TEDNIK
glasilo i
socii^isticne
LETO XXVI. ŠT. 49
PTUJ, 20. DECEMBRA 1973
CENA 1 DIN
PROGRAM
VOLITEV
Po končanem evidentiranju
kandidatov za možne delegate
bomo januarja izvedli pred-
kandidacijski postopek, to je
evidentiranje in dogovarjanje o
možnih kandidatih za člane
delegacij in druge funkcije;
-	v februarju bodo razpisane
volitve in izvedena kandida-
cgska opravila, ki bodo konča-
na sredi marca;
-	v drugi polovici marca
bodo volitve delegacij v temelj-
ne samoupravne skupnosti;
-	potem bi pribUžno mesec
dni trajal kandidacijski posto-
pek za volitve izvršilno-politič-
nih svetov občin, in republike;
-	sredi aprila bi bile
neposredne volitve občinskih
svetov;
-	konec aprila bodo konsti-
tuirane občinske skupščine in v
njih izvedene volitve republiške-
ga sveta in delegatov za zvezni
zbor skupščine SFRJ;
-	v maju bo konstituirana
republiška skupščina, ki bo^
izvolila delegate za zbor
republik in pokrajin skupščine
SFRJ in člana predsedstva
SFRJ; konstituirana bo( tudi
skupščina SFRJ.
vreme
do nedelje, 30. decembra
1973.
Ml^ bo >24. decembra ob
16.07.
Napoved: Sn^, ki smo ga
predvidevali do 16. decembra, je
povzročil velike zastoje v
prometu, predvsem v Avstriji in
na jugu naše države. Pri nas je
sn^ zapadel samo v planinah.
Nekaj so ga dobile tudi Haloze.
V bodoče ni pričakovati
izdatnejš^a sneženja in ne
ostrejšega mraza. A. CESTNIK
Obseg kmetijske proizvodnje letos večji
v letošnjem letu bo fizični obseg
kmetijske proizvodnje v ptujski
občini presegel raven lanskega leta.
Pri vinogradniški, sadjarski in njivski
proizvodnji bo verjetno dosežena
poprečna letina zadnjih treh let, ker
so bili pridelki iz leta 1972 jra
kakovosti in glede doseženih
količin, zaradi slabih vremenskih
razmer znatno nižji. Nadpoprečne
rezultate zadnjih treh let priča-
kujejo le v živinoreji. Vzreja goveda
in perutnine je sicer v obeh sektorjih
lastništva povečana. Po statističnih
podatkih za letošnje tričetrtletje je v
odkupu in prodaji kmetijskega blaga
ugotovljena povečana prodaja vseh
vrst goveda. Nabavne cene telet za
nadaljnje pitanje v boksih ali v
kooperacijski vzreji pri kmetih je
torej strošek, ki ga način intenziv-
nega pitanja še prenese. Zaradi
izredno stimulativne cene telet v
poletnih mesecih so bUa le-ta
prodana v glavnem v zakoL
Prav tako nam statistični podatki
za isto obdobje kažejo nadaljnje
znižanje prodaje prašičev. Negativen
trend vzreje svinjskega mesa ugotav-
ljamo že nekaj let in je značilen za
vso državo.
V smernicah razvoja občine Ptuj
je bila sprejeta odločitev za snovanje
večjega obrata za pridelovanja
sadnega in trsnega sadilnega mate-
riala. Realizacija ni stekla zaradi
nevsklajenih pogodbenih odnosov
med TOZD »Kooperacija" KK Ptuj
in Skupnostjo trsničarjev in dreve-
sničarjev v Juršincih. STD Juršinci
ne želi biti vključena s svojimi
samoupravnimi pravicami v kme-
tijsko delovno organizacijo, kar
pogpjujejo zakonsta določila d
proizvodnji sadilnega materiala. Pri
Kmetijskem kombinatu razmišljajo
o ustreznejših organizacijskih obli-
kah in predvidevajo, da bodo
zadržali proizvodnjo sadilnega mate-
riala za podravski in posavski
vinorodni bazen, ki je po republi-
škem srednjeročnem programu
predvidena v ptujski občini.
Tudi preusmerjanje kmetij se
razvija po začrtanem programu.
Spričo novih sistemskih ulaepov
nadaljnjega razvoja kmetijstva zavi-
rajo hitrejše preusmeritve le še
strokovna in organizacijska sposob-
nost proizvajalcev in organizatorja
proizvodnje.
V primerjavi z lainskim tričetrt-
letje m dosegajo kmetijske organi-
zacije ugodnejše finančne uspehe.
Stopnje rasti presegajo doseženo
poprečno stopnjo za vso gospodar-
stvo' v občmi glede doseženega
celotnega dohodka, dohodka in
ostanka dohodka. Najkvalitetnejše
stopnje dose^ Mesokombinat »Pe-
rutnina", ki v svoji dejavnosti
najmočneje razvija kooperacijsko
vzrejo perutnine, vzporedno pro-
izvodnjo krmnih mešanic in zakol
perutnine. Pri KK Ptuj in KZ
Lovrenc so doseženi uspehi rezultat
boljše letine, čvrstejših koopera-
cijskih odnosov s kmetovalci in
sistematičnejšega pristopa k odkupu
kmetijskih proizvodov.
M. Ozmec
Evidentiranih nad
500 ljudi
Priprave na skupščinske volitve so
v Ormožu že od vsega začetka vzeli
resno, zato tudi uspeh ni izostal.
Evidentiranj.e možnih delegatov in
članov delegacij je sprva šlo počasi,
z ustanovitvijo koordinacijskih od-
borov za kadrovska vprašanja pri
krajevnih organizacijah SZDL se je
stanje bistveno ^remenilo. Od
nekaj nad 100 evidentiranih pred
tem, je potem ob koncu prejšnjega
meseca število evidentiranih možnih
kandidatov za delegate poraslo nad
500. Evidentiranje ponekod še ni
končano.
Koordinacijski odbor za pripravo
volitev je minuU petek ocenil
dosedanje delo ter sprejel nekaj
najnujnejših zadolžitev za naprej. Že
ta teden bodo izdelali operativni
program nalojg za izvedbo vohtev ter
ga prediskutirah skupaj s predsed-
niki koordinacijskih odborov za
kadrovska vprašanja pri krajevnih
organizacijah socialistične zveze.
Razumljivo je, da ne bodo pozabili
na ustrezno strukturo članov
delegacij glede neposrednih proizva-
jalcev, žena in mladine. Le-ti morajo
dobiti ustrezno zastopstvo in mesto
v novem sistemu. Do konca
decembra so sklenili sklicati sejo
občinske konference SZDL ter
skupaj s predsedstvom občinskega
sindikalnega sveta pregledati sezna-
me evidentiranih kandidatov za
delegate ter izmed njih predlagati
ljudi za vodilne funkcije v občini.
Razgovora o pripravah na volitve
se je udeležil tudi Jože Ostre,
strokovni sodelavec repubhške kon-
ference SZDL.	jr
Kmetje enakovredni drugim
Bil je čas, ko smo hoteli Slovenijo napraviti trgovsko turistično deželo,
kjer bi zanemarili temeljne gospodarske dejavnosti, med katere sodi tudi
kmetijstvo. Prešli smo poskus in trudimo se, zagotoviti harmoničen razvoj
vseh panog gospodarstva, kar nam nalaga tudi nova ustava. Takšen odnos do
vseh panog naše^ gospodarstva nam daje upanje, da se bo „nekaj bistveno
premaknilo" tudi na področju kmetijstva.
BUa sprejeta vrsta zakonov, ki povsem na novo urejajo združevanje
kmetov, dedovanje kmetijskih zemljišč in promet s kmetijskimi zemljišči.
Zakonodaja nam je več ali manj znana, saj so bUe ^ tem številne javiie
razprave in tribune. Danes si oglejmo, kaj prinaša našim kmetom in vsem
delovnim ljudem novi skupščinski sistem.
Vsaka krajevna skupnost in temeljna organizacija združenega dela bo
imela svoje delegate, ne samo v občinski skupščini, temveč v vseh enajstih
temeljnih interesnih samoupravnih skupnostih. S tem naj bi zagotovili
občanom, predvsem tistim, v krajevnih skupnostih vpliv na reševanje
problemov in na oblikovanje politike v občinski skupščini in vseh interesnih
samoupravnih skupnostih. Zasebni kmetovalec, ki ne nazadnje s svojimi
sredstvi financira tudi delo občinske uprave, šolstva, zdravstva itd., bo tako
dobil prek svojih delegatov po^ed v to, kako se sredstva, ki jih ustvarja,
trošijo. O teh in drugih problemih so razpravljali kmetje s področja ormoške
občine, o čemer poročamo na 2. strani.
DELOVNI UUDJE IN OBČANI KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Desternik - Rogoznica - Vitomarci - ZaWč
v SREDO 26. DECEMBRA 1973 GLASUJMO VSI ZA HITREJŠI RAZVOJ NAŠIH KRAJEVNIH SKIJPNOSTI. ZA
HITREJŠE ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH POTREB, ZA LEPŠO PODOBO NAŠIH VASI IN ZA SRECNO PRI-
HODNOST NAŠIH OTROK!
2 STRAN
TEDNIK — Četrtek, 20. decembra 1973
Predpis!
Splošna naftna kriza v svetu je
tudi pri nas narekovala prejetje
odloka o omejevanju prodaje
pogonskih goriv. Prepis je prejel
zvezni izvršni svet ter v njem
določil, da gorivo lahko dobijo
samo vozila, ki pridejo na
bencinsko črpalko, kjer jim lahko
napolnijo rezervoarje.
Takoj po objavi odloka je prišlo
do vrste intervencij. Občine so
nasprotovale takšni odločitvi ZIS
z utemeljitvgo, da je nevzdržen,
ker onemogoča delo vseh kmetij-
skih in gozdarskih ter drugfli
strojev, ki niso motorna vozila,
rabijo pa pogonska goriva. Pa tudi
traktoqi, ki 90 motorna vozila,
porabijo pri delu večje količine
nafte, po katero mora kmet zaradi
omenjen^a predpisa po dvakrat
na dan 15 in več Kilometrov
daleč. Upravičeno se je zato
postavljala zahteva, da bi morali
dovoliti vsaj 50 ali mogoče več
litrov nafte odpejati v posebni
posodi ali sodih za nafto, kadar
gre za kmeta ali koga drugega, ki
rabi pogonsko gorivo za pogon
strojev.
Medtem se je pri nas zboljšalo
stanje na področju preskrbe z
nafto iiv njenimi derivati. Ozko
grlo 90 postale naše rafinerije, ki
niso mogle vseh količin nafte
predelati in tako zadovoljiti našim
potrebam.
ZIS je na intervencije, ki so
prih^aie z vse države, dal
tolmačenje omenjen^a odloka
republiškemu sekretariatu za kme-
tijstvo, da inšpekcijske službe ne
bodo preganjale tistih, ki bi v
določeni meri kršili prejet odlok
s tem, da bi prodajali nafto in
naftne derivate tudi tistim, ki ne
morejo priti z motorjevim rezer-
voarjem na bencinsko črpalko.
Tega tolmačenja ni nihče uradno
objavil. Uslužbenci bencinskih
črpalk se niso hoteli izpostavljati,
čeprav so neuradno vedeli za
dodatna pojasnila. Nekateri so „na
lastno odgovornost" po internih
navodilih prodajali v sode in drugo
posodo do 50 litrov nafte, drugje
pa tega niso hoteli storiti, zato se
je med ^udmi pričelo šušljati (!).
Na nekaterih črpalkah je bilo
mogoče dobiti „vse", na drugih pa
„ničesar".
Kljub internim navodilom, da
namreč kršilci prejetega odloka
ne bodo preganjani, pa je odlok
kljub nesmislom, ki jih vsebuje, še
vedno v veljavi. Največji nesmisel
predpisa je v tem, da ga dodatna
tohnačenja izk^učujejo, pa čeprav
interno. Odlok je prišel najoolj
prav tistim, ki imajo tovornjake z
velikimi rezervoarji. Na prvi
črpalki ga natoči, spotoma nafto
proda in na naslednji črpalki
natoči znova. Taki primeri niso
redki! Torej — zakaj predpis in
komu predpis? Črni borzi, katera
je edina tudi potegnila profit.
Takšni predpisi pa gotovo delajo
veqo gospodarsko škodo kot
korist, zraven tega pa še zmedo na
.tržišču in zbeganost pri ljudeh.
Krepitev samouprave - pogoj uspeha
Zadružno organiziranje kmetov je
bilo deležno mnogih besed. Številne
razprave od sprejetja zakona o
združevanju kmetov, so v ormoški
občini porajale ideje o majhnih
zadrugah, takšnih kot so bile pred
leti. Globlje analize so pokazale, da
v tem ni izhoda, temveč je v
razvijanju odnosov med kmeti in
obstoječo kmetijsko delovno orga-
nizacijo, to je SVL-obrat »Jeru-
zalem" Ormož. K takšnemu mnenju
in odločitvi je pripomogla tudi nova
ustava, ki omogoča samostojno
organiziranje kmetov v obliki
temeljne organizacije združenega
dela, katere člani so kmetje -
kooperanti. TOZD - kooperacija
daje pravico do soodločanja in
pravico do informiranja sodelujočih.
S tem je podana zahteva kmetov, za
poglabljanje samoupravljanja, ki bi
se naj odražalo v si»dbujanju,
programiranju in organiziranju kme-
tijske proizvodnje.
Približno tako so sklepali številni
kmetje na sobotni sqi sekcije
zasebnih kmetovalcev, ki že vrsto let
uspešno deluje pri občinski konfe-
renci socialistične zveze Ormož.
Kmetje so prišli skupaj predvsem
zato, da bi se pogovorili o
ustanavljanju kmetijske zemljiške
skupnosti in temeljne organizacije
združenega dela - kooperacija pri
obratu »Jeruzalem" Ormož, Skupno
so ugotovili, da so na obeh
področjih doslej mnogo naredili, da
so na dobri poti ter da je uspeh
odvisen predvsem od zavzetosti
kmetov samih in tudi odrovornih
ljudi pri obratu »Jeruzalem'.
Uvodni poročili sta podala Vinko
Plohi in Janko Munda. Prvi je podal
pregled zakona o kmetijskem
zernljišču, ki sodi med temeljne akte
urejanja družbeno ekonomskih od-
nosov v kmetijstvu in na vasi. Letos
je pričel veljati tudi novi zakon o
dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev
(kmetij). Oba predpisa sta bistveno
posegla v kmetijsld prostor in na
področje kmetijske zemljiške poU-
tike. Veljati sta pričela 24. avgusta
letos. Predvsem pa je Plohlovo
poročilo bilo namenjeno ustanavlja-
nju kmetijske zemljiške skupnosti,
katere ustanovna skupščina bo po
predlogu 29. decembra letos. To
skupnost ustanavljajo kmetijske in
gozdarske delovne organizacije,
krajevne skupnosti in občinska
skupščina z družbenim dogovorom.
Skupnost predstavlja predvsem
mesto za družbeno dogovarjanje o
razpolaganju z zemljišči na področ-
ju občine. Njene naloge so
mnogotere. Naj jih naštejemo samo
nekaj: skrb za pravilno rabo
zemljišč, sodelovanje pri planiranju
občinskega prostora, vodenje evi-
dence o neobdelanih kmetijskih
zemljiščih in nudenje strokovne
pomoči obdelovalcem, predlaganje
ukrepov za prenos neobdelanih
zemljišč, spodbujanje oblik sodelo-
vanja med kmeti in delovnimi
organizacijami, pri prometu s
kmetijskimi zemljišči sodeluje kot
usmerjevalec pri uveljavljanju pred-
nostne pravice nakupa, pospešuje in
združuje delo in sredstva kmetov in
kmetijskih delovnih organizacij,
odkupuje in posreduje tista zemlji-
šča v proizvodnjo, ki se bodo
sprostila po določbah zakona o
maksimumu za ne kmete in po
določbah zakona o dedovanju, skrbi
za proglasitev perspektivnih kmetij
za zaščitene ip.
Janko Munda, inž. kmet., je v
svojem poročilu prikazal delo, ki je
bilo opravljeno v zvezi z zakonom o
združevanju kmetov ter podal
sistem samoupravnega organiziranja
kmetov v okviru TOZD-kooperaci-
ja pri obratu »Jeruzalem" Ormož.
Razprava se je pričela s vprašanji,
kakšna bi morala biti kmetija, da bi
lahko dobila status tako imenovane
zaščitene kmetije in kako se v tem
primeru tolmačijo določila zakona
o dedovanju, kdo je kooperant in
kdo ni ter se ustavila pri vprašanju,
zakaj je v kmetijstvu spet potreben
nek nov sistem, nova ureditev, ki
mnoge samo bega. Po zavzeti
razpravi so kmetje prišli do sklepa,
kot smo ga zapisali v uvodu tega
sestavka.	jr
nteoNIK
Obrisi novih nalog
v ponedeljek, 17. decembra
1973, je bila zadnja seja komiteja
občinske konference ZKS Ptuj v
tej mandatni dobi Glavna vsebina
seje je bila namenjena vsebinskim
pripravam na prvo sejo novoizvo-
ljene občinske konference ZKS
Kuj, ki se bo sestala že v
ponedeljek, 24. decembra. S tem
je komite tudi opravil zadnjo
zadolžitev, ki je bila, da pripravi
volilno konferenco. Novost je bila
v tem, da so na seji komiteja
bodoči kandidati poročali o nalo-
gah, ki si jih bodo začrtali novi
organi ZK v občini v novem
dveletnem mandatnem obdobju.
Alojz GOJCiC, član komiteja
in kandidat za novega sekratarja
komiteja, je nakazal obrise nove-
ga programa, način in metode
delovanja občinske or^nizacije
ZK kot celote, delovanje posa-
meznih osnovnih organizacij ZKS,
organov in delovnih teles občin-
ske konference ZKS. Pri tem je
poudaril, da bo ZK v občini
predvsem usmerjala svojo dejav-
nost na dosledno uresničevanje
ustavnih določil, s poudarkom na
delavska dopolnila, pripravam na
volitve, idejno-političnemu izobra-
ževanju komunistov, pripravam na
X. kongres ZKJ in vii. kongres
ZKS ter uresničevanju akcijskega
programa, ki ga bosta sprejela
oba kongresa; prizadevanjem za
vključitev vseh komunistov v
družbenopolitično aktivnost in
sprejemanje novih članov v ZK.
Na gospodarskem in družbenem
področju pa bo občinska orga-
nizacija ZK usmerjala svojo de-
javnost na najpomembnejša vpra-
šanja, kot so: kmetijstvo, indu-
strija, šolstvo, kultura, stano-
vanjska politika, samoupravne in-
teresne skupnosti, integracijska gi-
banja, kadrovska politika, splošni
ljudski odpor in mednarodni od-
nosi.
Za tem so kandidati za nove
predsednike komisij pri konfe-
renci in komiteju, teh bo kar 13,
nakazali osnutek programa dela
in kadrovske predloge za člane
teh organov in delovnih teles
občinske konference ZKS.
Ob koncu se }6 sekretar komi-
teja Franc TETICKOVIC zahvalil
članom komiteja, predsednikom
komisij in predstavnikom družbe-
nopolitičnih organizacij in občin-
ske skupščine za uspešno sodelo-
vanje. Poudaril je, da smo v tem,
za ZK izredno pomembnem ob-
dobju, obravnavali številne naloge,
mnoge od njih smo tudi uspešno
rešili. Različnost pogledov je često
bila v razpravah, ko so se oblikovala
stališča; toda pri sprejemanju in
izvajanju sklepov je komite vedno
deloval enotno.
Alojz GOJCiC se je v imenu
članov komiteja in v imenu vseh
1.200 komunistov ptujske občine
zahvalU Francu TETICKOVICU za
njegovo dolgoletno uspešno vodenje
občinske organizacije ZKS, njegovo
fffizadevnost, marljivost in tova-
rištvo pri delu. Prav v obdobju po
21. seji predsedstva ZKJ, Titovega
pisma in 29. seje CK ZKS, je njegov
politični posluh, prežet s huma-
nostjo in človečnostjo, največ
prispeval, da smo mnoge probleme
rešiU na človeški način tako, da
bomo jutri lahko še naprej delovali
skupaj.
F. Fideršek
Kandidati za nove organe ZK
Po obširnih razpravah, od evidentiranja možnih kandidatov v osnovnih
organizacijah ZKS, na volilnih konferenci, v kadrovski komisiji, na sejah
komiteja in na zadnji seji občinske konference ZKS Ptuj je bU končno
oblikovan predlog možnih kandidatov za novi komite ObK ZKS in za
predsednike komisij.
Kandkiati za komite ObK ZKS:
Alojz GOJCiC za sekretarja komiteja, Dimče STOJCEVSKI za
organizacijskega sekretarja, za člane pa: Martin BERDEN, Janko BEZJAK,
Marjan BOMBEK, RAdojka CEH,Franc DAMIŠ, Cvetko DOPLIHAR, Peter
GEGIC, Miran GLUŠiC, dr. Mitja MRGOJ.E, Franc PREDIKAKA, Stane
ŠIROVNIK, Ludvik TURIN, Konrad VRTiC, Ivan VIDIC in Vinko
ŽIGMAN.
Kandidati za predsednike komisij:
Janko VOGRINEC - častno razsodišče, Ignac MURKO - revizijska
komisija, Dimče STOjCEVSKI - komisija za organiziranost in razvoj ZK,
Franc TETICKOVC - komisija za statutarna vprašanja ZK, Martin
UCaKAR - komisija za gospodarska vprašanja, Dušan PARAZAJDA -
komisija za idejna vprašanja, Mihael GOBEC - komisija za mednarodna
vprašanja, Karel LONCAR - komisija za SLO, Benjamin BELŠAK -
komisija za šolstvo in kulturo, dr. Ante MILETA - komisija za zdravstvo in
socialno varstvo, Alojz GOjCiC - kadrovska komisija, Ludvik TURIN -
komisiia za vprašanja mladih komunistov in Jože SEGULA - komisija za
delo s komunisti v tujini.
Komite bo štel skupno 17 članov, komisije pa od 7 do 13 članov.
F. FIDERŠEK
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
stran 3
( ^
Dan dedkov in
babic
I_^
v soboto, 15. decemlara je kot že
dve leti doslej, Krajevna skupnost
Hajdina pripravila sprejem in
poTOStitev za svoje najstarejše
občane.
Skrbno pripravljenemu programu,
Id so ga izvajali učenci osnovne Šole
v Hajdini in člani mladinske
»ganizacije - Hajdina, je prisluh-
nilo okrog 150 dedkov in babic.
Marsikateremu ^med njih se je
orosilo oko, ko je med nastopa-
jočimi videl svoje^ vnuka ali
vnukinjo. Srečni so bili ob misli, da
je vsaj en dan v letu čisto njihov in
da naS družbi še vedno nekaj
pomenijo, čeprav imajo že vsi na
ramenih sedem in več lorižev.
Vse prisotne sta v imenu krajevne
skupnosti in odbora SZDL pozdra-
vila predsednika Franc Zupanič in
Jože Šegula, ki sta v svojih ^vorih
poudarila zasluge, ki so jih naši
dedki in babice imeli pri izgradnji
naše domovine.
Pogostitev občanov so poleg
krajevne skupnosti omo^čili še
nekatera gostinska podjetja in
pekarna Vinko Reš iz Ptuja. Vsak
povabljenec je dobil skromno darilo,
pet najst^ejših občanov pa so še
posebej obdirili. Še vedno je na čelu
starostnikov Martin Vidovič iz Sp.
Hajdine, takoj za njim pa je Franc
Gorčenko iz Skorbe.
Po lepo pripravljenem in izvede-
nem programu so se dragi gostje
zabavali še pozno v noč, saj so
organizatorji poskrbeli tudi za ples.
S. SPOLENAK
Občani KS Rogoznica - 26. decembra
Delovni ljudje in občani krajevne
skupnosti Rogoznica se bomo 26.
decembra 1973 na referendumu
odločili za novi petletni program
razvoja naše krajevne skupnosti. Od
vsakega izmed nas je odvisno, ali
bomo v naslednjih petih letih
naredili nov korak k napredku,
lepšemu in zadovoljnejšemu življe-
nju v naših vaseh, ali pa bomo
obstali na mestu in nazadovali? Naš
skupni cilj in želje naših otrok pa je
napredek, lepše in bogatejše življe-
nje, ki ga lahko ustvarimo le z našim
delom, z našo pripravljenostjo,
enotnostjo in solidarnostjo, ki jo v
pohii meri izpričajmo na glasovanju
za ponovno uvedbo laajevnega
samoprispevka.
Ko smo se v teh dneh pogovarjali
z vami na konferencah SZDL v
Pacinju, v Spodnjem Velo\daku, v
Kicarju in v Zabjaku, smo se
prepričali, da si vsi skupaj želimo,
da bi bil petletni program razvoja
naše krajevne skupnosti uresničen.
Trdno smo prepričani, da bomo
tako enotno podporo za program
dobUi tudi na konferencah SZDL, ki
bodo v soboto in v nedeljo v
Rogoznici, v Novi vasi pri Ptuju in v
Podvincih. V vseh dosedanjih
razgovorih z vami smo prišli do
spoznanja, da je edina pot k
napredku, k hitrejšemu zadovolje-
vanju potreb in uresničevanju
interesov vseh naših ljudi ta, da vsi
^asujemo za program in krajevni
samopris^vek.
V naših prizadevanjih bodimo
enotni, razvijajmo solidarnost v
krajevni skupnosti in v vsaki vasi in
dosegli bomo cilj, ki si ga z novim
petletnim programom krajevne
skupnosti Rogoznica zastavljamo za
obdobje 1974 - 1978.
glasujmo ZA!
In ko se bomo čez pet let ozirali
nazaj po doseženih uspehih skupnih
prizadevanj in vloženih sredstev
krajevnega samoprispevka, nam bo
vsem toplo pri srcu, ko bomo lahko
naštevali rezultate našega dela za
obdobje 1974 - 1978.
-	v Podvincih nova dvorana v
gasilskem domu;
-	v Kicarju novi Gasilski dom in
elaborat za izgradnjo vodovoda;
-	od Spodnjega Velovlaka do
Pacinj asfaltna cesta, morda pa tudi
od Podvinc do Spodnjega Velovlaka;
-	novi trgovski lokal in most čez
reko Pesnico v Spodnjem Velovlaku;
-	asfaltirana cesta 4. reda skozi
vas Rogoznica izpod železniške
proge;
-	dobro vzdrževane krajevne
ceste itd.
Marsikaj se bo v tem času uredilo
tudi v drugih vaseh, zato se nam
izplača, da v sredo, dne 26.
decembra 1973 vsi glasujemo za
ponovno uvedbo krajevnega samo-
prispevka v krajevni skupnosti
Rogoznica.
Glasujmo za hitrejši razvoj naše
krajevne skupnosti, za zadovolje-
vanje skupnih potreb in interesov
vseh naših ljudi ter za srečno
prihodnost naših otrok!
KRAJEVNA KONFERENCA SZDL
ROGOZNICA
GRADNJA PROSVETNEGA DOMA
V APAČAH LEPO NAPREDUJE
Kot smo že poročali, so vaščani
Apač zadnji dve leti zelo aktivni.
Asfaltirali so vse ceste v vasi,
rekonstruirali električno omrežje in
sofinansiraU gradnjo novega trans-
formatorja.
V letu 1973 pa je bila vsa
kativnost usmerjena v gradnjo
prosvetnega doma, ki ga vas Apače
ni imela. Da je gradnja hitro
napredovala, je zasluga več faktor-
jev. Opravljenih je bilo mnogo
prostovoljnih ur dela, zavednih
vaščanov. Gonilna sila so bili člani
gradbenega odbora in nekateri člani
vaškega odbora. Človek, kije največ
prispeval pri gradnji pa je nedvomno
predsednik našega in gradbenega
odbora Vinko Ve it. Napravil je
načrt, izposloval potrebno doku-
mentacijo, strokovno vodil vsa dela
in delal ter tako prispeval nad 1500
delovnih ur in več tisoč kilometrov
s svojim avtom, doslej še brez
vsakep nadomestila. Ko je bil v
službi, g3 je v polni meri nado-
meščala njegova žena Zalika, ki ima
Za razne akcije v vasi tudi velike
Zasluge.
Tudi drugi odborniki so aktivni,
ieprav ne vsi. Nekateri niso opravili
niti ur po pogodbi. JVsekakor
dolgujejo vaščani zahvalo kolektivu
TGA Kidričevo, ki je prispeval
sredstva, KS Kidričevo, Temelini
kulturni skupnosti Ptuj. Pohvaliti
Mja Maksa Lesjaka, ki je iz tujine
prispeval za gradnjo doma 400 DM.
^ojz Muršec, upokojeni zidar, pa je
Po opravljeni pogodbeni obveznosti
primaknil še 100 N din, kljub nizki
pokojnini. Ce hočejo vaščani Apač
v bUžnji bodočnosto dokončno
zgraditi, bodo morali še aktivizirati
še vse tiste, ki še niso nič prispevki
in tiste, ki so prispevali manj kot je
bUo potrebno. Odbor še tudi upa na
prispevke delovnih organizacij in
širše družbene skupnosti. Do danes
je gradnja veljala cca 14 milijonov S
din. Stroške predstavlja pretežno
nabava gradbene^ materiala. Za
dokončanji gradnje, opremo, zuna-
njo ureditev pa bi bila potrebna še
dokaj večja sredstva ter prostovoJ[j-
no delo. Velika rezerva delovne sile
so še mladinci, ki niso dali od sebe
tistega, kar so pričakovah. Z
nekoliko več truda bi njihov klub
lahko že funkcioniral. Če bodo
hoteli mladinci kaj več napraviti, se
bodo morali bolje organizirati in si
izbrati vodstvo, ki si bo to ime
zaslužilo. Treba pa jim je priznati,
da so uspeli ztarati 1.300 N din za
gradnjo kluba. Mrtvilo je tudi v
prosvetnem društvu.
Prav je da zapišemo tudi črno
kroniko tega doma. Pripetile so se
tri nesreče pri delu, ki so zahtevale
bolniško nego. Od teh sta kar dve
zadeli najzaslužnejšega Vinka Veita,
zlasti druga bo terjala daljšo
bolniško nego. Ni mogoče opisati
trenutka, ko so za nesrečo zvedeli
vaščani, ki se zavedajo, kaj je
pomenil zdrav med njimi Zato mu
želijo čim prejšnje okrevanje in da
mu ne bi ostale kakšne posledice.
M. T.
Perutninarji so zborovali
v ponedeljek, 17. decembra, je
bila v prostorih Narodnega doma
sindikalna konferenca farm Sela in
Kidričevo ter valilnice -n farme
brojlerjev, pri mesokombinatu »Pe-
rutnina" ^uj. Na konferenci so
kritično obravnavali sedanje delo,
govorili pa so tudi o uspehih, ki jih
je podjetje v zadnjem času doseglo.
Osemnajstim delavcem je za uspešno
10-letno delo v podjetju podelil
generalni direktor »Perutnine" Ivo
Tomažič spominska darila -
zapestne ure.
Perutnina je sedaj ena največjih
tovrstnih organizacij združenega
dela v Jugoslaviji. Hiter vzpon te
pomembne veje prehrambene indu-
strije pa se kaže tudi v tem, da je
celotni dohodek „Perutnine" letos
tudi največji v ptujski občini. Na
konferenci so trdno sklenili, da
bodo tak položaj ohranili tudi v
prihodnosti. Vse kaže, da bodo to
tudi dosegli, saj so prav letos dali v
obratovanje velike proizvodne
zmogljivosti. Perutnina se širi iz
dneva v dan. Kapaciteto klavnice so
za tri krat povečali, zgraditi so novo
kafilerijo (to je obrat za predelavo
odpadkov), te dni bo začela
poskusno obratovati nova tovarna
mesnih izdelkov, farma v Kidri-
čevem je tik pred dograditvijo, tudi
zmogljivost valilnice so letos znatno
povečali.
Ob zaključku konference so
sklenih, da bodo v bodoče morah
posvečati več pozornosti osebnim
dohodkom zaposlenih. V preteklosti
so se prav temu zaradi investicij
odreklL Prav tako bodo mnogo več
pozornosti posvečali objektom za
rekreacijo, stanovanjskim proble-
mom in otroškemu varstvu.
Sledil je zabavni del z zakusko, na
katerem so jubilanti skupaj z
ostahmi „farmerji" poklepetaU o
tem in onem dogodku v preteklem
letu ter tako skupno proslaviU svoje
delovne zmage.
M. Ozmec
Osemnajstim jubilantom je ob 104etnici delovne dobe v »Perutnini",
generalni direktor Ivo Tomažič najprej govoril, potem pa razdelil spominska
darila - ročne ure	poto: M. Ozmec
USTANOVLJEN MLADINSKI AKTIV
V STOPERCAH
Mladi v Stopercah so ponovno
ustanovili mladinski aktiv, ki je bil
že več let ukinjen. Z vso vnemo so
se zbrali in izdelah načrt dela.
Mladi v Stopercah so že v začetku
nove organizacije začeli pridno
delati. PomagaU so pri gradnji nove
ambulante, ki so jo pred kratkim
odprli. Prav tako pa so organizirah
več družabnih večerov in s tem
popestrili kulturno živ^enje v tem
kraju. V ak^ so takoj ustanovili
sekciji za rekreacijo in kulturo, ki
sta že pokazali uspehe.
Največ uspeha so imeli člani
dramske sekcije, saj so v počastitev
dneva republike priredili pester
kulturni program s kratko veselo-
igro.
Sedanje vodstvo nam je povedalo,
da si prizadevajo imeti takšen aktiv,
ki bi požel veliko uspehov pri
nadaljnjem delu.
NP
4 STRAN
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
Sodni mlini meljejo počasi
Kako hitro obsodimo človeka in kako dolga
ter mučna je pot do rehabilitacije
Gotovo smo družba z največ,
demokracije na svetu. Zavestno
gradimo take odnose, zapisujemo jih
v najvažnejše dokumente. Tudi v
praksi se naša teoretična izhodišča
vse bolj potrjujejo. Tu in tam pa
seveda pride do izkrivljanj, hote ali
nehote napravimo napake, povzroči-
mo posledice, ki napravijo škodo, da
jo je težko popraviti. Posebej še
zato, ker smo še vedno prev&č
nagnjeni k temu, da prehitro
obsodimo, kar vsevprek razglašamo
koga za parazita in terjamo „glave".
Do re*snice pa se je tako težko
dokopati, da včasih odpovedo tudi
sodišča. Še težje še mi, preprosti
Zemljani. Ko bi se le znali pri
dajanju sodb brzdati! Koliko manj
tragedij bi bilo. Tistih osebnih,
intimnih, najbolj bolečih, ki jih ne
odtehta noben denar.
»PODKUPOVANJE? "
Zgleda, da zgornje misli natanko
ilustrira primer bivše Dravinje v
Kidričevem, oziroma vodilnih delav-
cev v njej. Letos spomladi smo pisali
„Kako in zakaj Dravinja v stečajnem
postopku". Takrat smo bralcem
pojasnili položaj majhnega kolekti-
va, ki se je znašel pred lil^idacijo in
je bila ogrožena socialna varnost
nekaj deset ljudi Takrat je prvosto-
penjsko sodišče že ukrepalo. Dva
vbdilna delavca iz Dravinje, Pod-
hostnika in Špoljarja, je poleg
nekaterih drugih obsodilo na zapor-
ne kazni, ker so menda nedovoljeno
trgovali in naredili še druge gospo-
d^ske prestopke. Pot do resnice pa
je tudi tokrat silno zavita. Vrhovno
sodišče SR Slovenije je namreč v
pritožbenem postopku ugotovilo
vrsto nepopohiosti in v celoti
razveljavilo sodbo sodišča prve
stopnje in jo vrnilo v ponovno
presojo. Priporočilo je, naj pri
ugotavljanju dejanskega stanja bolj
upoštevajo listinsko dokumentacijo.
Ta pa bo, kaže tako, stvari postavila
na drugačno mesto in jih osvetlila z
drugega zorne^ kota. Najbrž tudi s
tega, da je bila leta 1961, ko je
prišel v to podjetje Ivan Podhostnik,
Dravinja v razsulu, da je takrat 80
ljudi ustvarilo samo 28 starih
milijonov skupnega dohodka, da sta
v raztresenih obratih po vsem
I>ravskem polju vladala nered in
nedisciplina; Od 12 milijonov izgub
je Ivan Podhostnik v devetih letih
Dravinjo popeljal do 10 milijonov
skupnega dohodka, do nadpovpreč-
nih skladov, v katere so dajali več
kot za osebne dohodke in da so bili
ob nad 50 zaposlenih le trije režijski
delavci, ki so garali noč in dan.
Leta 1968 direktor Ivan Podhost-
nik niti ni dvignil vsega osebnega
dohodka, do katerega je bil
upravičen. Podjetju je prepustil več
kot 10.000 dinarjev. Čudna logika,
kajne? Ce bi res »krvavo" potrebo-
val denar za »podkupovanja in
gradnjo hiše", kot je ugotovilo
prvostopenjsko sodišče, kako to, da
ni dvighU denarja, ki mu je zakonito
pripadal? !
SODBA V IMENU LJUDSTVA
Dravinja je »cvetela", ko so se leta-
1970 nad njo začeli zbirati temni
oblaki. Nenadoma so v Kidričevo
začele prihajati milijonske fakture
za blago, ki ga nihče ni videl, o
čemer ni nihče nič vedel, ki sploh ni
bUo poslovni predmet Dravinje. Pri
^yseh je bU vmešan pred kratkim
sprejet trgovski potnik Belina.
Dravinja je svojega »poslovneža"
prijavila okrožnemu javnemu tožil-
stvu, klobčič pa se je odmotaval
počasi. Še zdaj se ni do kraja,
čeprav je medtem Ivan Podhostnik
maja 1971 doživel aretacijo, devet
mesecev preiskovalnega zapora, oko-
li 30 dni dolgi sodni proces, sodbo v
imenu ljudstva, njeno razveljavitev,
nekaj mesecev neupravičenega su-
spenza od Dravinje, deset mesecev
tavanja brez službe,) ko so se pred
njim zapirala vsa vrata in končno
poslovno afirmacijo in rehabilitacijo
z nabavno-prodajno zadrugo Pano-
nija, za katero je služba družbenega
knjigovodstva po kompletnem pre-
gledu poslovanja na zahtevo ptujske
občinske skupščine ugotovila, da
,,ni bistvenih nepravilnosti, ampak
samo začetniške težave, ki se lahko
v doglednem času odpravijo".
KRIVICA
Kdo bi vedel, koliko niti je še v
klobčiču in kdaj se bo do kraja
odvil. Težko je reči, ker sodni mlini
meljejo počasi. Gotovo pa prej,
preden bomo ljudje pripravljeni
sprejeti Ivana Podhostnika - in še
koga - brez madeža. Naši predsodki
so večkrat krivični in jim je žal
težko ukazovati. Nočejo in nočejo
se podrediti razumu. Pa čeprav
vemo, da delamo krivico.
Mirko Munda
Delo KS Ptuj lepo
napreduje
Krajevna skupnost Ptuj se letos
lahko pohvali s številnimi in uspešno
opravljenimi deli.
Zastavljen . program je v celoti
uresničila in ga tudi presegla.
Asfaltirala je nad 6 km cest in za ta
dela porabila nad miljon dinarjev.
Sofinansirala je regulacijo potoka
Rogoznica in pomagala pri gradnji
otroškega vrtca v Budini.
Vsa dela so bila programirana za
letošnje leto. Prihranjen denar bodo
porabili naslednje leto.
Krajevna skupnost Ptuj ima
izdelan program dela za leto 1974.
V glavnem bo vložila vsa sredstva v
gradnjo novega, sodobne^ rekrea-
cijskega centra na Bregu. Iz sredstev
uporabe mestnega zemljišča je
krajevna skupnost finansirala kanali-
zacijo v Cankarjevi, Potrčevi, Ja-
dranski in v Nataševi ulici.
Offfavilo je nekaj manjših popravil
cest in javne cestne ^razsvetljave ter
manjša popravila mestne kanaliza-
cije. '
Prihodnji teden se bo pri Ipajevni
skupnosti Ptuj sestala komisija, ki
bo pregledala dotok sredstev in njih
porabo. Komisija bo analitično
prikazala porabo sredstev in izvršena
dela, ugotovila pa bo tudi, koliko
sredstev bo prenesla v delovni
program prihodrijega leta.
Komisija za socialna vprašanja pri
Krajevni skupnosti Ptuj je sprejela
sklep, da bo tudi letos priredila
sprejem za socialno prizadete obča-
ne ter jih obdarila. Ista komisija je
sprejela še sklep, s katerim so
določili, da bodo ob koncu leta
pomagali tudi vsem otrokom iz
socialno ogroženih družin in vsem
materam samohranilkam.
Socialno ogroženih občanov je
nad sto in prejemajo družbeno
denarno pomoč.
NP
22. december
v Ormožu
Občinsko in krajevna združenja
zveze rezervnih vojaških starešin
bodo tudi letos poskrbela za
primerno proslavitev dneva JLA. K
sodelovanju so pritegnili osnovne
šole, ki bodo pripravile kulturne
programe.
Na predvečer praznika, to je jutri,
bodo v vseh krajih občine, kjer
delujejo krajevna združenja ZRVS,
pripravili v večernih urah posebne
proslave. Osrednja prireditev, oziro-
ma kar celodnevno praznovanje pa
bo v soboto, 22. decembra.
Zjutraj bo najprej III. redna
sk^upščina občinsk^a združenja
zveze rezervnih vojaških starešin,
nato bo predsednik združenja
ZRVS, Edvard Pajek pripravU
prejem ob dnevu JLA, zvečer pa bo
slavnostna akademija v domu
Partizana v Ormožu.
V soboto bodo v Ormožu
proglasili tudi rezultate tekmovanja
krajevnih združenj ZRVS, ki so
tekmovale med seboj. Rezervni
oficirji pričakujejo goste republi-
škega odbora ZRVS ter predstav-
nike JLA.	jr
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
stran 5
Ormož
dobil
novo
opekarno
v PRVIH TREH MESECIH PRIHODNJEGA LETA BO V ORMOŽU PRICELA POSKUSNO OBRATOVATI NOVA OPEKARNA, KI
BO DAJALA LETNO 14,5 MILIJONOV ENOT VOTLE ZIDNE OPEKE
Letošnji „dedek mraz" bo
končno uresničil dolgoletne želje
delovnega kolektiva OGRAD Or-
mož. Natanko pred dvema letoma
smo vas, gjoštovani bralci Tunika,
obvestili o Ogradovh načrtih
razvoja in posebej nakazali razvoj
ormoške Opekarne.
OPEKARNIŠTVO -
TRADICIJA
V Ormožu so na niestu, kjer stoji
sedaj sodoben objekt, delah opeko
že v prejšnjem stoletju. Prvo
opekarno so zgradili leta 1925,kije
skoraj povsem dotrajala in bila tik
pred propadom. Nujno je bilo zato
pričeti z razmišljanji o adaptaciji
stare ali gradnji nove opekarne.
Ogradovi so izbraU srednjo pot, ki se
je izkazala kot najboljša. Opravili 90
rekonstrukcijo in podapanje obsto-
ječe krožne peči za žganje opeke in
zgradili objekt z 2200 kvadratnimi
metri pokrite delovne površine. To
je pravzaprav najpomembneje. Tu je
velika sušilnica za opeko, ki obsega
lOOO kvadratnih metrov ter prostor
za strojno predelavo gline.
NAJVEČJA INVESTICIJA
POVOJNI
Celotna vrednost investicije je 1,4
milijarde starih dinarjev. Od tega je
sredstev delovnega kolektiva
OGRAD nad tretjino, drugo so
sredstva KB Maribor in družbenih
skladov občine* in republike. Po
nekaterih ocenah je gradnja nove
opekarne doslej največja investicija
po vojni v Ormožu, seveda izven
Kmetijstva, kije bilo deležno znatno
večjih vlaganj.
KAJ JE DOBIL OGRAD
Vsi stremimo po sodobni proiz-
vodnji in izbopanju tehnologije
dela, kar je bil tudi cilj pri gradiiji
opekarne v Ormožu. Prej je sušenje
opeke ob najugodnejših pogojih
trajalo 3 tedne do en mesec, sedaj
pa bo opeka suha v 38 urah. Prav
zaradi skrajšanega postopka sušenja
je bilo potrebno povečati kapacitete
krožne peči za žganje opeke, skozi
katero bo moralo sedaj mnogo več
opečnih elementov kot doslej.
Ogradu prinaša novogradnja tudi
bistveno povečanje vrednosti osnov-
nih sredstev. Pred dograditvijo nove
sušilnice in prostora za predelavo
gline je bila vrednost osnovnih
a-edstev na zaposlen^a 200 starih
tisočakov, sedaj pa je »poskočila"
na 7 milijonov starih dinarjev. In
končno, opekarni je ž novogradnjo
omogočen nadaljnji razvoj, saj bi jo
v nasprotnem morah zapreti.
SODOBEN OBJEKT,
KI OMOGOČA RAZVOJ
Različni so sistemi sušenja opeke.
Najstarejše je sušenje na prostem,
kar so delah dos\ej tudi v Ormožu;
poznamo novejši sistem sušenja
opeke v posebnih komorah in
najnovejši, tako imenovani krožni
sistem. Prav za zadnjega so se
odločili tudi v Ormožu. Zgrajen
objekt nove sušilnice omogoča tako
ormoški opekarni optimalne možno-
sti razvoja, saj je k obstoječemu
objektu možno dograjevati vse
naslednje objekte. Ogradova sušil-
nica za opeko je pravzaprav del
najsodobnejše opekarne, kar jih je
doslej spoznal in tehnološko izpeljal
človek. '
Za ta zahtevni projekt je dobila
Ssremo firma LINGL iz Uhna v Zr
emčiji. Tam so tudi projekt
tehnološko obdelaU. Gradbene pro-
jekte je izdelalo naše podjetje
Xradbeni kombinat Medzimurje"
Cakovec, ki vodi tudi celotno
'gradnjo.
S celotnim objektom bo upravlja-
ta 50 ljudi. Nekateri so bili že na
specializaciji v ZR Nemčiji, tako da
l^ko pričakujemo kvaUtetno delo.
Vsa postrojenja so avtomatizirana
na principu elektronskega sistema.
DRUGE DEJAVNOSTI
IN ZAKLJUČEK
Poleg opekarništva se pri gradbe-
nem podjetju OGRAD Ormož
ukvarjajo z gradbeništvom, kar je
njihova osnovna dejavnost. Pravza-
prav je vse tisto, kar je v Ormožu
lepo in novo, zgradilo prav to
podjetje. To je hotel, stanovanjsko
poslovna zgradba, avtobusna posta-
ja, letno kopahšče in mogoče še kaj.
Pravkar pa so pričeh graditi novo
stanovanjsko poslovno zgradbo na
ruševini med ormoško osnovno šolo
in Mestnim trgom. Blok bo imel dve
nadstropji s 24 stanovanji v
vrednosti 550 starih milijonov
dinarjev. V pritUčju bodo prostori
za trgovski lokal in banko.
Investitor je OGRAD sam, gradnja
pa je namenjena prostemu trgu.
V okviru Ograda deluje tudi
u^ešna elektrodelavnica. Delo
opravlja predvsem na področju
čakovske in varaždinske občine, pa
tudi vse objekte, ki jih gradi
OGRAD, opremijo sami z elektro-
instalacijami. Naj omenimo, da so
delavci tega obrata instalirah tudi
vse naprave za elektronsko upravlja-
nje nove opekarne.
Gradbeno podjetje OGRAD Or-
mož bo z novim letom gotovo
zažh^elo lepše življenje. Sodobna
tehnologija nove opekarne jim
omogoča kvahtetno proizvodnjo in
s tem vključitev v rentabilen in
donosen posel. Res je, da so delavci
tega podjetja morah stegovati pas,
kot temu pravimo, vendar smo
lahko prepričani, da bo ,,darilo
dedka mraza" to stanje bistveno
spremenik).
• jr
Star obrat za Edelovanje opeke bodo v ormoški opekarni opustili in ga
zamenjah z novim.
Sodobno »postrojenje" z a predelavo gline in izdelavo opeke, kjer bodo
skoraj vse deto opravili stroji. V ozadju vidimo vhod v veliko krožno
sušilnico.
Foto: J.RAKUŠA
6 STRAN
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
OROŽNIŠKE PRIJAVE O PARTIZANIH
V LETU 1943
5. NADALJEVANJE
DECEMBRSKE VESTI O PAR-
TIZANIH NA DRAVSKEM
POLJU
Po vesteh, ki so jih pošiljale
orožniške postaje na Dravskem
polju o partizanih sklepamo, da je
bilo osvobodilno gibanje na tem
območju mnogo bolj razvito kakor
v Slovenskih goricah.
Očitno je, da se Slovenske gorice
še niso opomogle po hudem udarcu
leta 1942, ko je okupator po bitki v
Mostju zaprl skoraj vse sodelavce
Lackove čete, jih zločinsko mučil,
veliko ustrelil in poslal v koncentra-
cijska taborišča. Prestrašeno ljudr
stvo se je balo novih žrtev, zato se
boj za svobodo še ni razvil.
Prijave z Dravskega polja javljajo
le manjše skupine partizanov, po
dva do šest, ki so pobirali pri
prebivalcih živež in druge potreb-
ščine, predvsem pa orožje in
municijo. Nastopali so tudi poli-
tično.
PRUAVE SI SLEDIJO
PO NASLEDNJEM
VRSTNEM REDU:
Orožniška postaja Cirkovce je
javila, da je 12. decembra osem
partizanov v Starošincih pri Jakobu
Gabrianu zaplenilo vojaško obleko
in puško.
Iz Rač so orožniki sporočili, da je
več partizanov prispelo h gostilni
Bauman. Dva sta vstopila, zaplenila
rum, moške obleke, zaboj piva in
100 cigaret. Oborožena sta bila s
puško in civilno oblečena. V hiši sta
se zadrževala pol ure.
Orožniške postaje na Dravskem
polju so javile še o teh partizanskih
nastopih: V Stražgojncih se je
pojavilo 18, decembra pri Draškovi-
čevih pet partizanov s puškami in
pištolami v vermaiiskih oblekah, ki
so zaplenili v hiši vermansko obleko.
Pri Brglezu v Šikolah sta 17,
decembra ponoči iskala dva parti-
zana vermansko uniformo, ki je
nista našla.
2e 9, decembra sta v Starošincih
dva partizana pri Marčiču in
Kanclerju zahtevala vermanske uni-
forme in orožje, Marčič je moral
izročiti uniformo, jugoslovansko
vojaško puško, naboje in ročno
bombo; Kancler pa vse to kar Je dal
tudi Marčič in še dve koci ter čevlje.
Partizana sta bUa civilno oblečena,
pokrita s klobuki, stara od 28 - 30
let. V hišah sta se mudila po dvajset
minut. Po odhodu so slišali domači
štiri strele iz pušk, V tej noči so v
vasi zaplenili še 100 kg težko svinjo
in jo zaklali. Vredna je bila 180 RM.
Na cesti Ptuj-Maribor sta se 9.
decembra pojavila dober kilometer
od orožniške postaje v Zlatoličju
dva partizana v civilu, eden s puško,
drugi s pištolo repetirko. Zaplenila
sta vermansko uniformo, jugoslo-
vansko puško s 55 naboji, plašč in
čevlje pri posestniku Francu Potoč-
niku v Rošnji.
V	Gerečji vasi in Slovenji vasi se je
19, decembra pojavilo pet do šest
partizanov s puškami Dva sta bila
oblečena v nemško vojaško obleko.
Oborožena sta bila s puškami
Okrog desete zvečer so potrkali pri
Kaisersbergerju v Gerečji vasi, ob
pol enih ponoči pa pri Kiselaku v
Slovenji vasi. Pri prvem so uničili
sliko Hitlerja, pri Kiselaku so
zahtevali sinovo vojaško untformo.
Toda sina ni bilo doma. Ostali so
približno po deset minut,
V	Pongercah so trije partizani
ponoči, 22, decembra, zahtevali tri
litre vina. Dan prej so ob enajstih
ponoči zaplenili v Majeričevi trgovi-
ni v Šikolah vso tobačno zalogo, pet
rjuh, blago za tri moške obleke,
odrezke za tobak in 30 kg sladkorja.
Odvzeto blago je bilo vredno 600 do
700 RM. Akcijo je izvedlo v eni uri
šest partizanov oboroženih s puška-
mi in v civilni obleki.
Tudi pri Goričanu v Pangercah so
hoteli 22. decembrala nemško
vojaško uniformo od sina, ki je bil
na dopustu. Ker so obleko prevzeli
orožnŽci, je seveda partizani niso
našli V Zlatoličju pa so pri
posestnici Mariji Ogrizek ponoči 21,
decembra zaplenili vermansko oble-
Konec prihodnjič
V. Rojic
IZ
SPISOV
dr. lOŽETA POTRČA
»^Demokratičnost te ali one dežele in dozorevanje
socialističnih odnosov lahko zelo zanesljivo merimo s
stopnjo ženskih pravic." //-»1 , • • • j
^	(O zakonski zvezi m družini).
„Z napredno zakonodajo so dobile naše ženske vse
pravice. Toda ^ričo nerazvitosti gospodarstva, spričo
zaostale zavesti imamo pred seboj še dolgo pot, preden
bomo govorili o stvarni enakopravnosti ali o razviti
socialistični družini."	,	. . , .s
(O zakonski zvezi m družim).
„Tako visokega cilja, kai:or je socializem, ni moč
doseči brez velikih zgodovinskih naporov."
(O zakonski zvezi in družini).
»Razredno zatiranje ženskega spola je nastalo že v
prazgodovini, v dobi barbarstva, ko je propadel
matriarhat^naterinsko pravo. Tisočletno moško pravo v
družini je globoko zakoreninjeno. Boj za enakopravne
odnose bo zato težaven."
(O zakonski zvezi in družini).
Sidikalnemu delavcu Francu
Zemljiču v slovo
Nepričakovano in boleče je v
naših srcih odjeknila vest, daje za
vedno, skupaj z ženo ZINKO,
odšel iz nase sredine naš tovariš
FRANC ŽEMLJIC, dolgoletni
sindikalni delavec v Tovarni
volnenih izdelkov Majšperk, član
občinskega sveta in predsedstva
Zveze sindikatov občine Ptuj.
Luč živ^enja je zagledal 30.
janu^a 1915 leta kot sin delavske
družine v Preclavi v občini Ormož.
Že kot vajenec za strojnega
ključavničarja v Središču ob Dravi
je kritično ^remljal delo in
živjenje zatiranega delavca v
predaprilski Jugoslaviji, zato se je
gozneje z vso svojo bitjo posvetil
orbi za pravice delavca in
delavskega razreda. Predanost
delavstvu in borbi za lepšijutrišnji
dan, ga je napotila v industrijsko
središče zaostalih Haloz, kjer je
vsa leta po osvoboditvi vestno
oprav^al svoj poklic v mehaničnih
delavnicah Tovarne volnenih izdel-
kov Majšperk.
V članstvo Zveze sindikatov
Jugoslavije je vstopil 1945. leta in
je do poslednj^a trenutka svojega
življenja ostal zvest delavskemu
razredu, v katerem se je kalil in
izoblikoval njegov lik tovariša,
sindikaln^a debvca in odločnega
borca za uve^avljanje humanih
socialističnih odnosov med ljudmi
in do ljudi Bil je skromen,
delaven, pošten, skrben, vzoren
tovariš in prijateS. Bilje človek, ki
je svoje življenje posvetil delu in
delavcem. Delavci so ga imeh radi,
mu zaupali in ga spoštovali.
Poleg odgovornih poklicnih
dolžnosti se je predano predajal
družbenopolitičnemu delu, kjer je
nesebično prevzemal in izvrševal
odgovorne dolžnosti v sindikatih
in v delavskem samoupravljanju,
kjer je bila značilnost njegovega
političnega dela v nesebičnem
Doju za nove samoupravne sociali-
stične družbene odnose, za katere
se je vedno boril s svojim
vzgledom in z odkrito in odločno
delavsko besedo.
Kot delavec sredi delavcev je
vedno govoril tako, kot čutijo
delavci in ves njegov boj je bil boj
za boljše delovne in živ^enjske
pogoje delavcev in boj za hitrejši
razvoj Haloz in Majšperka kot
delavsk^a središča.
Prevzemal pa je tudi odgovorne
naloge kot delegat delavcev
občine Ptuj na kongresih delav-
skih svetov in Zveze sindikatov
Jugoslavge ter sindikata delavcev
industrije in rudarstva Slovenije.
Za vse svoje delo je bil pokojni
tovariš odlikovan z Ordenom dela
s srebrnim vencem, in s številnimi
drugimi priznanji.
Zavest, delavnost in predanost
delavnemu človeku je našemu
tovarišu Francu prekinila nenadna
smrt, ki ga je iztrgala iz naše srede
in mu prekinila vrsto načrtov, ki
jih je še imel v življenju. Veselil se
je tudi upokojitve z novim letom,
a sed^ zares počiva.
Praznino, ki ostaja za njim, naj
izpolni zavest, da naš tovariš
Franc v naših srcih živi naprej,
takšen kot je bil in kot smo ga
poznali, delaven, odločen, zvest in
predan naši socialistični skupnosti
in delavskemu razredu. Nas dolg
do njega in njegovega dela lahko
povrnemo le tako, da nada^ujemo
delo in boj, v katerega je on vtkal
vse svoje misli, ^osobnosti in
ideje.
Feliks BAGAR
Kam v času praznikov
Večina planinskih domovih na
znanih izletniških točkah in hotelih
je zasedena že sedaj, zato ne potujte
zaman. Ce nimate rezervacije, je
bolje, da se telefonično prepričate
ali še imajo prosta mesta. Imamo pa
seveda tudi obratne primere, da je
marsikateri pribljubljeni gostinski
lokal čez praznike zaprt, ker ga v
zimskem času obnavljajo.
Najpovolejša novoletna letovanja
in zabave vam nudijo turistične in
gostinske organizacije ob jadranski
obali, kjer znaša celotni zimski
pension med 50 do 120 dinarji na
dan po osebi in to v hoteUh najvišje
kategorije, ki imajo tudi zimske
bazene.
Glavni slovenski turistični centri,
kot na primer: Pohorje, Kranjska
gora, Krvavec, Cateške toplice,
Radenci in drugi so več ali manj v
celoti že rezervirani. Podobno je
tudi z večjimi hoteli v Ljubljani,
Celju in Mariboru.
Precej razpoložljivih mest je v
nekaterih turističnih krajih hrva-
škega Zagorja, Krapinskih, Varaž-
dinskih in Stubiških toplicah, v
obnovljenem bistriškem hotelu Pla-
nina, gradu Štatenberg, letovišču
Bori, Varaždinu in na območju
Savinjske doline.
Meteorologi opozarjajo v času
praznikov na izdatnejše deževne in
snežne padavine, kakor tudi na
poledico in ko sedete v avto, ne
imejte s seboj samo salonskih
čevljev, temveč tudi škornje.
Voznikom priporočajo zraven redne
zimske opreme v avtu tudi lopato in
vlečno vrv
Letošnje silvestrovanje v sloven;
skih gostinskih lokalih bo pre^
drago, saj bo znašak) od 200 do 500
din po osebi. Predvsem so cene
močno navili na območju Gorenj;
ske, Ljubljane in Pohorja, zaradi
česar je pametneje, da se morda
odločite za manj znane letoviške
kraje, kjer je morda še lepš«!
vsekakor pa bo precej cenejše.
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
STRAN 11
profesor ANTON KLASINC
0RM02 SKOZI STOIETIA
NARODNO PREBUJENJE (1848-1914)
Nadaljevanje
V	obdobju absolutizma je v
Avstriji po letu 1848 politično
življenje poi»lnoma zamrlo. Mno-
žično prebujanje slovenskega ljud-
stva se izvrši v obdobju narodnih
taborov. Tudi Ormož je imel poleti
1869 svoj veliki tabor. Na njem je
navduševal slovenske kmečke mno-
žice sloviti ljudski govornik Božidar
Raič.
Leta 1880 ustanovijo Slovenci v
Ormožu v sodelovanju z narodno
zavedno duhovščino društvo SLO-
GA z namenom, da širi narodno
zavest, pospešuje gospodarski napre-
dek in brani narodne ter državljan-
ske pravice Slovencev.
V	dveh desetletjih uspešnega dela
je SLOGA razvila in utrdila narodno
zavest ormoškega podeželja. Za-
vedni kmetje ormoškega okraja
predstavljajo trdno oporo ormoškim
Slovencem v njihovem poUtičnem in
gospodarskem boju proti Nemcem.
Osrednja osebnost SLOGE in
vsega slovenskega življenja v Ormo-
žu, tja do leta 1900, je ormoški
notar in nesebični javni delavec dr.
Ivan Geršak, Že leta 1876 je
ustanovil ormoško ^»sojilnico kot
prvi denarni zavod za Slovence v
ormoškem okraju.
Okrog leta 1900 pride v Sloveniji
do ločitve med staroslovenci (kon-
servativci) in mlado Slovenci (napred-
njaki).
Do tega razkola pride tudi v
Ormožu,
Napredno (liberalno) izobražen-
stvo začne ob dosedanjih ustanav-
ljati svoja društva in ustanove
(okrajno posojilnico, društvo SO-
KOL, itd.).
Prvo desetletje pred svetovno
vojno prinese tudi politično razcepi-
tev štajerskega podeželja.
Narodna stranka slovenskih na-
prednih izobražencev izdaja glasilo
Narodni Ust, slovenska kmečka
zveza katoliških izobražencev in
duhovščine tednik Slovenski gospo-
dar.
Nemcem prijazna stranka ptuj-
ske^ žumna Orniga s svojim
glasUom Stajerc zagovarja sodelo-
vanja štajerske^ ljudstva z nem-
škimi trgovci in obrtniki v mestih in
trgih. S pomočjo nemškega kapitala
in ob podpori ponemčevilnih
društev Suedmark ter Schulverein
stranka uspešno deluje in počasi
zastruplja ter ponemčuje slovensko
podeželje na Štajerskem.
Staro Slogo med slovensko kon-
servativno in liberalno strujo je
hotel ohraniti dr. Miroslav Ploj,
skozi eno desetletje v državnem in
deželnem zboru poslanec za ptujski
in ormoški sodni okraj.
Pohtično in kulturno delo, ki so
ga v Ormožu, Središču in na
podeželju opravila slovenska društva
in ustanove navedenih struj, je
zajezilo pretečo nevarnost veliko-
nemške germanizacije ormoškega
okraja pred prvo svetovno vojno.
JUGOSLAVIJA (1918-1941)
Svetovna vojna se je končala z
razpadom nekdaj mogočne avstro
ogrske monarhije. Ob njenih ruševi-
nah rastejo nove, narodne države,
med njimi tudi kraljevina Srbov,
Hrvatov in Slovencev.
Ob prevratu so tudi Slovenci v
Ormožu svobodno zadihali. Nemško
uradništvo in učiteljstvo še je
odselilo, vsi uradi in šole začno z.
delom v slovenskem jeziku. Ljud-
stvo se je čutilo zadovoljno v svoji
narodni državi.
Zedinjenje jugoslovanskih naro-
dov z različno zgodovino in kulturo
je kmalu prineslo prva razočaranja.
Vidovdanska ustava je uvedla cen-
tralistični državni sistem, stoletna
borba za politično gospodarsko in
kulturno samostojnost Slovencev je
ostala neuresničena.
Razvoj političnega življenja v
državi, zdnižen z brezobzirnim
bojem političnih strank za uresniče-
nje ozkih strankarskih ciljev je
obenem s težko gospodarsko krizo
po letu 1929 povzročil splošno
nezadovoljstvo. Te razmere je
spretno izkoriščala nemška naci-
stična propaganda in pripravljala tla
za Hitlerjevo okupacijo Jugoslavije v
aprilu 1941.
Ormož se je v tem obdobju
razvijal v okviru splošnih političnih
in gospodarskih razmer v Jugoslaviji.
Pohtično življerije sta usmerjaU dve
stranki z različno politično in
ideološko usmerjenostjo: demokrat-
ska (Uberahia) in ljudska (klerikal-
na). Tudi kulturno prosvetno življe-
nje nosi isti pečat dvojnosti. V
mestu deluje telesnovzgojni organi-
zacijski SOKOL in OREL, pozneje
vsedržavni SOKOL kraljevine Jugo-
slavije in katoliško prosvetno dru-
štvo, ki si zgradi leta 1940 prosvetiu
dom, današnji dom PARTIZANA.
Po letu 1939 postaja z ustanovit-
vijo kulturbunda v Ormožu vedno
močnejša podtahia dejavnost naci-
stično usmerjenih Nemcev.
Upravo mestne občine vodijo
skozi to obdobje predstavniki
demokratske stranke, ki so v večini
Velikopotezno gospodarstvo vodi
do stalnih finančnih težav in do
iskanja posojil za investicije in za
sanacijo zadružne elektrarne.
V	tem času se mestece razvija v
skromno tujsko prometno središče-z
urejeno razsvetljavo in kanalizacijo.
Leta 1927 je zgradil zdravnik dr.
Otmar Majerič sanatorij za elektro
terapijo, nekaj let pozneje tudi
kopahšče ob Dravi
V	Ormožu deluje že leta 1899
velika javna bolnica križniškejra reda
iz Veuke Nedelje. Leta 1935 se
mestna občina Ormož vztrajno bori
proti načrtom, da bi s priključitvijo
okoU^h krajev ustanovili novo
občino Ormož, vendar pa v svojem
prizadevanju ni uspela. Novo usta-
novljena občina Ormož pomeni
obenem konec upravne samostoj-
nosti mesta Ormoža.
NEMŠKA NACISTIČNA
OKUPACIJA (1941-1945)
6. aprUa 1941 je hitlerjevska
Nemčija brez vojne napovedi na-
padla Jugoslavijo. V desetih dneh jo
je ob sodelovanju svojih zaveznikov
Italijanov, Madžarov in Bolgarov
tudi zasedla.
Začelo se je mračno obdobje
nemške nacistične okupacije.
Ko so Nemci zasedli spodnjo
• Štajersko, so z vsemi sredstvi skušah
čimprej izpolniti hitlerjevo povelje:
»Naredite mi to deželo spet
nemško!"
Konec prihodnjič
Skladnost knjige in predmetov iz preteklosti dajeta poseben čar
SLOVENSKA BISTRICA
Narodopisni muzej
postaja resničnost
želja Bistričanov po ustanovitvi
muzeja v gradu je že zelo stara. Cas
med NOV in po njem pa je naredil v
gradu, ki stoji v središču mesta Slov.
Bistrice, svoje. Pomanjkanje pro-
storov za stanovanja je botrovalo
njegovi nasehtvi skoraj do zadnjega
kotička. S tem je bil dan tudi pogoj
za hitro propadanje mnogih zgodo-
vinskih vrednot tega kulturnega
spomenika. Vsa prizadevanja, da bi
grad in njegov videz, predvsem v
notranjosti ohranili, so ostajala ob
polovičnem uspehu. Iz gradu so
odnešene mnoge znamenitosti pa
tudi objektu se je zaradi pomanj-
kanja potrebnih finančnih sredstev
posvečalo vse premalo pozornosti.
S sredstvi, ki so bila namenjena za
ohranitev tega spomenika v zadnjih
nekaj letih, je uspelo posameznikom
ohraniti vsaj del lepot, s katerimi se
lahko ponaša le malo gradov v
Sloveniji. Na pobudo Matične
knjižnice, predvsem njenega direk-
torja Milutina Arka, se je pričela
uresničevati v letu 1971 zamisel o
prvi večji zbirki narodopisnega blaga
v bistriški občini. Predvsem z
lastnim in požrtvovalnim delom je
uspelo Milutinu Arku zbrati prve
predmete zgodovinske preteklosti iz
življenja prebivalcev na območju
občine. Bil je to skromen začetek,
ki pa je naletel med občani na
veliko odobravanje in v naslednjem
obdobju tudi sodelovanje pri
zbiranju blaga. Takšna usmeritev
Matične knjižnice in njenega
vodstva se je kmalu pokazala kot
nujno potrebna za nadaljnji, uspeš-
nejši razvoj kulturno umetniške
dejavnosti, ne samo v mestu Slov.
Bistrica ampak tudi v celotni občini.
Sedaj ima zbirka že prek 600
različnih predmetov iz narodo-
pisnega življenja prednikov Slov.
Bistrice in njene okoUce. Med njimi
pa so še posebno številni predmeti
za kuhinjsko uporabo, kompleti in
zbirke za izdelovanje in tkanje
domačna blaga, zbirko svetilk,
možnagev, pasti, likahiikov in
okrasnih ter drugih predmetov iz
domačega gospodinjstva, ki so že
izgubili svoje prvo mesto, ker so jih
nadomestili s sodobnejšimi aparati
in pripomočki.
Največ razstavljenih predmetov v
bistriškem narodopisnem muzeju je
sedaj že prispevek občanov Slov.
Bistrice in okoličanov, ki s tem
želijo sodelovati v ustvarjanju ene
pomembnih pridobitev bistriške
občine na področju ohranjanja
kulturne preteklosti v naših krajin.
Sedaj je prostor štuijske knjižnice,
kjer so predmeti razstavljeni za
ogled obiskovalcem, že kar preveč
tesen, da bi lahko v njem imeh vse
predmete, ki so se v treh letih zbrah.
Velik del predmetov imajo sprav-
ljenih v posebnem prostoru v isti
zgradbi. Takšno stanje pa že kliče
po urejenem in predvsem večjem
prostoru.
Pričakovati je, da bodo v
bistriškem gradu že v prvi polovici
prihodnjega leta odprli prvi narodo-
pisni muzej v občini Slov. Bistrica in
s tem postavili še trdnejše temelje
zbiranja narodopisnega blaga v teh
krajih, saj ga je na pretek.
Foto in tekst Horvat V.
VABILO
v nedeljo, 23. decembra letos bodo ob 15. uri gostovah v Rogoznici pri
Ptuju dramski umetniki iz Maribora s komedijo ŽENITNI OGLAS W.
Roettcherja in 1. Nuernberga.
V sodobni komediji sodelujejo vaši znanci iz mariborskega radijskega
Feljtona, dramski igralci SNG Maribor, Anica Sivčeva, Volodja Peer in
Marjan Bačko.
Z isto predstavo se bodo člani mariborskega gledaUšča predstavili tudi
ptujskemu občinstvu v nedeljo, 23, decembra letos ob 19.30 uri v mestnem
gledaUšču v Ptuju,
Vljudno vabljeni!
12 STRAN
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
Dr. FRAN BRUMEN
Diabetes, njegove komplikacije
11. nadaljevanje
Ker je verjetno, da imajo vse
novotvorbe - biološko gledano -
iste ali pa vsaj podobne osnovne
gonilne sile, mi je blizu drzna misel,
da bo morda nekoč možno ta
biološki princip izkoristiti v prid
nekaterim bolnikom. Teoretsko
namreč ni nemogoče, da ne bi bilo
zaenkrat še neznane razmnoževalne
sile, ki povzročajo pri bulastih
celicah nebrzdano rast, nekoč
možno smotrno ukrotiti in jo v
nadzorstvu podrejeni obliki izkori-
stiti. Včasih so še bolj nemogoče
sanje postale resnica. Zakaj ne bi
bilo mogoče, da bi nekoč umetno
povzročeni, ali pa precepljeni (im-^
plantirani) taki nerakasti adenomi
pomagali sladkornemu bolniku.
OSNOVNI ZNAKI HIPOGLIKE-
MICNEGA stanja so pri vseh
hipoglikemijah, četudi različnega
porelda, podobni Pogoji nastajanja
in intenzivnost simptomov označu-
jejo jako'st padca koncentracije
sladkorja v krvi Posebna značilnost
hipoglikemičnega stanja je, da pri
posameznih bolnikih razvije KARA-
KTERISTIČNO INDIVIDUALNO
SVOJSTVENO PODOBO KLI-
NIČNIH SIMPTOMOV. NajznačU-
nejši splošni znaki so sledeči:
nervoznost z vznemirjenostjo, ob-
čutek nelagodnosti stopnjevan do
izrazitega strahu, gladovanje združe-
no s posfebno slabostjo, izbruhi
močnejšega znojenja, nenormalna
občutljivost kožs z občutki, ki so
mravljincem podobni, pospešeno
utripanje srca združeno z notranjo
tesnobo. Vsi ti znaki so pravzaprav
že pojavi kontraregulacije samo hot-
nega živčnega sistema, naperjenega
proti hipoglikemiji. Nastali simp'to-
mi nastopajo navadno v tistih
primerih, ko gre za izdatna in naglo
nastala znižanja nivoja sladkorja v
krvi.
PRI DIABETIČNIH HIPOGLIKE-
MIJAH SO NAVADNO NAJBOLJ
VIDNO PRIZADETE FUNKCIJE
MOŽGANOV, zato so bolj poudar-
jeni simptomi centralnega živčnega
sestava: glavobol, nemir, zmedenost,
spremembe osebnosti nv značaju,
motnje v govoru in vidu in včasih
višek v prizadetosti z onesveščenjem
in krči V KOMATOZNEM STA-
NJU RADI HIPOGLIKEMIJE so
zenice močno razširjene, pojavi se
inkontinenca - uhajanje blata in
seča in bolj ali manj so izražene tudi
paretične ohromitve okončin. Po-
navljajoča se hipoglikemična stanja
-	posebno, kadar trajajo dalje časa
-	zapuščajo TRAJNEJŠE POSLE-
DICE z op?.zno inteligenčno otope-
lostjo, vidno splastelostjo mišic, pa
tudi s trajno olvomitvijo.
Radi težke prizadetosti in možnih
trajnih in nepopravljivih posledic
prištevamo hipoglikemije med resne
in NEVARNE KOMPLIKACIJE in
je zato potrebno spoznati jih ob
pravem času.
Diferencialno — razpoznavno dia-
gnozo potrdi znaan Whipple-jeva
TROJKA SIMPTOMOV: klinična
slika (kakor je zgoraj opisana) -
znižanje sladkorja v krvi izpod
50 mg % - in izboljšanje, ki nastopi
kmalu po nudenju glikoze (navadno
v obliki injekcije grozdnega sladkor-
ja). Razpoznavanje prej omenjenih
spontanih hipoglikemij se ravna po
laičnih znakih in pa po času ter
okolnostih, v kakršnih nastajajo.
Hipo^ikemije, ki se pojavljajo na
tešče, so navadno posledica drugih
notranjih bolezni Oetra, Adison,
tumorji). Alimentarne hipoglikemi-
je, ki so v zvezi s prehrano in pa one
pri skritem diabetesu, dovoljno
pojasnimo s podrobno anamnezo.
Kadar pa nastopajo neodvisno od
uživanja hrane, takrat je treba
pomisliti na novotvorbe. Pri takih
primerih je še posebno značilno
stopnjevanje simptomov.
Sledi 12. nadaljevanje
in konec.
Tovarna obutve v Prekmurju
Tovarna obutve Peko Tržič gradi
v kraju Tmnišče v Prekmurju novo
sodobno tovarno obutve.
Ptujsko elektromontažno podjetje
ELEKTROKOVINAR, je prevzelo
pri tej gradnji naslednja dela:
vodovodna instalacija, centralno
ogrevanje, prezračevanje in vso
električno napeljavo. Pri Elektroko-
vinarju so nam ^vedali, da so ,za ta
dela namenili najboljše ljudi, ker je
investitor zahteval najsodobnejšo
montažo. Povedali so tudi, da
prevzeta dela normalno potekajo in
da jih bodo pravočasno opravili.
NP
Za gradnjo
bolnišnice Ptuj
so darovali na žiro račun števili«
52400-7651-46283 naslednji da-
rovalci:
Zavod dr. M. Borštnarja Dornava
namesto venca na dan 'mrtvifi
300,00; Sklad za vzajemno pomoJ
samostojnih obrtnikov M^ib«^
namesto venca na grob pok. Antort
Krofla iz Slovenj Gradca 250,00
Pionirski odred Ivan Spolenjak Pt^
namesto venca ob dnevu mrtvi
520,00.
Vsem darovalcem iskrena hvala!'
teDNiK — Četrtek, 20. decembra 1973
STRAN 13
Referent za kmetijstvo pri
Skupščina občine Ptuj
obvešča
vse kmetovalce, da je komisija za licenciianje plemenjakov priznala za
plemenilno sezono v letu 1974 kot plemenske žrebce, bike in
merjasce, ki se nahajajo pri naslednjih rejcih na območju ptujske
občine:
a)	rejci plemenskih žrebcev so:
Franc ZUPANiC, Sp. Hajdina 58
Boštjan DREVENSEK, Lovrenc 26 na Dravskem polju
Anton PLETERSEK, Mihovce 9
Ivan MOHORie, Drbetinci 7
Franc VALiC, Moškajnci 22
b)	,rejci plemenskih bikov, ki plemene v prirodnem pripusto
so:
Jože POTOČNIK, Nadole 50
.\nton PLAJNŠEK, Kočice 51
Stanko KOLAR_, Žetale 80
Milan KOPSE, Zetale 10
Franc KORŽE, Stoperce 76
Ivan ARNEJCIC, Cirkulane 43
Janez KOSTANJEVEC, Gibina 36
c)	rejci plemenddh meijascev so:
-	NA OBMOČJU SLOVENSKIH GORIC
Stanko LOVRENCiC, Drbetinci 23
Ida ORNIK, Biš 60
Franc TOŠT, Grlinci 19
Anton KUKOVEC, Krčevina 44
Angela POLANEC, Sp. Velovlak 25
Frančiška DOLINAR, Vitomarci 29
-	NA OBMOČJU PTUJSKEGA POLJA
Franc KEKEC, Novk vas 42
Ivan TOMAŽIC, Muretinci 25
Jožef ZAMUDA, Placarovci 14
Ivan JANŽEKOVIC, Gajevci 31
Franc HORVAT, Formiii 6
'Kondrad BEZJAK, Markovci 61
Lizika PRELOG, Sobetinci 15
Pavla PIGNAR, Zamušani 16
Stanko PETEK, Dornava 13
Janez STRELEC, Prvenci 21
Liza LAH, Moškamci 54
Janez MEZNARIC, Stojnci 66
Jože KOLENKO, Nova vas 49
-	NA OBMOČJU DRAVSKEGA POLJA
Franc PAL, Barislavci 13
Maks B^RANIC, Lovrenc 46
Stanko ZAFOŠNIK, Župečja vas 53
Angela HAZENMALI, Mihovce 28
Štefan HERGAN, Sp. Jablane 15
Anton STRMŠEK, Sikole 12
' Ivan PESEK, Slovenja vas 3
Justina DREVENŠEK, Gerečja vas 36
Jože ZUPANiC, Sp. Hajdina 57
-	NA OBMOČJU HALOZ
Anton KORPIC, Dravci 4
Matija PLANJŠEK, Kočice 54
Anica GOLOB, Nadole 83
Stanko JAZBEC, Žetale 14
Jakob FURMAN, Lešje 14
Bogomir SAJKO, Slape 1
Jože BRATUŠEK, Mala Varnica 1
Avgust PURG, Jurovci 8
S tem seznanjamo vse rejce plemenic o kraju plemenilnih
mest na območju občine Ptuj, sočasno pa opozarjamo rejce, da je
oplojevanje kobil, krav in telic ter svinj po drugih plemenjakih
prepovedano in kaznivo pa tudi negospodarno.
tovarna gospodinjske opreme
bo sprejela več delavcev različnih poklicev:
ekonomiste,
inženirje gozdarstva - lesno industrijske smeri,
inženirje za cestni promet,
elektro inženirje jakega toka,
strojne inženirje,
ekonomske tehnike,
elektro tehnike jakega in šibkega toka,
strojne tehnike,
kvalificirane orodjarje,
kvalificirane rezkalce,
kvalificirane strugarje,
kvalificirane ključavničarje,
kvalificirane kleparje,
kvalificirane avtokleparje.
Novi sodelavci bodo delali na področju konstrukcij
inženiringa, tehnologije, finančnega poslovanja, »kontrole
servisnih storitev, izdelave strojev, orodij in naprav ter
vzdrževanja.
Člani „Gorenja" so si omogočili ,delo v ugodnih
delovnih pogojih, sohdni osebni dohodek, možnosti hitrega
reševanja stanovanjskih vprašanj, plačila prevozov na delo in
drugih oblik standarda.
Ce želite postati Clan gorenja, sporočite to
kadrovsko socialni službi podjetja pismeno
ali pa se oglasite v podjetju osebno
14 stran
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973
ak — Četrtek, 20. decembra 1973
stran 15
16 STRAN
tednik — Četrtek, 20. decembra 1973