£1. 134 PosiGioa platoa i gotovini (tonili mm en b puta) V Trstu, v sredo 7. junija 1922 Posamezna številka 20 stotink Latnik XLV1I jo AjreJuiStviL Ndrinkiraaa odgovora! urednik jrliaja, izvzemši pcndeljek, vsak-din ^jutraj^ Uredništvo: ulica 0. Frančiika A^kega it. 20, I. nadstropje. Dopitf p* t^ ^ piarr.a se ce sprejemajo, refcepbl se ne Štefan Godini. — jfejrtnflr tiskarna inaSa za mesec L 7. meseče 1» 1!" Za Isozemsivo mesečno ^.fire r knjižnica LJUBLJANA - Jugoslavija Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo iirokesti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent ■ osm tnice, In zahvale, poslanice in vabik po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 st beseda, raajnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izkluČno upravi Edinosti, v Trsta, ulica sv-! FrančiSka Asiškega 5ttv. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67.; Odkrita beseda v velikih časih V naši notici pod naslovom «Naša krajevna imena* smo naglašali preteklo soboto, da se Jugosloveni v Julijski Krajini dobro zavedajo, da so priključen veliki državi štiriefesetmiljonskega naroda. In kakor pametni ljudje vedo, da morajo računati z danimi dejstvi in hočejo primerno temu svojemu novemu položaju urejati svoje postopanje, svojo narodno politiko. Slično srna govorili našim domačim Italijanom že v časih prejšnje avstrijske vladavine, ko ro bili v povsem drugačnem položaju napraim državi, nego so danes. Tedaj so bili le neznatna manjšina v veliki državi, v kateri smo mi — skupno z drugimi plemeni — tvorili veliko večino. Vendar smo mi že tedaj polagali našim domačim Italijanom na srce, naj v svojo lastno korist izpremenijo svoje postopanje napram našemu narodu na tem ozemlju in naj odnehajo od svoje politike sovraštva proći nam, ker le tako more priti tista lepa doba, ki jo je zaželel veliki italijanski politiški modrec in globoki mislec Mazzini, ta oduševljeni propagator spora_zuma med latinskim in jugoslavenskim svetem na neizmerno korist obeh plemen. Govorili smo našim domačim Italijanom ob vsaki: dani priliki: Pripadniki velikega naroda ste. Že v tem dejstvu imate popolno jamstvo, da ne more priti nobena nevarnost za vaš narodni obstanek. In vprašali smo jih: kaj bi imel ta vaš štiridesetmiljanski narod od tega, če bi se vam tudi posrečilo, da bi poitalijančili recimo kakih stotiseč duš?! To bi bil številen prirastek, ki bi bil naravnost brezpomemben v razmerju 9 številom skupnega italijanskega naroda! Številno bi torej nič ne pridobili, kvalitativno pa — še manje, ker to bi bil prav gotovo najslabši element iz našega naroda. To bi bili le — odpadki. Sedaj pa pomislite, koliko bi vi pridobili, če bi si na mesto odpadlih pokvarjenih elementov s pametno dobrohotno in pravično politiko ustvarili odkrite prijatelje v širokih poštenih, solidnih plasteh našega naroda v Primorju! S tem bi si- zgradili most do prijateljstva do vsega jugoslovenskega naroda od Koroške do Balkana. Sen velikega Mazzini ja bi se uresničil...! Tako smo govorili našim domačim Italijanom že v prejšnjih časih. Kako vse drugačen je danes položaj! In to ne le Italijanov v Julijski Krajini, ampak tudi skupnega italianskega naroda napram vsej evrep- odgovornih činiteljev. Dejstva: da se zastopnki Italije naporno pogajajo z zastopniki Jugoslavije za dosego koničnega sporazuma; za odpravo vsega, kar je doslej razdvajalo obe državi in nevarno kalilo njuno medsebojno življenje, da vsa italijanska javnost z napetostjo pričakuje, kak bo uspeh teh pogajanj; in da vsi krogi, ki jkn nacionalna In politična prenapetost ne kali vida, da se zavedajo kolike koristi so tu v igri za Italijo, hrepenijo po ugodni rešitvi italijansko - jugoslovenskega spora: ta dejstva kričijo, da morajo Italija In Italijani izpremeniti svojo politiko —prm Jngoelovenom ▼ Julijska Krajini, da morajo odnehata od politike zakrknjene tesnosrčnosti* slepote in tradicionalne sicer, ali povsem neutemeljene narodne mržnje, in da morajo mesto nje zapričeti s politiko dobrohotnosti, pravičnosti in svobodoljubjal Kajti, gospoda naj si ne zatiskajo oči pred dejstvom, da smo ob vprašanju razmerja med Italija in Jugoslavijo mi Jugo-sloveni Julijske Krajine prevažen element. Če se je govorilo nedavno, da je kralj s svojim obiskom postavil spojni most med obe plemeni, je pa isto t ako neizpodbitna resnica, da maramo biti mi jugoslovensiki državljani Italije tisti most, ki naj druži obe državi v prijateljsko sosedstvo in sodelovanje za obojestranske koristi Le naee zadovoljstvo bo moglo ustvarjati na oni drugi strani dobro razpoloženje. Če Italija in Italijani poznajo in razumejo svojo lastno zgodovino, zgodovino svojega preporoda, svojega risorgimenta, in epopejo svojega zedinjenja, potem morajo tud* v svojem sporu z Jugoslavijo uvaževati moč narodnega načela, etično silo narodne ideje, in potem morajo tudi prav ceniti dejstvo, da smo mi pripadniki etične skupine Ju gos loven ov! V najvišjem interesu Italije je zato, da ne zagr&a; tistih grehov, ki jih je delal zakrknjeni in ilepi Dunaj na škodo Italijanov v nekdaj podrejenih mu italijanskih pokrajinah! Ponavljamo, da se dobro zavedamo, da je naše število neznatno napram velikemu štiridesetmil jonskemu narodu- Istotako pa se morajo Italija in Italijani zavedati, da se pomembnost takega narednega odlomka in ob takih razmerah ne sme ceniti samo po njegovem številu, ampak tudi in v prvi vrsti po njegovem zemljepisnem položaju - _____ - ; i i- vi i__in po njegovem narodnostnem razmerju enostavno političen otrok abi pa_ velik be- d<> ^ta, s katerim hoče država živeti v prijateljstvu! I vlade, Se bo treba. Na drugi strani se javlja, papirja sredi tiskarne. Kmalu je bila vsa tiskarna v ognju, ki so komaj omejili ognjegasci, katere so poklicali na lice mesta stanovalci nad tiskarno. Policija ni aretirala nikogar, ker so fašisti po zažigu tiskarne zapustili pogori&če. Krvav spopad med pristaniškimi delavci r Reggio Cakbria. REGGIO CALABRIA, 6. Vsled hude brezposelnosti, ki vlada kakor po drugih pristaniških mestih tudi v Reggio Calabria, prihaja med delavstvom vedno co spopadov, ko pri-pluje v kiko kak pamik. Tako je prišlo tudi včeraj do spopada med razkladalci, včlanjenimi v zvezi Nazario Sauro in onimi včlanjenimi v mornarski zvezi. Oboji so trdili, da imajo izključno pravico do razkladanja blaga. Nasprotni stranki sta končno poiegniH samokrese in začeli streljati. Bilo je nekoliko ranjenih. Posredovala je policija, ki je aretirala več oseb. Kovinarski stavka v Lombardiji. « MILAN, 6. Kovinarska stavka v Lombardiji traja nepretrgoma še vedno in ni izgleda, da bi kovinarska zveza popustila od svojih zahtev. Nekateri industriaici so baje izjavili, da so pripravljeni ugotoviti zahtevam zveze, toda vkljub temu se delavstvo ni nikjer vrnilo na dck>, ker mora priti ukaz za konec stavke od agi taci j-skega odbora. _ Jugoslavija Priprave za kraljevo poroko. — Prisrčen sprejem vojvode Yorškega, kraljevega koma BELGRAD, 6. Ulice v bližini železniške postaje so polne ljudstva, predvsem Wilso-nov trg. Velike množice so prišle, da pozdravijo goste, vorškega vojvodo in špansko infantinjo. Na železniški postaji je bila tudi razpostavljena četa kr. garde z godbo. Nekaj hipov pred prihodom dvornega vlaka, so prišli na postajo ministrski predsednik Pašič, minister za "zunanje zadeve Ninčič, vojni minister Vasič s svojimi soprogami, angleški poslanik sir Youcg soprogo, osobje angleškega poslanstva in vsi generali, admirali in poveljnik kr. garde, poveljnik oerožništva, poveljnik mesta ter predstavniki angleške naselbine v Bel-gradu. Pred prihodom vlaka se je pripeljal kralj Aleksander, ki ga je množica burno pozdravljala. Točno ob 19.30 je prispel dvorni vlak, ki je bil pozdravljen z zvoki angleške in španske himne. Kralj Aleksander je šel na peron, m čim se je vlak ustavil, je stopil prvi z njega yorški vojvoda, ki so ga prisotni pozdravili z viharnimi vzkh&i: Živio! Vojvoda je prisrčno pozdravil kralja Aleksandra. Takoj na to sta stopila z vlaka špan&ki prestolonaslednik Alfonz in infantin/a Beatrica, ki so ju prisotni tudi pozdravljali s prisrčnimi vzkliki. Nato sta se pozdravila s kraljem na isti prisrčni način kot malo prej yorški vojvoda. Nato so si visoki gostje ogledali častno četo in potem so Jui v dvorno čakalnico, kjer jim je kralj Aleksander predstavil jugoslovenske dostojanstvenike, ministrskega predsednika PaŠica, ministra Ninčiča in Vasica, a infantinji Beatrki je kralj predstavil Pašićevo, Ninčićevo in Vasičevo soprogo. Ko so prišli visoki gostje iz čakalnice, jih je množica, ki je bila zbrana na Wilsonovem trgu, burno pozdravljala. Vzkliki so se ponavljali, dokler niso gostje sedli v avtomobile in se odpeljali v dvor. Tudi med' potjo Je ljudstvo goste burno pozdravljalo. Posebna pažnja je narod obračal na yorškega vojvodo, ki bo kraljev kum pri poroki. Pred dvorom je stala dolgo časa precejšnja množica naroda in se je razšla še le pozno v noči. Ob 20.30 je bila v dvoru intimna pojedina t čast novodošlnn gostom. ČehoslovaSka Kongres udruženi Zveze navodor za pripustitev Armenije, Turfiks, Bolgarske in Estonake t Zvezo narodov PRAGA, 5. Na današnji plenarni seji se je kongres udruženrj za Zvezo narodov izrazil za pripustitev Armenije, Turške, Bolgarske in Estonska Nato se je začela razprava o narodnih mantisah. , Francija Delovanje odbora izvedencev PARIZ, 6. Listi pišejo o odgoditvi delovanja odbora izvedencev. Znano je — piše «Petit Parisien» — da se je ta odbor razšel prejšnji teden, predloživši odškodninski komisiji, da nekoliko razširi njegove pravice. Smatralo se je, da je nemogoče razpravljati o vprašanju posojila Nemčiji, ne ' da bi se istočasno vprašanje odškodnine v celoti rešila. Ker pa se odškodninska komisija ne more sedaj sestati zaradi odsotnosti nekaterih svojih članov, je začasno odgodeno tudi sestajanje bankirjev. Znano je — piše «PeAit Parisien* — da finančniki smatrajo, da je znižanje nemškega dolga neobhodno potreben pogoj za dovoljenje posojila. Težko je ostati optimist glede uspehov bodočih sestankov, ko francoska vlada smatra, da ne more pristati na zmanjšanje svojih terjatev nasproti Nemčiji. «Journal» pravi, da je sedaj določeno stališče vsakega posameznika. Ni dvoma, da bo na prihodnji seji odbora bankirjev La Croix pozval svoje kolege, naj povedo odkrito, koliko nameravajo prispevati. , Anglija Irsko vprašanje. — Lloyd George namerava razpisati nove volitve LONDON., 6. Če se irska kriza ne reši kmalu, ni izključeno, da Lloyd George razpiše volitve za spodnjo zbornico ter postavi deželo pred vprašanje oborožene intervencije na Irskem. Doznali so se nekateri podaitki o vprašanjih, ki ph je stavil ministrski svet irskim zastopnkom: Načrta ustave, ki ga je predložila začasna irska vlada, ne more sprejeti angleška vlada, ker je proti duhu in besedilu mirovne pogodbe, v prvi vrsti v kolikor se tiče angleške suverenitete. Irska država mora imeti po pogodbi ustavo slično oni dominionov, toTej: na čelu izvršujoče oblasti kraljevi namestnik zunanjo peslitiko in diplomatično vodstvo v rokah angleške vlade. Načrt irske ustav© pa odreja suverem-teto irskega naroda, katera se ima raztegniti na vso Irsko, tudi na Ulster, ki bi imel samo nekako lokalno avtonomijo, kar je proti določbam mirovr% pogodbe. Nacrt predvideva nadalje popolno svobodo glede zunanje politike. Vsled teh naziranj in vsled mogočnosti razpisa volitev zavzemajo «vprašai^a» stavljena irskim odposlancem obliko nekakega ultimatuma. Pred sestavo komisije za ugotovitev grozodejstev v Mali Aziji LONDON, 5. Reuterjeva agencija potrjuje vest, da so Zedinjene države sprejele udeležbo pri preiskovalni komisiji za ugotovitev grozodejstev v Anatoliji. Angleška vlada bo sedaj pozvala zavezniške vlade in Zedinjene države, da imenujejo svoje zastopnike v to komisija. Bržkone bo ta poziv poslan zavezniškim zastopnikom v Carigradu, ki bodo lahko določili ose&e, katere poznajo deželo, kjer se bo vršila preiskava. -- __ ttemšija Atentat na Scheidemaima BERLIN, 6. Včeraj je btt izvršen v Ka-selu atentat na voditelja večinskih socialistov, bivšega ministra Scheidemanna. Scheidcmann se je izprehajal s hčerko in nečakom po bližnjem gozdiču, ko mu stopi nasproti mladenič m mu vrže v obraz gumijevo žogo, napolnjeno z neke vrsti strupom. Scheidesttann je potegnil samokres in ustrelil za mladeničem, nato pa se je zgruda nezavesten na tla. Neki zdravnik, ki je šel slučajno mimo, je Scheidemanna komaj spravil zopet k zavest L Doslej se še ni ugotovilo, kakšne vrste je bil strup. Tudi atentatorja še niso izsledili. Smatra se, da pripada atentator isti tajni nacicnfrHstiški družbi, kije bila izdala tudi ukaz za umor Erzbergerja. Na vsak način pa je jasno, da gre za političen napad, ker je Scheidemann eden izrazitih pred-staviteljev revolucije. Angleži se boje nemške konkurence BERLIN, 5. «Berliner Tagblatt* objavlja članek znanega voditelja angleških la-buristov Thomasa, ki pravi, da grozi Angliji velika nevarnost vsled dejstva, da Nemčija plačuje svojo odškodnina v blagu. Nemčija vsled slabe valute lahko nudi na evropskih tržiščih blago mnogo ceneje nego Anglija. To povzroča brezposelnost angleških delavcev, ki so se borili v svetovni vojni za veliko Anglijo. Prvotne zahteve zaveznikov so bile večkrat revidirane, ker so bile prevelike in se morajo še revidirati. Medtem postaja položaj angleške industrije vsled nemške konkurence vedno bolj težaven. Če bo morala Nemčija plačati odškodnino, ki jo dolguje, bo morala tudi razviti temu primerno svoje trgovska delovanje. Francija rabi svoj del odškodnin, da ostane solventna, toda ona lahko živi, tudi če ni solventna, ker ima dobro razvito poljedelstvo. Anglija nasprotna proizvaja le dve sedmini potrebnih živil in njen položaj postaja vedino slabši. Nemškemu polomu bi sledil francoski in italijanski polom — nadaljuje Thoanas —; kam bi potem pošiljala svoje bla^o Anglija, ki mora prodajati, če hoče plačati potrebna ji živda. Cilj, ki ga mora Anglija zasledovati, je torej pomirjenje Evrope, ustalitev valute in plačanje primerne odškodhine s strani Nemčije. Ves kontinent — zaključuje Tho-mas — potrebuje Nemčijo, ki lahko kupuje in prodaja. Na drugi strani pa je blagosta-« nje Evrope neobhodno potreben pogoj blagostanje Azije in posebno Indije. w Izgredi v Munchenu. — En it&ISjanski in en francoski častnik ubit BERN, 6. Neki francoski in neki italijanski častnik, ki sta člana medzavezniške nadzorovalne komisije v Munchenu, sta šla včeraj v spremstvu nekega nemškega častnika v Landshut, da preiščeta tamkajšnj-c policijsko kasarno, o kateri so se bile razširile govorice, da je skrito v njej mnogo orožja. Ko sta častnika po končani preiskavi hotela stopiti v avtomobil, da se povrneta v Miinchen, jih je napadla precejšnja množica ljudr, ki jima ni pustila v avtomobil. Nemški častnik je skušal demonstrante pomiriti, toda ti poslednji so se še bolj razburili in so začeli streljati proti častnikom iz revolverjev. Italijanski in francoski Častnik sta bila ubita, medtem ko je bi? nemški častnik samo ranjen. , , Rembrandtova slika Sv. Pavla ukradena STUTTGARD, 5. V javni galeriji je bila ukradena znana Rembrandtova slika Sv Pavla v zaporu, katere vrednost se ceni nad 5 miljonov mark. Avstrija Položitev spomenika na pokopališče umrlih vojnih ujetnikov v Mauthausenu DUNAJ, 5. Ob priliki obletnice ustave je bil postavljen na pokopališču blizu taborišča vojiiih ujetnikov, kjer počiva 2 tisoč Italijanov in 7 tisoč Srbov, umrlih v ujetništvu, spomenik, ki je delo italijanskega kiparja Boldrinija. Spomenik je u marmorja in ga je začel Baldrini delati še v ujetništvu. Slavnosti se je udeležila na tisoče oseb iz vseh bližnjih krajev. Prisotni so bili tudi italijanski vojaški in diplomatski zastopniki, avstrijska oblastva in za-zastopniki zavezniških vlad. Amerika Amerika se bo udeležila potovanja gospodarske misije v Rusijo LONDON. 5. «Times» javlja iz Wasching-tona, da je senator Brandege, voditelj skupine, ki je odločno nasprotna vsakemu vmešavanju v evropske zadeve, zagotovil, da bi se njegova skupina ni-kakor ne protivila udeležbi Zedinjenih držav pri potovanju gospodarske komisije v Rusijo. Wadfcingtonska vlada ne priznava več dosedanjega ruskega poslanika V/ASHINGTON, 5. Vlada je sporočda Bakmetevu, da ga od 30. junija dalje ne bo več priznavala kot ruskega poslanika. Ta sklep — pripominja sporočilo — nima nič opraviti z vprašanjem priznanja vlade, ki je povsem ločeno. Amerika odrekla nadaljnjo pomoč Rusiji? NEW YORK, 6. «New Ycrk Herald* in «\Vash£ngton Herald» poročata, da je predsednik Harding sklenil, da bo Amerika nehala pošiljati pomoč v ruske pokrajine, kjer razsaja lakot. Ameriška vlada da sc bo odločila za ta korak, ker se sovjetska oblastva mešajo v razdeljevanje hrane in na ta način omejujejo svobodo, ld so jo obljubili ameriški misiji za pomoč strada-jočim. Napad ameriškega senatorja na države, ki so bile na konierenci v Waskingtoau WASHINGTON, 5. Amerikanski listi prinašajo ogorčen govor republikanskega senatorja Borah, ki ga je imel v senatu, in v katerem žigosa dejstvo, da države niso ratificirale pogodb, ki so bile podpisane v Washingtonu. Borah vidi v tem dejstvu dokaz slabo vere držav, s katermi so se pogajale Zedinjene države. Drug napad v senata Zedinjenih držav na evropske države. WASHINGTON 5. Senator Watscn je napadel zastopnike evropskih držav radi opazk glede amerikanskih carinskih pristojbin. wat-*on je izjavil, da zastopniki tujih držav nimajo ^pravice, da dajejo Amerikancem pouk o politiki Zedinjenih drŽav. i Amerikanski listi zavračajo očitke o amerikanskem egoizmu NEW YORK, 5. «New York Tribune« se bavi s tem, da se zastopniki vseh evro-pejskih držav pritožujejo čez amerikanski egoizem. Evropa po-zablja, pravi list, da se Zedinjene države niso vmešavale več nego eno stoletje v zunanje zadeve in ko so nastopile v Evropi so v prvi vrsti pripomogle k temu, da se je Evropa rešila. Slabo je to, da Evropa smatra še vedno Ameriko kot nekakega bogatega strica, na katerega se lahko obrne ko potrebuje denar. Res je, da so Zedinjene drŽave bogate, toda njihovo bogastvo ni brezmefno, kakor se misli v Evropi. Zedinjene države so izdale samo za človekoljubne namene nad IVa miljardo dolarjev. Končno Evropa nima pravice, da od Zedinjenih držav zahteva naj podpišejo menico, o kateri sama ve, da je neveljavna. _\ " Daljni Vzhod Vprašanje japonskih čet na Kita^kem TOKIO, 5. Neko oficioczno poiročilo pravi, da je japonska vlada spričo že tolikokrat izražene želje kitajske vlade in kitajskega naroda po um akni t vi japonskih četi iz Kitajske, sklenila umakniti takoj svoje čete iz Hancova. Ta sklep je v skladu s politiko japonske vlade, ki podpira inte- « firiteto m suverenost Kitajske in prič* o iskreni želji Japonske, da bi se bližnja prijateljska država razvijala brez ovir. Japonska vlada in japonski narod se zvedata, da je sedaj sklenjeni korak v skladu z zmiji om sklepov konference v Washmgtc«nu h izražata upanje, da bo tudi kitajska vla-ia s svoje strani naredila vse mogoče za paščito življenja in imetja tujcev na Kitajskem in onemogočila ponavljanje incidentov, do katerih je prišlo večkrat v roinu-josti. Dnevne vesti t Svobcdin Čok. Po dolgi in mučni bolezni, ki si jo je nakopal v Ljubljani, kjer |e nadaljeval svoje študije, je preminul v ivoji rojstni vasi v Lokvah naš Svobodin. Zapustil si nas, dragi Svobodin, toda Tvoj duh je ostal med nami. Umrl si, a Tvoje delo ni umrlo. Dijaški krožek «Prosveta», ki si ga ustanovil in v katerem si Ti zbral vse dijaštvo našega mesta, je po Tvojem pdhodu še dalje širil Tvoje ideje, ki Ti bodo ohranile med nami neminljiv spomin. Slov. akad. fer. društvo* «Balkan». Kam pojdejo naši mladeniči k vojakom? Včerajšnja «Sera» javlja, da je bilo v začetku določeno, da bodo nemški in slovanski novinci iz novih pokrajin odslužili svojo vojaško dobo v svojih domačih krajih. Sedaj pa da je bilo sklenjeno, da se bedo naši novinci poslali v razna mesta srednje Italije (od Rima sem). Ako odgovarja ta vest resnici, potem je novi sklep vojnega ministra v popolnem nasprotju z obljubami, ki jih je dal našim poslancem bivši vojni minister GasparoUo. On. Gasparotto je bil izrecno obljubil za naše novince razne olajšave, med katere bi spadala tudi ta, da bi naši mladeniči odslužili svojo dobo v domači pokrajini, oziroma v njeni neposredni bližini. Kot drugo olajšave je on. Gasparotto tudi obljubil, da bo poskrbljeno, da bo vojaška izobrazba našim fantom čim lažja, kar bi se doseglo na ta način, da bi jih vežbali podčastniki, ki razumejo naš jezik. Mesto izpolnitve teh obljub pa nas je vojno ministrstvo obdarilo s tem novim sklepom, ki je v popolnem nasprotju z danimi obljubami. Gospodje si gotovo mislijo, da je obljubiti in dati preveč, posebno ko gre za obljube drugocrdcem. Treba pa jim bo povedati, da se naše ljudstvo zaveda njihove nedoslednosti in da zahteva, da morajo držati dano besedo! Kcrak socialistov za vspeslavitev naših deželnih avtonomij. Iz Rima prihaja vest, da je opravilo 36 socialističnih poslancev, med ka-ierinu so podpisani na prvem mestu poslanci Cosattini, Caldara in Zanarđi, sledečo ulogo na poslaniško zbornico: Ker se pričakuje, da se bedo v naši upravi kmalu vpeljale dalekosežne reforme, ki bodo šle za tem, da zagotovijo pokrajinam in občinam bolj sigurno in široko avtcnccnijo, tako da se bodo domače energije bolje razvijale in da se bo decentralizirala uprava države; .ker je do tedaj neobhodno potrebno, da se ne spreminja ali moti ureditev uprave, ki je sedaj veljavna v novih pokrajinah izi zemši primere, ko gre za kako potrebno Eri labode nje zakonov ostale Nacije; med tem o zbornica opozarja na nevarnost, ki je spojena posebno na tem polju z improvizacijami potom odi o kov-zakonov, pozivlje vlado, da predloži parlamentu ukrepe za takojšnjo vspo-stavitev deželnih zborov na način, da se naslanja na volilne imenike, ki so bili veljavni za občinske volitve, in da določi okrožja tako, da se odstrani po mogočnosti vsak povod za spore in tlačenje med plemeni, ter da ohranjuje vse zakonodajne in upravne avtonomije ocaenjeirfh deželnih zborov in v prvi vrsti pravico, da lahko podeljujejo večjim središčem posebne rbčinske rede, ki predstavljajo mogočno sred-fcivo za dvig lokalnega živl?cn>a, vse to v okviru državnrh zakonov. Stara pesem. Te dni je šlo nekaj socia&stič-rih prvakov k ministrskemu predsediiiku Faeti, Zapeli so mu zopet staro pesem, ne smela trpeti redna drŽava, 1u ji je na raspon lago ogromen aparat. Afi smo slabši, nego — TripoliUnci?! Prejeli smo: V včerajšnjem odgovoru listu «Na-ztone« radi našega starodavnega Bovca ste upravičeno poudarjali, da uradna krajevna imena italijanske Tripolitanije ne zvene čisto nič italijansko, a kljub temu da ta izvirna arabska ali afrikanska imena ne provzročajo — inteligentnim italijanskim uradnikom nika-kih težkoč. Ogledal sem si pa še uradni seznam železniških postaj v nemškem delu italijanskega južnega Tirola. In glejte! Tam čitaš lahko v voznem redu italijanskih državnih železnic k ar zaporedoma nemška imena železniških postaj, ki so ostala neizpreinenjeno domača. Gries, Blumau, Villn&s, Gufidaum, Al-bains, Farnan, Unteran, Grasstein, Mules, Fre-ienfeld, Gossensass, Pflersch, Schelieberg itd-itd. Le tu pa tam figurira vmes kajc Bolzano, ali Chiusa di Bressanone. Slično so na drugi progi pristna nemška imena: Siegmundskron, Siebeich in tako dalje cela vrsta. Ali tretja proga od Ferrovie dello stato italiano: Mals, Schlunders, Spondinig, ali pa na državni električni progi: Sand Kematen, Muhlen itd. Morda bo dovolj izgledov. Zakaj taka razlika? Ne moremo si misliti, da bi imeli italijanski uradniki več talenta za nemški, nego za slovenski jezik? Alt pa je slav na talijanska vlada na staliSču, da so neraSki južni Tirolci vendar še Evropejci in nekoliko boljši, nego Tripolitanci, mi pa tu v Julijski Krajini da smo nekaka izvenevropska kolonija in še manj obzira vredni nego Tripoli-tanci?!! O tem pa, da nas je tu veliko več nego Afrikancev pod Italijo — niti ne govorimo, ker smo na stališču, da pravica je pravica, pa naj se ima deliti sredi Evrope, ali pa sredi Afrike! Vsekakor ne gre, da bi bila pravica v Evropi na slabšem nego v Afriki! To bi: morala slednjič ka pira ti tudi «Naz£one» in naj bi se ne hu-dovala, če mi želimo, da Boršt ostane Boršt, KSovče — Kilovče, Raikitovec — Rak i tov ec, Repentabor — Repentabor, in na; ne brani uradnih fermanov a la: Mocco, Montefredo, Granzino, Mcnrupino in celo vrs+o drugih sličnih spakedrank, skovanih, da se ustvarijo vasi v naših slovanskih krajih potom laške Pc-temkinove označbe, ki j£h noben krst ni poznal doslej in ki jih sami domači Italijani ne raJbijo in si j*?h tudi ne dajo vsiliti od nikogar! Neumestno dejanje. Prejeli smo: Kakor ste že poročali, je okoli polnoči med četrtkom in petkom počila petarda ali bomba tako močno, da so ljudje več kilometrov odaljeni sikočili prestrašeni pokonci. Strel je vzbudil tisoče ljudi iz podrobnega spanja. Po poročiKh vseh tukajšnjih listov so varnostni organi' našli nekje pri Sv. Mariji Magdaleni petardo in jo razstrelili ~ in se vrli r dvorana Delavskega kotnsunme-ga društva pri Sy. Jakobu. Na sporedu so pesmi, deklamacije, prizori, igre, a na glasovir igra gdč. Almira Kete. Ker je čisti dohodek namenjen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu ni dvocna, da se bo si. občinstvo te prireditve poinošte-vilno udeležilo. Iz triaSkega iivllenja Pod motorno kolo je prišel včeraj popoldne na istrski cesti 8 letni Solarček Josip Gregcrič, stanujoč v uliti dell lndustria St. 2. Pri tem je dobil težke poškodbe na desni in levi rami Odpeljati so ga v mestno boinižnioo. Dve tatvini. Pomorščak Josip Ivančič je bil pred včerajšnjim zjutraj okraden na tramvaju, ki vozi na progi Bošket-Škeftfenj, listnice s 600 lirami. — Pomorščak Josip Piccone je bil okraden na trgu Venezia prazne listnice. Ponesrečena tatvina. V noči od pondeljka na torek so vdrli doslej neznani tatovi v tobakar-no Jcsipa Muriča v ulici delta Raffineria št. 9 in se hoteli oblo&ti s tobakom. Toda imeli so smolo: med delom so bili motam; na licu mesta so pustili razno vlomilno orodje. Poskašen samomor, Josip Suman, star 22 let stanujoč v uEci de U a Madonnma it- 20, je bfl včeraj zjutraj obsojen — na deželnem sodišču radi tatvine na 3 mesece ječe. Preden so ga ukleniU, da bi ga pelja$ v zapor, je iapil strup. Odpeljali so ga v mestno bolnišnico. Tam bo seveda pod policijskim nadzorstvom. Sleparija, Včeraj zjutraj so pripeljali v zapor Coroneo nekega Ivana Mandich-a, starega 22 let. Mladenič je osi* paril trgovca Pavla Cen-tielija, stanujočega v Lovranu, za 3500 lir. Nesreča v kamnolomu fraccanoni. Včeraj okoli poldne so pripeljali v mestno bolnišnico kamnoseka Antona Petarosa, starega 39 lei, stanujočega v Borftu št. 43. Kamnosek je knel lahke poškodbe na hrbtu. Poškodbe je dohal pri delu v kamnolomu Faccanoni na Vrdeli Bodite oprezni pri nakupovanju gobi Ker se nekaj dni sem prodajajo gobe na različnih delih mesta, opozarja Municipij da je trg za gobe edino v ulici S. Zaccaria, kf*r Je ta sad podvržen nadzorstvu občinskih edravstvenih organov. Pod raz je prišel sinoči v uKcf Sv. Frančiška A&iškege 9 letni Ivan Fachineiti, stanujoč v isti ulici it. 36. Prt tem je dobil težke notranje poškodbe. Odpdjaič so ga v mestno bolnišnico. KNJIŽEVNA NOVOSTI ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena broš. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 1'50 L. I. snopič Jos. Ribičič: «Vraže», tro-dejanka. II. snopič Jos. Ribičič: «Š k r a t i», dvo-dejanka in «Pri Sv. Petru», enodej. III. snopič Jos. Ribičič; »Čudodelna srajc a» tn «M 1 a d j e» enodejanki. IV. snopič Iv, Vouk: «T r i j e snubci«, tri slike. Na prodaj v naslednjih knjigarnah: J. Štoka, Trst, ulica Milano, Trani, Trst, ulica Cavana, Kat. tisk. dr. v Gorici, ulica Carducci, kakor tudi pri «Prosveti», Trst, ul. Fabio Filzi št. 10, I, ODPRTA KOČIJA se proda po nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 1129 VELIKA LEDENICA za gostilno je na prodaj. ISasiov pri upravništvu. 1126 SKLADIŠČU Vfa Geppa 17, se prodajajo po zelo nizkih cenah poročne sobe, z mizico in 2 stoloma za L 1100, krasne poročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe s stolicami s pravim usnjem od L 3000 naprej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, pisarno, tudi' posamezni kosi, stolice in naslanjači. Preprodajalcem in hotelirjem se da popust. 1130 TRGOVSKI POMOČNIK, vojaščine prost, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in železnine, Fran Repič, Ajdovščina. 1128 Vesli z Goriikesa Rihemberk. Tukajšnji tamburaški krožek priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri pop. na dvorišču gostilne «na Governu» vrtno vese- Jadranski Almanah za L1923. Poziv vsem duševnim delavcem Naša založba v Trstu se je odločila, da izda za prihodnje leto «Jadranski almanah* ( ki naj bo verno zrcalo in najlepši izraz vsega življenja našega naroda v Julijski Krajini Obsega naj kratke informativne članke o vseh panogah: kulturi, politiki, kmetijstvu, socializmu, nar. gospodarstvu, dijaštvu, učiteljstvu, naših društvih in kulturnih organizacijah itd. Poživljamo tedaj vse naše kulturne delavce v Julijski Krajini, naj po svojih strokah sodelujejo. Članki naj bodo kratki in jedrnati, da bo slika našega naroda tembolj mnogostranska in popolna. Vsi rokopisi naj se pošljejo najkasneje do 30. junija t, 1. g. Francetu Bevku, Gorica, Via Carducci 4, z izrecno pripombo «za Almanah«, Uredništvo «Almanaha« je poverjeno veščim rokam drja Alojzija Resa, Ker je almanah zasnovan kot strnjen oris vsega našega kulturnega, političnega in gospodarskega položaja v Julijski Krajini, smemo in moramo pričakovati najširšega odziva in sodelovanja vseh duševnih del avcev na tem osremlju Trst, 1. maja 1922. Naša založba. BRIVSKI POMOČNIK in lasničar, išče mesta. Ciril Marinič, Sv. Martin, p. Kojsko v Brdih. ___1125 POSESTVO, obstoječe iz dveh hiš (v eni hiši je trgovina z mešanim blagom in gostilna), vrta in dvorišča s čebelnjakom se radi oetho-da da v najem. Eventuelno se tudi proda, Anton Koren, Podgorje št. 37, Istra. 1111 CREME za oiepšanje kože, proti lišaju, mila, toiletne pripomočke, parfume priporoča lekarna v II. Bistrici. 28 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-; sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I. 16J SVINEC, med, staro, težko železo kupuje Bra-nich & Snidersich, Trst, via della Te3a 16 -IT Gospodinje i ki jo čujemo že par let ob vsaki možni priliki. Poto- , „ . . , , - . ,, žili so mu, v kako žalostnem stanju 3e nahaja^ ,K feča>? so povabi,em pdteg javni red v nekaterih pokrajinah Italije vsLed ljudl ^ zomivemh društev. Sledilo vsakodnevnih spopadov. Zahtevali «o — ludi;bo ^ Pet predavanj ter se bo unuk pravočas- to je stara p"sem—primerne odredbe zzaačiiojno _ svobode dela in organizacije. Na to je tudi g. VOSSl Facta zapel svojo — staro pesem Izjavil je M# D, p. Magdalena, Danes ob 20.30 redni namreč, da ,e ponovno opozord kompetentna | sestan€k. PrUlite točno txx polno^ilno. ob!astva ca potrebo spostovanja zakonov. To[ Predsednik ie^ta^igra s starimi pesmicami. Će bi hoteli j Mscdclinisiični odsek M, D. P. Sv, Jakob, slicne izjave od Danes ob 20 redne vaje. Pred vajami se vr3 kuP sestanek, na katerem se bodo pregledali in- iii. Po našem mnenja je slično postopanje ne-*!^ Na sp0redu so pevske točke in daljfa imestno. Čemu strašiti Ijadi o polnoči, ko , igra. Med posameznimi točkami udarja domači i tamburaški zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Zopet grozna nesreča. Kmet Jo-žef Markič doma tz Bat št. 139 je poizkuial, kot mnogo drugih, ki so se bila ponesrečili, odpreti šrap-nel večjega kalibra, da bi dobri iz njega svinčene krogle. Šrapnel je eksplodiral, Markičaje smrtskrnevarno ranil, da je kmalu po&em tztSn-nil. Ko je D. pri Sv, Jakobu kna svojo sejo v četrtek ob navadni uri. Pomladanska priredi ter C. M, D. V nedeljo 11. t. m. priredi C. M. D. pri Sv. Ja^ kc-bu običajno pomladansko prireditev z nastopom gojencev otroškega vrtca pri živimo v nenormalnih razmerah, kakršnih bi Sv. Jakobu. Prireditev se prične ob 6 uri Borzna ooroiUa. Trst, dne 6. junija 1922, Tuja rafala na tržaškem trgn; ogrske krone ...••*•••• svstrijsko-ncmSke krone • • • • • češkoslovaške krone • • • • dinarji • > *•<••••••• le j i marke 2.26 2.35 —.15,— 18.— 37 10.— 37.« 28.25.— 28.75 12.75.- 13.50 7 15.— 7.93 dolarji •••••••• francoski franki • • • . Švicarski franki • • . • angleški funf! pepimeti • a ng Kriki funti, zUH • • napoleoni <■ i i—sili i——— Sledil je kratek molk. Toda kmalu se je vnela splodna zabava, — Oprostite moji radovednosti, — je začel Pigaeov, obrnhrSi se k Rodinu: — ali je vam znana vsebina razprave, ki jo je poslal baron? — Znana mi je, — Razprava govori o odtoošajih med trgovino.,. toda ne, ampak obrti na-prani trgovini v naći dotnovini,.. Tako nekako, se mi zdi, ste se izvolili izraziti, Darja Mihajlovna? — Da, tb je predmet— je izpreg®-vorita Darja Mihajlovna in se prijela z roko za čelo. — Jas sen seveda dab tadmk v tej stroki, — je nadUfeval Pigaeov: — toda moram priznati da se ml zdi ie sam naslov razprave preveč,.. kako bi to delik&£nejše povedal? ... preveč nejasen tn zamotan. — Čemu se vam Ca zdi? v msns ta nova in prepotrebna književna zadruga, ki ima namen zalagati najboljša dela naših duševnih delavcev ob Adriji, je izdala kot svoje prvo delo sloviti zgod, roman Ivana Preglja PLEBANUS JOANNES Naročite to knjigo vsi, ki vam je nov kulturni razcvit našega ljudstva na tem ozemlju pri srcu! Za veliko noč je izšla zbirka novel Praočeta Bevka FARAON Obe knjigi je umetniško opremil slikar Tone Kralj, Cena prvi 5,50 L, drugi 5,20 L. Dobe se v Trstu pri Štoki in Traniju, v Gorici pri KTD. Mali ©glasi s* računalo po 20 stotink beseda. — Najmanji* pristojbina L 2'—, Debele črke 40 stotink b*--Beda. — NcjmaajSa pristojbina L 4'—, Xaor I5č«! službo, plača polovične ceno. KOZE, tri, ena z mlekom in zajčki s-s prodajo po nizki ceni. Ancbona Cristoforo Colombo St. 14 I. 1127 NOVE POSTELJE L 60, vameti 55, žimnice 45 volnene 95 in Ije BrHJ, Ecla, Lift. različni glavniki, Spaga, dišeča mila, krtače, vzmetne zaponke, igle in sukanec, žensko perilo, gumbi, cigaretni papir, pismen papir i. t. d. po dnevnih cenah. 71 GMCOHO LEVI. Trst, Via S. Hicoiii IS rcg. zadruga z o. z. Trst, Via MY OSma šfeo. 6. PODRUŽNICI: Gorica Monfalcone Via Garibald; St. 20 Via Friuli št. 614 Znloga in MmpM malalicnili mi In štedilnikov. 06 Izbera majoličiiih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prelaga sc delo u cKoIr DelnffKa glavnica L 15,880.000 Rezmz L 5,100.008 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. w AfiHrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Aflliranl zavod v New-Yorku; Frank Saksar Stade Bank. 4°; /o« ki fib Izvriuje vse banžne posle. BP PREJEMA VLGCli na hranllfle knjiži« In na tekočI račun ter lib obrestuje po Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. l ■ Da|a v najem varnostne predale (safes) Zavodovi uradi v Trstu: Via Ca«sa dl Rlsparmio itev. S — Via s. Nicol& iiev. 9. Telefon §t. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.