni bilo lahko.
Težko je bilo najti delo. Onadva
sta si želela boljšega življenja in
sta zaprosila za vizum, da bi se
odselila v Kanado. Vem, da sta ga
dobila, čeprav sta mi malo govo-
rila o tem. Ne vem pa, zakaj sta se
zadnji trenutek premislila in sta
ostala. Samo slutim.
Moj oče je bil podoben meni.
Brez korenin, brez doma, rado-
vedna duša, ki je ljubila potovan-
ja. Vem, da bi on šel. Tako kot bi
šla jaz. Mama pa je bila vse
življenje drugačna. Doma ji je
moralo biti res zelo hudo, da je
sploh zapustila rodno Bazovico.
Predstavljam si, da sta se z bratom
res slabo razumela. Pozneje se ni
selila nikoli več. Čeprav sva jo z
očetom večkrat prepričevala, da
bi bilo pametno najti boljše,
udobnejše stanovanje. Moja ma-
ma je bila človek s polnimi oma-
rami, z veliko spominov in z glo-
bokimi koreninami. In se je bala
sprememb. Saj sem tudi sama na-
vezana na spomine, a jih znam
vzeti s seboj, ko grem na pot.
Tista Kanada pa jima je ostala v
srcu. Ko sem bila še majhna de-
klica, mi je mama vedno pela pe-
sem o hišici v
Kanadi. “Avevo
una casetta pic-
colina in Cana-
da con vasche e
pesciolini e
tanti fiori di lil-
la”, imel sem
majhno hišico
v Kanadi, z rde -
či mi ribicami
in glicinijami,
pra vi italijan-
sko besedilo te
pesmice, ki go-
vori o nekom,
ki je to hišico
gradil. Moja
mama je mor-
da upala, da bo
to moj oče.
Morda je samo
sanjala. Dolgo
let potem sva se z možem vozila
po Gornjem Poadižju, iskala sem
kraje, kjer sem kot otrok hodila
poleti s starši na počitnice. V ob-
dobju, zelo kratkem, ko nam je
šlo lepo in nismo trpeli poman-
jkanja. Srce mi je poskočilo, ko
sem na ozki, ovinkasti cesti, ki
pelje iz Sappade, zagledala leseno
bajto, okrepčevalnico, z imenom
Casetta in Canada... Hišica v Ka-
nadi. Tu se je vsakič, ko smo se
peljali mimo, ustavil moj oče. Za-
radi tistih spominov, zaradi sanj,
o katerih vem tako malo, in zara-
di tistega neizkoriščenega vizu-
ma.
V bloku, ki je bil last občine ozi-
roma družbe Ater, smo potem
ostali dolga leta, onadva do
smrti, jaz, dokler se nisem
odločila, da uresničim njune san-
je. Ob večerih, ko sem jaz že spala
oziroma sta onadva mislila, da
spim, sta se mama in oče pogo-
varjala o hišici na podeželju, z
vrtom. Tako močno sta si jo žele-
la. Da bi jaz imela vrt in gozd in
naravo, ki sem jo tako ljubila. Da
bi bil zrak boljši. Da bi bila
končno na svojem. Da bi se ne
pritoževala vsak večer zaradi
hrupnih sosedov. Vem, da sta
sanjala in dajala na stran denar.
In da sta načrtovala hišico, ne v
Kanadi, ampak na našem Krasu.
Menda nekje v Bazovici. A moj
oče je v tistih časih vse rajši hodil
v gostilne. Moja mama je vse
manj prepevala o hišici z glicini-
jo. Vse bolj žalostna je bila in vda-
na v usodo. Ostali smo najemniki
in o Kanadi in Krasu nista več
spregovorila.
Morda smo ravno otroci tisti, ki
nosimo v sebi seme, ki so ga za-
sadili naši starši, in skušamo poz-
neje uresničiti njihove sanje.
Morda mi je ravno zato tako po-
membno, da imam ob hiši glici-
nijo in morda sem ravno zato vse
doslej imela tudi majhen ribnik
z rdečimi ribicami. Kot bi nekje v
moji podzavesti še vedno živela
tista pesmica o hišici v Kanadi. In
morda je ravno to razlog, da sem
žrtvovala vse, samo zato, da ni-
sem šla živet v blok. Samo v Ka-
nado me pot ni zanesla, od nek-
daj pa hrepenim po hribih in
smrekovih gozdovih. Kot bi v
podzavesti uresničevala daljne
sanje.
Sedaj, ko držim v rokah težki dal-
jnogled in se z njim sprehajam po
pobočjih Korade, mi je žal, da ga
ne morem podati očetu... in ma-
mi. In se jim nasmehniti pod mo-
jo še mlado glicinijo..., saj je tu
tako kot v vajini hišici v Kanadi.
La casetta piccolina in Canada...
To boli, tako močno boli, da
nežno pobožam daljnogled in ga
spet položim v škatlo. Težko je
namreč gledati v preteklost. Bo-
leče. Najbolj, ko veš, da spominov
ne moreš več deliti s tistimi, ki jih
imaš rada.
Vrh Korade je še v oblakih, čisto
zgoraj baje sneži. Želim si, da bi
bila pomlad in bi lahko nesla v
dolino posodo s trobenticami. Na
grob vrh griča, ki gleda na dolino
Idrije. Tja, kjer so moji starši sedaj
našli tisto svojo malo, nesrečno
hišico v Kanadi. Pa čeprav samo
na meji med Brdi in Benečijo.
Suzi Pertot
Po začasnem zatišju si spet utira pot med športnimi panogami
Atletika spet zanimiva za slovensko
mladino na Tržaškem
  zadnjih letih se atletika
počasi spet uveljavlja na
zemljevidu slovenskega
športa v Italiji. Vzgib za ta čla-
nek je tekmovanje v krosu za
slovenske nižje srednje šole na
Tržaškem, ki ga je pred tednom
dni priredil Atletski klub Bor.
Tek čez drn in strn sicer ni no-
vost pri nas, tokratna izvedba na
območju Stare ograde na
Opčinah – potem ko so prejšnji
dve izdaji uresničili na bazov-
skih Gabrjah - pa je bila rekor-
dna, saj so se tekmovanja prvič
udeležile vse slovenske tržaške
šole. Ob lepem vremenu in ob
sunkih burje se je na progo po-
dalo kar 75 dijakinj in dijakov.
Mladi tekači so tekmovali na ra-
zličnih razdaljah, odvisno pač
od razreda, izidi pa so bili v vseh
kategorijah precej izenačeni.
Nekateri so nase opozorili z
omembe vrednimi časi, četudi
je kros mestoma pogojevala do-
kaj visoka trava. Treba je vedeti,
da je bila med nastopajočimi le
V peščica dijakinj in dijakov, ki tre-nirajo atletiko, ostali pa se uk-varjajo z drugimi panogami ozi-
roma sploh niso dejavni v špor-
tu.
Kolajne najboljšim so podelili
predsednik Športnega združenja
Bor Gorazd Pučnik, nekdanja
državna mladinska prvakinja v
metu diska Irena Tavčar in Fran-
ko Vitez, prvi načelnik atletske-
ga odseka pri slovenskem me-
stnem društvu.
V aprilu bo AK Bor priredil v Go-
rici državno tekmovanje v atlet-
skih mnogobojih za mladinske
kategorije. Po napovedih se ga
bo udeležilo tudi nekaj društev
iz Slovenije. V prvi polovici ma-
ja pa je predviden še vsakoletni
spomladanski športni dan za
nižje srednje šole na atletskem
stadionu na Kolonji.
Preporod Borove atletske sekcije
je vezan na prizadevanja neka-
terih zanesenjakov. Magnet za
otroke in družine je Biserka Ce-
sar, nekdanja metalka diska, ki
na Stadionu prvega maja v sklo-
pu Športne šole Trst vodi
otroško telovadbo. Je pa tudi
glavni trener mladih, ki se nato
odločajo za atletiko. Odkar dela
z naraščajem, je Bor na mladin-
ski ravni že dosegel vrsto od-
mevnih rezultatov tudi na
vsedržavni ravni, na pripravah v
Splitu pa so varovanci Cesarjeve
spoznali tudi dalmatinsko šam-
pionko, zmagovalko olimpijske
medalje v skoku v višino Blanko
Vlašić. Pomemben pa je tudi
prispevek, poleg staršev – odbor-
nikov, ki spremljajo dejavnost
svojih otrok, nekaterih starejših
športnih delavcev. Duša tekmo-
vanj, ki jih prireja Bor, je trener
in odličen poznavalec atletike
Bruno Križman. Dragoceno po-
moč pa mu, ko je potrebno, nu-
dijo še nekateri glavni tvorci
uspešne zgodovine Borove od
atletike, od že omenjenih Pučni-
ka in Tavčarjeve pa do Vojka Ce-
sarja, Fabia Ruzzierja in drugih.
HC
  o 3. aprila bo odprta v
razstavnem prostoru
Magazzino delle idee ve-
lika razstava, posvečena enemu
od vodilnih sodobnih hrvaških
slikarjev Vatroslavu Kulišu (let-
nik 1991). Razstavljena dela pred-
stavljajo pravo eksplozijo izrazi-
tih toplih in hladnih tonov,
prvinsko zmes
močno poudarjenih
in utripajočih izbru-
hov, vodenih akrila-
stih izlivov, navzno-
ter in navzven vi-
jočih se kolobarjev,
valovitih vijug in
oškropljenih ma-
dežev, ki ponazarja-
jo ves svod barvnega
diapazona. Od tod
pomenljiv naslov
“Centripetalne fu-
ge” za razstavo, ki jo
(po lanskih nastopih
v Rimu in Mantovi)
prirejajo še v Trstu
Muzej za umetnost in obrt iz Za-
greba, Pokrajina Trst in Hrvatska
skupnost v Trstu s prispevkom
Avtonomne dežele FJK in
hrvaškega generalnega konzula-
ta v Trstu.
V zadnjih letih smo bili priča dra-
gocenim razstavam in drugim
prireditvam v prostorih nekdan-
jega pristaniškega skladišča, zato
takšno ime, med gledališčem
Mielo in dvorano Tripcovich, ki
ga upravlja Tržaška pokrajina.
Razstavam, ki so bile posvečene
zgodovinski zbirki Fundacije
CTRrieste (nekdanje tržaške hra-
nilnice) in sodobni umetnosti v
Trstu (1910-1941), izrednemu do-
kumentarno - umetniškemu pre-
gledu Piera del Giudiceja o prvi
svetovni vojni, pa tudi odmev-
nim osebnim pregledom, npr.
eklektika Malabotte, našega Gro-
ma, fotografa Stravisija. Zato smo
kot vsi tukajšnji ljubitelji umet-
nosti izredno zaskrbljeni za pri-
D hodnost tega edinstvenega raz-stavnega prostora, ko bo prišlodo dokončne ukinitve pokrajin-
ske ustanove.
Pred kratkim je bil tu uprizorjen
tudi večumetniški poklon, ki ga
je kulturno društvo Woland na-
menilo velikemu “neznanemu”
ruskemu slikarju Olegu Ku-
drjašovu. Ta je potekal nekako v
oplajanju z dediščino drugih ru-
skih velikanov Skrjabina in Pa-
sternaka, na pobudo tržaškega
pianista Alessandra Crismanija in
v sodelovanju z angleškim umet-
nostnim zgodovinarjem Edwar-
dom Lucie-Smithom. Isto
društvo je lani poleti priredilo
razstavo slikarja Vatroslava Kuliša
v Sesljanskem zalivu.
Slavnostnega odprtja razstave v
Magazinu idej pa se je udeležilo
ugledno in številno zastopstvo,
tudi mnogo časnikarjev, iz
hrvaške prestolnice. Predsednik
tržaške hrvaške Zajednice Gian
Carlo Damir Murković, sicer
znan podjetnik in eden od po-
budnikov razstave, je gostil s
predsednico pokrajinske uprave
Mario Tereso Basso Poropat, za-
grebško podžupanjo Vesno Ku-
sin, tržaško hrvaško konzulko
Nevenko Grdinić in veleposlani-
ka v Rimu Damira Grubišo. Glav-
no besedo na odprtju so
imeli omenjeni Lucie-
Smith kot dobri poznava-
lec hrvaškega slikarja,
umetnostni zgodovinar in
kritik Tonko Maroević ter
ravnatelj zagrebškega mu-
zeja za umetnost Miroslav
Gašparović. Le-ti so tudi avtorji
študij, ki opremljajo lep trijezični
katalog o razstavi, v italijanščini,
hrvaščini in angleščini.
Sodobni abstraktizem ima kore-
nine v zgodovinskih avantgar-
dah prejšnjega stoletja in tudi v
ameriškem abstraktnem ekspre-
sionizmu, ki ga je, kot ugotavlja
angleški kri-
tik, po drugi
svetovni voj-
ni sponzori-
rala v Evropi
tudi ameriška
tajna služba
CIA. Tako to-
rej slikarsko
gibanje, ki je
obče sprejeto
kot izraz po-
polne svo-
bodne ustvar-
jalnosti v pri-
merjavi s sov-
jetsko proti-
individuali-
stično avtoritarnostjo, ki je hudo
pogojevala umetnost, naj bi bilo
v resnici eno od prikritih sredstev
hladne vojne. S to ironično ugo-
tovitvijo Lucie-Smith povezuje
absolutno svobodo in sponta-
nost hrvaškega slikarja z obzor-
jem regije, ki ji pripada, z nek-
danjo Jugoslavijo, ki ni izvajala
takšnega ideološkega nadzora
nad umetnostjo kot sicer druge
države vzhodnega bloka. Nemara
pa so v Kulešovih močnih, bo-
lečih in kričečih nanosih barv
zaznavne tudi krvave sledi in ra-
ne državljanskih vojn, ki so zajele
balkansko območje v devetdese-
tih letih prejšnjega stoletja.
Razstava je na ogled brezplačno
od ponedeljka do petka med 10.
in 13. uro, ob sobotah in nedel-
jah tudi med 15. in 19. uro. Vo-
deni obiski pa bodo v nedeljo,
20. marca, in 3. aprila ob 11. uri
in v soboto, 26. marca, ob 17. uri.
Davorin Devetak
Razstavni prostor Magazzino delle idee v Trstu
Razstavlja hrvaški slikar
Vatroslav Kuleš
Vatroslav Kuliš, predsednica tržaške pokrajine 
Maria Teresa Bassa Poropat in 
umetnostni kritik Edward Lucie Smith
Aktualno17. marca 201616
  Kulturni praznik v organizaciji slovenskih društev v Laškem
Privoščimo si lepoto in sprejmimo
izzive, na katerih sloni prihodnost!
TRŽIČ 
  lovenci iz Laškega so le-
tos organizirali večer slo-
venske kulture v župnij-
ski dvorani ob cerkvi sv. Niko-
laja v Tržiču. Veliko črnobelo
upodobitev pesnika iz Vrbe, ki
je v petek, 11. marca, stala na
odru, so krasili nageljni in mi-
moze: srečanje, posvečeno ra-
zličnim kulturnim izrazom, so
namreč v veliki meri oblikova-
le pripadnice nežnega spola.
SKRD Jadro, SKRŠD Tržič in
Združenje staršev slovenske
šole v Romjanu so poskrbeli za
prisrčen in pester večer, na kate-
rem so se prepletali glasba, gle-
dališka uprizoritev in priložno-
stni govor s krepko družbeno-po-
litično poanto. Ko so v dvorani
ugasnile luče, je mlada pevka La-
ra Černic poklonila občinstvu
osebno interpretacijo Zdravljice.
Prešeren, prežet z duhom svobo-
de narodov, je bil predhodnik
našega časa, zapustil nam je bo-
gato dediščino in nas opomnil
na naše poslanstvo, je poudarila
presednica Združenja staršev
Damjana Kobal, ki je povezovala
večer. V imenu slovenskih
društev, ki neutrudno delujejo v
Laškem in dajejo bogat doprinos
domači skupnosti, je pozdravila
navzoče, med katerimi so bili tu-
di ronški župnik Renzo Boscarol,
velik prijatelj rojakov v Laškem,
in nekaj krajevnih upraviteljev.
Pozdrav tržiške občinske uprave
je prinesla odbornica za kulturo
Paola Benes. Našim ljudem se je
zahvalila za njihovo vztrajnost v
kulturnem in družbenem delo-
vanju. “V tako pluralni družbi,
kakršna je tržiška, vaša prisotnost
potrjuje pot, ki smo jo izbrali za
prihodnost: to je pot sprejeman-
ja, vključevanja, bogatenja med
različnimi”. Tržič naj bo mesto,
ki združuje, gradi mostove, ne pa
zidove. Dokaj mrzlo je občinstvo
S
poslušalo njene besede o
združevanju občin, češ da bo to
področje na tak način močnejše;
s spontanim aplavzom pa je na-
gradilo vest, da imajo namen
poimenovati ulico po Srečku Ko-
sovelu.
Na večeru je dva glasbena utrin-
ka podarila harfistka Ester Pavlic,
posebni gostje pa so letos bili čla-
ni Društva žensk Žbrinca iz Opat-
jega sela, ki skrbno negujejo tra-
dicije in ljudsko izročilo. Članice
društva vsako leto pripravljajo
predstavitev starega vaškega
običaja. Lani so se posvetile 100.
obletnici odhoda Opajcev v be-
gunstvo na Češko. Zanimalo jih
je, kako so Opajke doživljale čas
prve svetovne vojne in težke raz-
mere v begunstvu. Na tedenskih
srečanjih so raziskovale, se pogo-
varjale, obujale spomine na pri-
povedovanja mam in starih ma-
ter. Nastala je predstava Opajske
žene v begunstvu; to je zgodba o
Tini Španovi, ki je obenem zgod-
ba o ženskah, ki jim ni ostalo
drugega, kot da so zavezale svoje
borno premoženje v culo ter se z
otroki in s starimi starši odpravile
v begunstvo. Na ukaz avstrijske
oblasti so se izselili 14. junija
1915. Na Češkem so ostali nekaj
let; otroci so tam obiskovali šolo,
žene so delale v tovarni sladkorja
in na kmetijah. Ob vrnitvi v sko-
raj do tal porušeno rojstno vas so
s sabo prinesli kanček češke kul-
ture in jezika. Predstava je bila že
večkrat lepo sprejeta, zgodba o
Tini Španovi tako “ostaja živa,
nam v spomin in opomin”.
Večeru je dala poseben ton časni-
karka Erika Jazbar, ki je na odru
prebrala priložnostni govor. Slo-
venci smo posrečen narod, ker
imamo 8. februarja praznik, v
matični Sloveniji dela prost dan
z državno proslavo in podelje-
vanjem najpomembnejših slo-
venskih nagrad. To je nekaj edin-
stvenega, na kar smo lahko po-
nosni, je dejala. In vendar, se je
vprašala, ali “smo še vedno na-
rod, ki se zaveda pomena, ki ga
pri gradnji skupnega slovenskega
doma odigravajo duhovni oz. ne-
materialni temelji”. Ta zavest je
najbrž močnejša na obrobju slo-
venskega prostora, “kamor sega
ta naš skupni dom, ki zaobjema
Laško, Ljubljano, Bariloče, Belo
Krajino, Porabje, Toronto in Sid-
ney”; tam, kjer živijo slovenske
skupnosti, ki čutijo slovensko.
“Naš skupni slovenski dom je
zdržal tudi na teh tleh, ker ni bil
zgrajen na materialnosti”. V go-
spodarskem krču današnjega
časa pa nas prepričujejo, da je tre-
ba žrtvovati šolstvo, izobraževan-
je, raziskovanje, založništvo, ti-
skano besedo... Oblike bogatitve
jaza in skupnosti naj bi po mnen-
ju nekaterih, ki žal imajo škarje
in platno, le bremenile pro-
račun... Slovencem v Laškem je
goriška časnikarka in kul-
turna delavka čestitala, ker
z vsakoletnim praznovanje
izpričujejo povezanost s
slovenskim narodom. V
Laškem se pogosteje diha
“drugačen zrak od tistega,
na katerega sem navajena
v Gorici ali Trstu. Da ne
govorimo o Benečiji”. Ško-
da, ker še vedno preštevilni
iracionalno vidijo v dvoje-
zičnih tablah in vsem, kar
je slovenskega, grožnjo ali
pa, v najboljšem primeru,
to sprejemajo z nelagod-
jem. Naš svet je navzven
zanimiv predvsem zaradi
te naše specifike, naše pri-
sotnosti in prepletanja. “A
tako se vrti ta naš svet, marsikaj
se je spremenilo, še marsikaj se
mora spremeniti. Vprašanje je,
ali bomo dotlej kot organizirana
skupnost v taki obliki tudi
preživeli”. Najbolj žlahtna je naša
“nepoklicna kultura”, ki jo “sa-
mooklicani intelektualci” tudi
prezirajo, skupnosti pa omogoča,
da ostaja živa, “ker raste iz srčne
kulture ljudi“. Če nam bo uspelo
to posredovati mlajšim generaci-
jam, bomo opravili najpomem-
bnejšo dolžnost. Izziv, da bi v
Laškem v društveno delovanje
vključili mlade iz romjanske šole,
ostaja žal še daleč od uresničene-
ga. “Ni dovolj, da nekaj recitira-
mo, zato da utrdimo svojo iden-
titeto”. Soočati se moramo z živi-
mi udi slovenskega naroda,
kakršna je skupina Opajcev, je
poudarila Jazbarjeva. “Družina,
šola in družbena angažiranost so
trije temelji, na katerih sem gra-
dila svojo osebnost in identite-
to... Svojega življenja brez dela v
skupnosti si ne morem predsta-
vljati”.
Kako približati temu našemu
čutenju mlade, ki se šolajo v
Romjanu, je izziv, na katerem slo-
ni prihodnost Slovencev v
Laškem. Težko je razumeti, kako
to, da se ne najde vsaj peščica
mladih, ki bi bili zainteresirani
za društveno glasilo Jadro, “ki je
pravi biser”. Ne smemo se odpo-
vedovati svojim vsebinam, ne
smemo se bati majhnih številk
ne živeti proti toku. “Moramo pa
poskrbeti, da imamo tisti življen-
jski minimum, da preživimo”.
Skupnost v Laškem se že veliko
let sooča s priseljenci in bi verjet-
no lahko povedala marsikaj
poučnega vsem, ki več mesecev
čutimo mešane občutke in zbe-
ganost, “iščemo pot iz populiz-
mov, s katerimi nam postrežejo
ob vsakem koraku, poenostavlje-
nimi resnicami obeh strani, ki si
očitata fašizem, črni ali rdeči
fašizem, dve plati iste medalje”.
Govor je Erika Jazbar sklenila s
pozivom, da bi si znali privoščiti
lepoto. Da bi lepoto gojili na
vseh področjih, “da bi se odpo-
vedali kričanju, uničevanju,
trganju vsebin”. Da bi si pri-
voščili lepoto “v odnosih, ne le v
besedah”. Prav ta lepota naj pre-
priča okolje in tudi mlajše rodo-
ve, da bi se približali ter gojili
žlahtno slovensko tradicijo.
Danijel Devetak
(več fotografij na www. noviglas. eu)
V mestni knjižnici v Izoli 
Razstava o otroštvu v Afriki
  Mestni knjižnici Izola si
lahko obiskovalci ogleda-
jo razstavo z naslovom Ali
je pod istim soncem otroštvo res
lahko tako drugačno? Avtorja
razstave sta učiteljica Bojana
Križnar Pivk in Tomo Križnar,
slovenski popotnik s kolesom,
pisatelj, aktivist in humanitarni
delavec. V vitrino sta postavila
nekaj izdelkov iz naravnih mate-
rialov, ki jih ustvarjajo staroselci
z vojnega območja v Republiki
Sudan, natančneje iz Modrega
Nila, fotografije pa prikazujejo
življenje njunih prijateljev Nub.
Ob sprehodu skozi razstavo spoz-
namo, kako različno odraščajo
otroci pri nas in v Sudanu.
Nube se večino dneva skrivajo v
votlinah ali smuknejo v lisičjo
luknjo, da nanje ne bi padla kaka
bomba in jih raztrgala. V begun-
skih taboriščih si otroci sami iz-
delujejo igrače iz odpadnih ma-
terialov, iz drevesnih korenin pa
si naredijo piščalke. Fantki brcajo
žogo ali se gugajo na drevesih na
gugalnici iz navadne 'špage'.
Malo večji otroci nosijo mlajše
bratce in sestrice v naročju ali na
hrbtu. Njihova prva in najpo-
membnejša naloga je ščititi in
skrbeti drug za drugega. Kljub
vsem težavam se radi učijo. Šole
so v bližini votlin ali pod drevesi,
V da so čim bolj neopazne in jihne odkrijejo bombniki. Le redkiotroci premorejo zvezek in
svinčnik, v šoli pišejo s prstki po
prašni zemlji, učijo se s pomočjo
pesmi. Namesto na stolih in šol-
skih klopeh sedijo na zapuščenih
termitnjakih ali med vejami dre-
ves. Otroci tudi pasejo mršavo
govedo in osle. Kamnite ograje
za živali utrdijo z živalskimi iz-
trebki, pomešanimi s slamo. Nji-
hove koče so okrogle, narejene
iz blata, živalskega urina in sla-
me – verjamejo, da v hišah z vo-
gali stanujejo slabi duhovi. Fan-
tje in dekleta po več ur hodijo,
da zajamejo vodo in jo v pla-
stičnih posodah prinesejo do-
mov. Deklice s kamnom obliku-
jejo možnarje, da bodo lahko
mlele proso. Ženske kuhajo na
odprtem ognju. Imajo zelo malo
loncev in kako posodo. Njihova
običajna hrana je kisra – iz zmle-
tega prosa spečena palačinka in
okrina – omaka. Jedo s prsti iz
sklede, narejene iz polovice po-
sušene buče. V sušni dobi, ko
skopnijo zaloge hrane, se pre-
hranjujejo z žuželkami. Otroci
brez staršev v begunskih tabo-
riščih po tleh iščejo izgubljena
zrna. Spijo na tleh. Na zemljo po-
grnejo kos blaga ali naredijo po-
steljo iz bambusa ali iz lesenih
palic in vrvi. Vrvi spletejo iz ko-
renin ali lubja kruhovca, ki mu
pravijo slonje
drevo. Poznajo
samo dva letna
časa – deževno
in sušno dobo.
Samo v dežev-
ni dobi se lah-
ko okopajo – v
lužah. Za bele
zobe poskrbijo
s pogostim
umivanjem s
paličico in sli-
no. Nube so bi-
li včasih goli,
zato jih je vlada
proglasila za
divjake. Zdaj
morajo biti
oblečeni – nosijo stare ponošene
in strgane majice, hlače in krila,
kar jim ni všeč. Pravijo: včasih
smo bili divjaki, zdaj smo ptičja
strašila. Tudi obleko perejo v
lužah.
Fotografije prikazujejo tudi
življenje naših otrok. Dečki in
deklice hodijo v šolo, pišejo in
rišejo z različnimi pisali in bar-
vicami. Imajo zvezke, učbenike
in knjige – knjige lahko poiščejo
tudi na bogato založenih
knjižnih policah. Med poukom
kemije delajo poskuse. Hodijo
lahko v glasbeno šolo, k baletu,
v različne krožke, se ukvarjajo s
športom. Naše hiše imajo vogale,
tekočo vodo in elektriko, kopal-
nico, moderno kuhinjo s štedil-
nikom in veliko posode. Otroci
imajo lepe otroške sobe s postel-
jami. Okenske šipe čistimo s
čistili, prah na tleh odstranimo s
sesalnikom. Omare so polne
oblek in včasih ne vemo, kaj bi
oblekli. Posebna obleka je za
smučanje, pa tudi za maškare. Pri
hrani smo izbirčni in naše trgo-
vine so vedno bogato založene.
Tuširamo se, lase si posušimo s
sušilcem za lase. Kljub zobnim
pastam, zobnim ščetkam in zo-
bozdravnikom ima marsikdo
škrbaste zobe. Vozimo se v avto-
mobilih, gledamo TV, se pogo-
varjamo preko mobilnega telefo-
na ali interneta. Ja, tudi mi
kličemo na pomoč, piše pod eno
od fotografij: ko je pozimi žled
ali ko so poplave.
Razstava ima namen seznaniti
javnost z ogroženim ljudstvom
Nube, kjer predvsem otroci trpi-
jo zaradi po-
manjkanja
vode in hra-
ne, med igro
in skrivan-
jem v votli-
nah zaradi
strahu pred
bombardi-
ranjem. In so
hvaležni za
vsak trenu-
tek življenja.
Je tudi hu-
manitarne
narave. Obi-
skovalci ima-
jo možnost
naročiti foto-
grafijo, ki jim je všeč. Izberejo
lahko sliko v velikosti 60 cm x 40
cm – 40 evrov ali 21 cm x 14 cm
- 10 evrov. Zbrana sredstva Boja-
na in Tomo namenita izo-
braževanju otrok na ogroženih
območjih v Sudanu. Razstava
potuje po Sloveniji, predvsem po
osnovnih šolah, kjer navadno
pripravijo še izobraževalne in di-
daktične delavnice za otroke. V
lanskem letu so si lahko prebi-
valci Izole ogledali razstavo v ga-
leriji Plac Izolanov in na OŠ Li-
vade, v MKI pa prisluhnili preda-
vanju Toma Križnarja o življenju
sudanskih Nub.
ŠP
Erika Jazbar
Ester PavlicLara ČernicDamjana Kobal
Prizor s predstave Opajske žene v begunstvu 
foto dpd