205. številka
Ljubljana, v četrtek 10. septembra.
XXIV. leto, 1891
Izhaja vsak dan svceer, izimli nedelje in praznike, ter velja po por, t i prejemati za avstro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr , sa jeden meaec 1 gld. 10 kr.  Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, i>o '60 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaš*. Za oznanila plačuje se od CetiriBtopne petit-vrste po (5 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po B kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirnti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah It. 12. Opravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vse one čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridjali nakazniee, prosimo prav uljndno, da blagovole poslati naročnino vsaj do ponedeljka 14. dne t. m., ker drugače jim bode list ustavljen.
Upravništvo »Slovenskega Naroda". Iz Vatikana.
Govorica, da hira zdravje sv. očetu, javlja bo vedno bolj pogoBtoma in sedaj poročajo celo ueki rimski časniki, katerih intimne zveze z vatikanskimi krogi so notorične, da se je papež sam izrazil, da bode skoro konec življenju njegovemu. Želeti je in mogoče je tudi, da se izjalove te govorice, kakor so se Že večkrat, da bode sv. oče zopet okreval, toda upanje, da se to zgodi, postaja manjše od dne do dne. Ni nam torej šteti v zlo, ako skušamo, ne pozabivši ni za trenotek potrebne delikatese, odgovoriti na upradanje: kakšen bode naslednik Leona XIII., ako le-ta zatisne danes ali jutri oči? Da je inegoče dognati, kdo bode' nosil trojno krono vladarja rimske cerkve, moči bi bilo tudi sklepati na duh, ki bode prešinjul bodočo politiko vatikansko, seveda bi bilo to sklepanje le približno resnično, zakaj povestnica nas uči, da so imeli premnogi papeži, dokler jib je dičil purpur kardinalski, povsem drugačne uazore in namena nego kasueje, ko bo sedeli na rimskem prestolu in imeli v maziljenih rokah usodo cerkve in vernikov njenih. Dokazov za to nam pač ni treba navajati, bodi dovolj, da omenimo samo papeža Pija IX., ki je poBtal kar čez noč največji nasprotnik lastni svoji preteklosti in preklinjal vse to, za kar se je poprej unemal in uauduševal.
Papež Leon XIII-, ni iz takega lesa. Plemenitost njegovega značaja mu je branila, da bi se bil odpovedal vzvišenim svojim politiškim nazorom, ki so bili utrjeni že od nekdaj ter povsem v skladu z mišljenjem in osečanjem njegovim. O njem ni nihče mislil, da se utegne kdaj odpovedati tem idealnim svojim nazorom in ni se jim odpovedal vzlic temu, da so izvestni krogi napenjali v to svrho vse svoje sile. Uspešno in odločuo upiral se je papež Leon XIII. VBem javnim in skritim poskusom,  ki  so   ga hoteli   pripraviti   do tega, da
ostavi pot, po katerem je hodil doslej, upiral se jim do zadnjega časa, ko je jelo meso njegovo po-Btajati slabo, dasi je ostal duh čil in bister. Zadnji čas pa opazujemo različna znamenja, iz katerih smemo sklepati, da so prišli nasprotniki papeževe politike do večje veljave nego so jo imeli dosedaj. V Vatikanu delujeta zopet dve stranki; jedna podpira in zagovarja politiko sedaj vladajočega naslednika Petrovega, druga pa jo pobija vstrajno in dosleduo ter sili v papeža, naj se ji odpove in krene na pot, po katerem bode hodil, ako pojde vse po te stranke načrtih, bodoči vladar katoliške cerkve. Z ueusmiljeno treznostjo pretresa ta stranka že Bedaj vse okoliščine, ki bi utegnile uplivati na volitev papeža in preti, da se bode ta volitev vršila eventuelno v inozemstvu.
Glavna zaslomba tej stranki so oni gospodje, ki prebivajo na Forumu v jezuvitskem kolegiji, ki so to politiko tirali že od nekdaj, osobito pa za časa papeža Pija IX. in ki bi radi zamašili vsa oknu, skozi katera prihaja človeštvu luč, s široko-krajnimi klobuki in raskavimi kutami. Ko je nastopil Leon XIII., potisnil je bil te gospode malo v zatilje, a sedaj silijo z novimi močmi na dan. Da bi pa prevlada ekstremnih klerikalcev, katerim so duševni vodniki baš očetje jezuiti, ne bila v basen katoliški cerkvi, priznal bode vsak, kdor primerja razmere, kakor so bili ob času vladanja papeža Pija IX., in kakeršne so bile do sedaj. Nikdar še ni bilo dveh papežev, ki sta sledila drug drugemu in si bila v vsakem oziru tako dijametralno nasprotna, kakor sedaj vladajoči sv. oče in njegov prednik. — Pij IX. je bil fanatičen dogmatik, ki se ni oziral ni na desno ni na levo, Leo XIII., globoko učen iu blagega značaja, je umel dati svojemu delovanju praktiškim potrebam primerno obliko ne da bi v čem popustil kar se dostaje jedra stvari; Pij IX. preklinjal je znanost, ker ni hotela pripoznati nobenih mej svojim preiskavam, Leon XIII., kot razvetljen misiitelj, je skušal spraviti v harmonijo vero in znanost, držeč se v tem migljajev ljubljenca svojega mej učenjaki, Tomaža Akvinskega; Pij IX. ni vedel vladati svoje strasti in vernike zapeljeval v izkušnjave, ko jim je skoro priporočal, da se protivijo izvršitvi izveBtnih državnih zakonov,
Leon XIII. pa si je prizadeval odstraniti take zakone ne da bi zato klical vernike v boj proti njim ter vzbujal tako nasprotje mej državo in državljani. In kakšne so bile posledice temu toli različnemu načinu vladanja? Za časa Pija IX. izneverili so se mnogi katoliški cerkvi, a verski inditireutizem širil se je z opasno hitrostjo in poganjal korenine v vseh slojih človeške družbe, za Leona XIII. pa se je ojačilo versko čustvo in se razširilo, a utrdile so se tudi vezi z najplemenitejšimi humanitarnimi težnjami.
Ona stranka, ki je imela za časa vladanja Pija IX. tako silen upliv, prizadeva si Bedaj na vso moč, da ustvari znova ono prenesrečno situvacijo, ki je prouzročila toli škode cerkvi Bami in vernikom. Glavna skrb jej je, dobiti Leonu XIII. naslednika, ki bi zastopal in podpiral nje težnju iu v to svrho poskuša že zdaj utrditi svoj upliv na politiko vatikansko. Kakor vse kaže, ni to početje brez vsega uspeha. Ta stranka Bkrajnih klerikalcev poudarju posebno potrebo, da bodi papež tudi posveten vladar, vzlic temu, da je baš politika Leonova dokazala iluzoričnost teh teženj, a pred kratkim presenetila je svet celo s svojim nasprotstvom proti trojni zvezi. Uzrokov temu nasprotstvu ni težko najti: jezuitje in ž njim združeni radikalni elementi sovražijo trojno zvezo, ker je nje član tudi Italija.
Vse druge politike pravec pa narekuje tej stranki verska nestrpnost, katero, žal, tudi mi Slovenci le predobro poznamo, kajti zastopnikov idealnega, vzvišenega katoličanstva Leonovega je v nas vedno menj, učenci jezuitov pa rastejo iz tal, kakor gobe po dežju
Trinajstletno vladanje papeža Leona XIII. dokazalo je jasno, da ugled rimske cerkve ni trpel prav nič, odkar sveti oče ni več posveten vladar, dokazalo je — in to je za nas eminentne važnosti — da v utrjenje vere ni treba duševnega na-zadnjaštva, kakor se to v nas na Slovenskem prepoveduje in dokazuje in da vera ne pride v nevarnost, ako se cerkev tudi ne protivi hrepeuenju vernikov po kulturi in omiki. Žal, da se i to poslednje praktikuie posebno na Kranjskem z ne-oprostljivim cinizmom.
Ako bi se posrečilo stranki skrajnih klerikalcev spraviti kdaj   na prestol  rimskega  papeža ta-
LISTEK.
Na visokih gorah.
Visoke gore imenujemo tiste, ki se vzdigajo nad mejo drevja in gozdov, torej po naših deželah nad 1600 m. Navadno so mecesni tista drevesa, ki rastejo najviše gori po nepristopnih obronkih ter se bore z viharjem in plazom za svoje življenje, oklepaje se neplodnih pečij. Nad njimi se le še borno ruševje oprejema skopih tal po strmih obronkih. Više gori se nahajajo planinski pašniki z lepo dišečimi iu živo barvanimi planiuskimi cvetlicami. Po njih bo postavljene kolibe iu staje, v katere zaganjajo plaušarji svojo živino o poletuih nevihtah. Sredi staj je postavljena veča, zidana koča, »stan" ali „tanjur" imenovana, v kateri pastirji prenočujejo ter „mlekar" sir, maslo in skuto („excoetumM, Schotten, Topfen) dela in v zaklenjene shrambe spravlja. Marsikatero teh koč je snežna teža že udrla in samo njeni zidovi mole še po koncu. Še več pa se vidi takih podrtih kolib, v katerih so nekdaj pastirji »tražili, ko so še medvedje in volkovi po naših gorah gospodarili in 8 svojimi deročimi zobovi nedolžni Cedi ovac ali koza pretili.
Najbolj poetična in najbolj znana mej vsemi planinami je postala Komna, odkar je slutni nemški pesnik Baumbach s svojim „Zlatorogom" Tri-glavovo „visoko pesem" zapel in njegovo slavo po širnem svetu raznesel. Komna se imenuje vsa gorska planota mej kranjsko-goriškim mejnim pogorjem na zahodu in grebenom Tičarice na vzhodu, od škrbine Velika vrata pa do gorostasa Kanjuvc.it (2570 wi), s katerega se vživa skoro ravno tak razgled, kot b Triglava samega. Pred vsem se vidi Ž njega široka skalnata piramida Triglavova, ki se ponosno in gospodujoče vzdiga nad strahovito skalnato plauoto proti sinjemu nebu. Zlasti pogled nu to puščobno planoto mej Kanjavcem, Triglavom, Mišljeni in Debelim vrhom opazovalca tako zgrabi, da pozabi na vse lepote v daljavi stoječih velikanov. S Kanjavca vidijo se vse Trentarske gore lepo v polokrogu razvrščene in tako blizu, da bi jih človek kar z roko prijel. Posebno značajno so osenjeue Bohinjske gore, katere od juga prihajajoče megle vedno bolj zakrivajo. Popolnoma prost pa ostaje pogled na piano to sedmerih jezerc, katero potovalci ne morejo zadosti prebvaliti (Frisch-auf, 7 Seen des Triglav, Jahrbucb dea ost. Tour. Clubs, XII).
Čim više prideš, tem bolj se svet odpira in pogled v globoko doli stoječe doline razširi. Na stotine gorskih velikanov obdaja te krog in krog in trdnaja za trdnjavo prikazuje se tvojemu začude-denemu pogledu. Okolu in okolu vidiš gole skalnate stene, kakor bi se nahajal v kakem veličastnem amfiteatru. Kavno nasproti ti muli rtast vrhunec in nizko doii pod njim opaziš nizko škrbino, čez katero lezejo <li /.ni trentarski lovci; Še nižje doli pa je prilepljena kaka plauina pod skalnato steno, kot tičje gnezdo. Obdajajo jo smaragdozeleni sočnati pašniki in kakor široki trakovi vlečejo se travnati obronki viBoko gori pod gole vrhunce. Poleg planinske (pečnice) je še posebno nCampanula Zoysiiu značilna za naše visoke gore. OJ ločnice večuega snega pa skoro do najviših oštrcev vepeujajo Be male zelenice sax frag, silen in majčkinih cherleria-otočičev, ki so kot obliži na strme skale prilepljeni. Poleg teh pa nahajamo še vse polno bornejših cvetek, ki se dobivajo le na najviših gorah Julijskih Alp, posebno takoimenova „Triglavska roža", katera je po Baumbachu daleč zaBlula.
Kakor gledališčne kulise vrste se skalnata pogorja jedno za drugim, vzdigujejo se svetlo blesteči stolpi s svojimi pomoli, mostova! in zobčaatimi
kega moža, ki bi hotel svoje delovanje začeti ondu, kjer je nehal Pij IX., nastal bode proti njegovemu početju večji odpor, nego se je pojavil za časa zadnjega rimskega koncila in uresničile se bodo besede, ki jih je govoril že pred mnogimi leti kardinal Lavigerie: le clericalisiue est et demeure le plus redoutable ennemi de la religion.
Slovenci v Zagrebu.
Drugi slavnostni dan napočil nam je po deževnem prejšnjem večeru krasen in lep in tak tudi ostal vse skozi. Ob 9. uri zjutraj začela so se sokolska in druga društva zbirati pred Narodno kavarno in potem skupno odkorakala v razstavo. 0 tej sami ne bodem tu govoril obširneje, ker je to itak že storil in bode še storil prav izborno Zagrebški dopisnik. Razstava, ki je na jako srečno izbranem prostoru a uprav ženijalno spretnostjo uvrščena v okvir obdajajočih jo velikih zgradb in palač, naredi na vsacega obiskovalca najprijetneji utisek. To je res pruvi mali biser ter so posebno bogati in okusni pojedini paviljoni. Vsa okolica se tako srečno spaja z ruzstavo saino, da človek ne vidi, kje se začenja in kje nehava in baš to daje vsej razstavi neko muogo bolj razširjeno lice, nego bi to mogoče bilo, da se je postavila, kakor so nekateri nameravali prvotno, v Maksimiru. Gotovo bi tam ne bila uspela tako sijajno, kakor tu, tudi glede obiska in ne napravila na prvi pogled tako ugodnega utiša na oko. Prav srečna se torej sme imenovati misel, da se je izbral baš ta prostor.
Ko smo si ogledali razstavo, korakala so društva pod vodstvom staroste .Ljubljanskega Sokola", brata Hribarja, v akademijsko palačo, da si ogledajo krasno poslopje in zbirko slik, katero je Zagrebu in Hrvatski poklonil slavni mecen Strossmajer. Ta zbirka slik je zares pravi kras Zagreba iu uvr-šćuje prestolico Hrvatske v vrsto velikih mest, ki se morejo ponašati z jeduakimi galerijami umotvorov.
Mej tem zborovala so pevska društva hrvatska iu se sešla v skupščino pevske zveze, kateri je predsedoval g. dr. Ar no Id, ki je naudušeno pozdravil došle pevce in poudarjal veliko važnost pesmi slovanske za kulturni napredek in za vzbu-[anje narodne zavednosti. Zavezni tajnik Lihi je potem poročal o delavnosti centralnega odbora« Po prizadevanji Zagrebškega pevskega društva „Kolo" je zopet oživela pevska zveza in so se prijavila skoro vsa pevska društva, tako da je danes v zvezi 26 društev z več nego 500 pevci. Centralui odbor razpisal je takoj natečaj za nove zbore iu so prvo darilo zložile domoljubno dame hrvatske, drugo župan Zagrebški dr. Amruš in tretje pevska zveza sama. Došlo je 34 skladb. Da je prva dva darila dobil naš rojak Fran Ser. Vilhar, pevovodja v Gospiču, omenili smo žy zadnjič. Prvo darilo 15 cekinov v etuiji dobil je za zbor „Hrvatska domovina", drugo 10 cekinov za zbor „NoČna pjesma". Tretje darilo 8 cekinov dobil je pevovodja „Sloge" v Zagrebu, g. Josip K i s e n h u t. Pohvalno omenili sta se še kompoziciji »Slovensko-hrvatska himna" Vilharjeva in „Košutica" Fleišerjeva iz Belovara. — V razsojevalnem odboru za došle skladbe bo bili: g. Iv. pl. Zaje, g. Fr. Ž. Kuhač, g. Vj. Klaič,
robovi. Malo dalje pokaže se šiljast, drzovit rog. ali pa pili podobni naostreni zobje njegovega soseda. Ta se vzdiga kakor vitek Btolp uli mogočen grad nad brezmernimi plazovi grušča, drugi ti kaže svojo trdo, resno ali celo čmeroo glavo, da te kar groza obhaja pred njim. Tu pa tam vidiš kak osamljen vrhunec, ki se neposredno vzdiga iz globoke doline in njegova suha rebra porašča temno-zeleno rušovje. Najbliže pred seboj pa imaš dvo in troglave orjake, ki se skoro popolnoma navpično vzdigajo in katerih obronki so ua bolj ravnih mestih z večnim snegom poštreani.
Pri vsakem koraku, ki ga storiš navzgor, spuste se vedno niže in niže velikanske skalnate pregrade in za njimi so razvijajo nova pogorja, novi vrhunci in zobje se pokažejo na obzorji, ki v brezkončni mnogovrstnosti proti nebu štrle. Vedno veči in vedno lepši postaja košček zemlje, ki se pod našimi nogami razprostira, in njegova razsvetljava se v vedno novih barvah spreminja. Ko vzhajajoče solnce pozdravi gorske velikane, so vse doline s plam-tečo rudečino iu zlatnino prevlečene, potem jih krasno jutro zavije v blesteče paro in jasuo poludne jih nupolnuje s pekočimi Bolučmmi žarki, v katere ne more dolgo gledati Človeško oko.
(Konec prih.)
g. Kolander in g. N. Faller kot glasbeni veščaki in gg. dr. DerenČin in Markovič kot estetika.
Glavni namen zaveze bode razširjati hrvatsko in slovansko pesem in osnavljati pevska društva v tacih mestih in krajih, kjer jih dozdaj še ni. Sklenilo se je, da se bode počelo izdajati s početkom bodočega leta društveno glasilo in da bode prihodnji shod v Brodu ob Savi ob priliki, ko se bode blagoslovila zastava tamošnjega pevskega društva.
Toliko o tej za razvoj hrvatskega petja in za novo uživljenje hrvatskih pevskih društev prekoriBtni skupščini. Prilično spregovoriti bočein kaj o naših pevskih razmerah slovenskih in o tem, kako hi bilo treba tudi nam organizovati se bolje, nego pa smo dozdaj na tem toliko važnem kulturnem polji.
Sijajni banket, ki ga je priredilo Zagrebško mesto na čast gostom slovenskim in hrvatskim, zbral je v krasni Sokolovi dvorani nad 400 Slovencev, isterskih in Reških Hrvatov in mnogo odličnih Zagrebških mestnih odbornikov na čelu jim župan g. dr. AmruŠ, pol^g katerega so sedeli odličnjaki slovenski in hrvatski in poBlauci dr. 1) l e i w e i s, Hribar, dr. Ferjaučič, dr. Vrečko, dr. Du-kič, Barčič, Spinčič itd.
Župan Zagrebški dr. Amruš pozdravil je v imenu Zagrebškega mesta mile goste; kateri so s svojim dohodom razveselili vse. Raduje se, da se pri tej priliki morejo Hrvati seznaniti z uglednimi sinovi Slovenije in Hrvatske ob obalih sinjega morja ter je zaklical: Da ste nam zdravo došli mili gosti v glavno mesto kraljevine Hrvatske ! Živili! Naudu-šeni živioklici odmevali so po vsej dvorani, ko je končal župan svoj govor.
Odgovoril je v imenu Slovencev vitez dr. Blei\veis naglasivši, kako veselo bo Slovenci pohiteli v Zagreb, da se .»grejejo na grudih bratskega naroda, čudeč so njegovemu kulturnemu napredku. Zahvalil se je na srčnem dočeku in izrekel željo, da bode Slovencem skoraj mogoče povrniti hrvatskim bratom ljubezen, s katero so vsprejeli Slovence, in to v beli Ljubljani, ko se bode priredila jubilarna razstava. Hrvatska razstava je najlepši dokaz, da tudi južni Slovani neso nikakor zaostali na kulturnem polji. Zakliče torej: Živio mesto Zagreb, živio njegov načelnik in njegovi zastopniki. Da je bila ta zdravica naudušeno vsprejeta, ni treba posebno omenjati.
V imenu istrskih Hrvatov govoril je z znano ognjevitostjo poslanec Spinčič. Zbrali so se vsi sinovi jedne majke skupaj v Zagrebu, v katerem vidijo istrski Hrvati svojo kulturno in moralno prestolico. Ljubav, ki so jo tu našli, hoče jih še bolje utrditi v želji po zjedinjenji.
V imenu Reških Hrvatov govoril je g. Barčič. Hrvati pokazali so, da imajo uvete za samo-stalen in neodvisen obstaiiek, tudi na kulturnem polji tekmujejo z drugimi narodi. Starosta H r i b a r zahvalil se je z naudušeuimi besedami dr. Arnrušu kot zastopniku glavnega mesta, ki je tako Ijubez-njivo in prisrčno vsprejel Slovence, za kur se naj-topleje zahvaljuje, kličoč: živio dr. Amruš, živio Zagreb in njega zastopniki. V ognjevitem, krepkem govoru poudarjal je podstarosta dr. Trillertesno slogo in solidarnost slovenskega in hrvatskega naroda, spomenivši nebrojne historične trenutke, ko so se Slovenci in Hrvatje borili skupaj, sreča Hrvatov je naša sreča, propast Vaša naša smrt, ter zaključil s hrvatsko pesmijo: Nek se slože grla bratska, živela Hrvatska.
Dr. Amruš se je zahvalil in rekel, da je Zagreb rado vsprejel mile svoje goste, da se ogre-jejo na bratskih grudih. V ljubavi, ki nas vodi, doseči hočemo nepredek, za katerim težimo. Pozdravlja še jedenkrat vodje gostov. Dr. TrumbiČ govoril je v imenu Dalmatincev, poudarjajoč jedinstvo \seh gran hrvatskega naroda. S tem je bila sklenjena vrsta oficijelnih govorov. Mej posamičnimi govori pel je Sokola Ljubljanskega pevski zbor razno pesmi, ki so bile naudušeno vsprejete, ognjegasna godba pa je svirala izborne komade pod vodstvom našega rojaka kapelnika Stbckla.
Zvečer bila je gostom na Čast slavnostna predstava opere „Zrinjski", s prologom iu živo sliko. Vse se ju izvršilo skozi in skozi izvrstno. Po končani predstavi pa je pel pevski zbor Sokola podoknico čestiti gospe soprogi dr. Amruša, kakor smo že naznanili. Pozneje zbrali so se gostje na različuih krajih in se je povsod razvilo živahno gibanje s petjem in naudušeuimi napitnicami. Tako Brno dostojno sklenili drugi slavnostni dan.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 10. septembra. Roko jjroč t
Prekrasne Zagrebške slavnosti, prelepo uspele manifestacije jugoslovanske vzajemnosti vzbudile so togoto naših Nemcev in jih razdražili do skrajnosti. S tisto oholo impertinencijo, ki jim je lastna, drznejo se poudarjati, da imajo Nemci neodvzetnih pravic do slovenskih dežela iu da ne bodo nikdar pripustili združitve tega sveta s trojedno kraljevino Hrvatsko. Na te nesramnosti jim odgovarjamo le to: dokler smo še mi gospolarji na svojih tleh, nas Vaše izmišljene pravice čisto nič ne motijo; po združitvi pa bodemo vedno hrepeneli in če bodo okoliščine dopuščale, jo bodemo tudi izveli, ne zmeni č se za to, je li to komu čez voljo ali ne. Cesar ua Češkem.
Da ustreže želji na Češkem bivajočih Nemce?, ukrenilo je niinisterstvo v globoki svoji državniški modrosti, da naj obišče presvetli cesar tudi katero nemških mest in se je v to izbral izmej vseh nemških najbolj nemški Keichenberg. Čehi so pa ukrenili, da nai Reiehenberška češka manjšina pri tem obisku kolikor mogoče poudarja in pokaže svojo ekzistenco, da se bode tako uničilo humbugu podobno počenjanje nemških sodeželauov, kateri bi radi dokazali, da je na Češkem tudi „ein ge-schlossenea deutsches Sprachgebiet-.
Jz Prape,
Mladočeški državni poslanec Kaftan poročal je te dni svojim volilcem v Holeševici o delovanji češkega kluba v državnem zboru. Poudarjal je posebno nasproti trditvam staroueških organov, da so Miadočchi storili vse, kar je bilo mogoče od njih zahtevati in da so se potegovali za češko državno pravo, kolikor so okoliščine pripuščale, kajti državno pravo da je tista močna zaslomba, ki krepi ia vzdržuje češki uarod v buju za narodni obstanek. Govoril je Kaftan tudi o ooisku Dunajskih obrtnikov in nuglašal, da jih ni smeti zamenjevati s protisemiti, makari je tudi mej njimi veliko takih, a prišli Bd v Prago kot obrtniki, ki so se hoteli osvedočiti o napredku naroda češkega. Shod izrekel je poslancu Kafteuu iu mladočeškemu državnozbor-skemu klubu popoluo iu neomejeno zaupanje in izrekel nado, du bodo mladočeški poslanci in nadalje zagovarjali terjatve in pravice češke tako odločno in vztrajno, kakor doslej.
Vil a nje drJUive.
Še vedno morilal Jieleeva.
Čudno so razmere bolgarske in ostudna perli dnost Stambulova presega že vse meje. Nesrečnega Belčeva umor mu daje povod, da pahne v zapor vsakega nasprotnika, ki se mu zdi kolikaj nevaren. Zdaj zapili in izročili so bolgarskemu sodišču zopet nekega trgovca, ki se je slučajno mudil v Sinaj i na Rumunskem. Quousque tandem?
Novo turško niinisterstvo.
Člani trojne zveze, katere je izprememba v turškem ministerstvu silno poparila, love se, kakor utopljenik, za peno, namreč za oficijozno izjavo turške vlade, da se bode ta držala tudi v naprej dosedanjega kurza nasproti drugim državam ter se trudila upe-ljati koristne reforme in urediti državno upravo. Na to pa ne pomislijo, da so take izjave v navadi povsod, da pa se s tem nikakor ne prejudikuje bodočemu postopanju. — Glede rusko-turškega dogovora o prehodu ruskih Indij skozi dardunelske ožine i* treba zabeležiti glas, ki prihaja iz Berolina. Nemški politiŠki krogi sodijo, da se je h tem prekršil Berolinski traktat, da pa vzlic temu ne bodo na-'tale nikako komplikacije in da glede tega ne bode t n niti Anglija niti Italija storili nikakih korakov. JCralfioa rmnunsFca.
Kakor smo imeli že večkrat priliko poročati, je kraljica rmnunska težko bolna in ker leži v Benetkah, prišel jo ju obiskat tudi nje soprog, kralj Karol. Zdravniki, katere so poklicali k bolnici, izrekli so baje, da je le malo nade, da bi bu zdravje obrnilo na bolje in bo tudi odločno izrekli proti namenu kralja, prepeljati kraljico v Si na jo na Ruuaun-skem. Kralj Karol ostal je za de I j časa pri svoji bolni soprogi.
Cesar Viljem v Monakovu.
Iskreno Hovraštvo, katero osečajo Bavarci za svoje sodržavljanu Pruse. našlo je že mnogokrat odločnega in pikregu izraza, nikdar pa še ue tako, kakor zdaj, ko se mudi v M onako vu nemški cesar. Oticijelni krogi priredili so mu sijajen vsprejem, narod pa se zanj ue zmeni čisto nič.
Nemški državni zbor sešel se bode ua jesen. Predloge, katere bo pripravljajo, so kaj raznovrstno. Posebno zanimiva bode predloga o ustanovitvi bolniških blagajnic, katere bodo blizu take, kakor so v nas. Nadalje se bode predložil zakonsk načrt o uporabi elektrike, kajti na Nemškem so začeli prav marljivo uvajati elektriko kot tirno silo v obrtne zavode, kar je prouzročilo, da je potreba to porabo zakonitim potom določiti oziroma omejiti. — Zakonski načrt o pijančevanja omejitvi vzbudil bode gotovo daljše debate, posebuo se  pripravljajo raanchester-liberalci,   da ga bodo
pobijali. Najvažnejša točka pa bodo brez dvojbe razprave o novosklenjenih trgovinskih pogodbah z Avstrijo, Italijo in Švico.
Dopisi.
Iz »tare vasi pri Postojini 8 septem-bva. [Izv. dop.] Naša vaB že davno ni imela toliko ljudij v sebi kakor sedaj. Kaj se hoče, živeti morajo vsi, ohraniti se morajo tudi vsi. Hišnih številk je J 5. Dve kompaniji vojakov v tako malo selo stisniti, je prav res veliko Čudo. Ni se torej čuditi, da je bilo živenje toli viharno; tam si slišal ukati stare rezerviste, zopet tu se je oglasila kaka družba z raznimi svojimi vojaškimi pesmarai. Zanimale so nas najbolj pesmi, prihajajoče iz krepkih grl učiteljskih, koji so se morali tudi hočeš — moraš udeležiti orožnih vaj. Ko to pišem, vlada sedaj po odhodu krepkih brambovcev smrtna tišina. Omeniti mi je pa Še nekaj, kar bi utegnilo zanimati tudi sosedne vasi. Zaradi vojakov napravil se je v gostilni g. Sajovica napis, marsikdo bi mislil v stari slovenski vasi bo napis slovensk. Žalibože, ua žalost svojo omeniti mi je, da bi se vsak tako misleči kruto varal, kajti če je bil človek tudi malce škilav, zagledal je tablo, na kateri se je bralo: Hotel Laiuhvehr. Za Doga, kam pridemo? So h to ujemljo z nazori toli zavedne Notranjske? Kdo je temu kriv, ne vemo, to pa vemo, da se ne sme človek preleviti, kakor neko živali, katere je usmiljeni Bog preklel. Prepričani smo, da bi g. Sajovic ravno toliko uli pa še več desetič ujel, da bi bilo tako, kakor žalibože ni bilo! A tudi v Stari vasi ni še vse tako piškavo. Na drugem kouci bila je tudi gostilna, ue z nemškim, pač pa poštenim slovenskim napisom: Brambovska čitalnica št. 25. Prepričani smo, da ni bil drugi gospodar j>rav nič na zgubi. Pohvaliti ga moramo, da ue prodaja tako svojih nazorov, da ne prodaja tega, kar mora biti človeku najsvetejše — narodnost.
Delati moramo drugače, če nočemo biti podlaga ptujčevi peti !
Opazil sem še marsikaj, poročal Vam bom to tudi o priliki, če Vam bo dobro došlo, g. ureduik. Vender moram še to omeniti, da ni posebne častno, če se od vojaka zahteva, da mora vsako reč dražje plačati, kakor drugi. Ni treba jih preveč ožmivati, saj so že tako vsled mučnih vaj nadležui. Naj se ima sploh tudi do vojaka malo usmiljenja, kajti „kdnr usmiljenje skaže, usmiljenje najde!"
Iz 4nO<IovIcm nad Idrijo 7. septembra. [Izviren dopis.] Nesreče se vrstijo druga za drugo. — Kakor je že poročal „Slovenski Narod" dne 2. t. m. v štev. 199, je 31. dne avgusta treščilo v kozolec gospo Podkrajšek vulgo Šebalke. Ne morem si kuj, da ne bi bolj obširno pisal o tem požaru. Kakor hitro je treščilo v kozolec, napolnjen s senom in ovsom, takoj bila je velika množica ljudij pri roki, da bo gasili ogenj. Vsa hvala gro v prvi vrati vaščanom samim. Ko bi le nekoliko pihala sapica od južne strani, cela vas bi bila v kratkem času prah in pepel. Slavna žendar-merija iz Hotedetšice je sicer tudi prišla na pomoč, toda takrat, ko je ogenj bil že uničen in uo-bone nevarnosti več pričakovati ni b>lo. Da se pa našemu županu, gospodu Jos. Grudnu, nikakor nič oporekati ue more, da on ni svoje nalogo dobro izvršil, moram poročati, da je bil on ravno iBti čas v gozdu, ki jo uro daleč oddaljen od vasi. Prišel je Šelo ob osmi uri zvečer domov in tedaj m mogel biti tisti trenutek zraven, ko je gorelo. Da je on kot župan gotovo vesten človek, uuet za blaginjo svojih vaščanov, nam najbolj kaže to, ko je že dvakrat poprej tukaj gorelo in župan naš gospod Jos. Gruden bil je vselej prvi na mestu pri ognji ter ljudi k delu gonil, zraven pa tudi sam največ pomagal. Vsi napadi na njega radi tega, zakaj sedaj ni bil pričujoč, so popolnoma neosnovani iu lužujivi.
Naš župan gotovo veliko bolj ve, kako so je treba pri tucih prilikah obnašati, kakor pa marsikdo drugi, kateri le v krčmi zna gasiti in svojo modrost skazovuti. Mi pa smo s svojim županom zadovoljni, ker vemo, da on svojo nalogo po nvoji moči vestno izpolnuje. Toliko v pojasnilo onim, kateri na nečuveni način hočejo našega župana ob-rekovati. Pri priliki še kaj več.
Domače stvari.
— (Slovenci in St rossma yer.) Iz Zagreba podalo se je kakih 20 Slovencev v Djakovo, da pozdravijo diko Jugoslovaustva, slavnega mecena
Stro8smayerja, ki je poleg svojega hrvatskega naroda toliko dobrega in blagega storil tudi Slovencem pri vsaki primerni priliki.
— (Družbi sv. Ciril a in Metoda) izročili so letošnji slovenski in hrvatski abiturijenti kot dohodek svoje Ljubljanske veselice 163 gld. 40 kr. iu 1 cekin ter izrekli željo, da se upišejo mej pokrovitelje. — Zatrjujoč naudušenim mladeničem, da se bode izpolnila njih želja po § 4. društvenih pravil, dostavljamo, da od mladeničev, ki so tako darovito nastopili korak v življenje, še mnogokaj pričakuje domovina. Zato jim kličemo: Bog jih živi! Bog jih ohrani prihodnje stebre sv. veri, cesarju, domovini!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Pevsko društvo „Velesila" iz Skednja pri Trstu), ki je bilo korporativno zastopano pri slavnosti v Zagrebu, pelo je jeden večer ua vrtu hotela „pri jagnjetu* iu bilo predmet živih ovacij, kutere so delali Hrvatje slovenskim gostom, in posebno našim vrlim okoličaaskim pevcem, ki se neso ustrašili daljnega pota in velicih stroškov, ter pohiteli od obali sinje Adrije v Zagreb, da tamo zaori slovenska pesem iz grl zavednih Slovencev, katerih ni še upognila nasprotna sila. V posebno zaslugo štejemo to vrlim okoličanom ter jim kličemo presrčen : Živeli!
— (PoBebni vlak v Zagreb) k velikemu shodu vseh gasilnih društev pelje po jako znižani ceni due 13. septembra t. I. iz Ljubljane ob 4. uri 54 min. zjutraj in prihaja v Zagreb taisti dau ob 8. uri 50 min. zjutraj. Listki so veljavni 14 dni za vožnjo z vsakim vlakom, vender gre dne 13 sept. zvečer ob 11. uri 2 min. še posebni vlak iz Zagreba nazaj naravnost v Ljubljano in Maribor. Vozne cene so znižane za vse postaje od Trsta, Gorice, Reke do Brežic in od Maribora in Ormoža do Zidanega mosta v Zagreb in nazaj. Vozui listki dobivajo se pri prireditelju vlaka Jos. Pavlinu v Ljubljani in pri vsakem gasilnem društvu, kakor tudi za silo pri vlaku.
— (Kaztavo v Zagrebu) obiskalo je od 5. do 8. t. m. 55.000 oBob. Vsega vkupe posetilo je razstavo doslej 220.575 oseb. Finančni uspeh iznaša 33.649 gld. 30 kr.
— (Premembe pri politiških oblast-vih na slovenskem Štajerskem.) Okrajni komisar Robert pl. Kriitzig pridodeljen je okrajuemu glavarstvu na Ptuji. Okrajna komisarja Rudolf ZolT in ErnBt pl. Lehmaun premeščena sta v Celje, dr. Adam Weiss pl. Schleuseuburg v Slovenji Gradec.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 30. avgusta do 5. septembra kaže, da je bilo novorojencev 6, umrlih 19, mej poslednjimi 1 za škar-latico, 1 za logarjem, 4 za jetiko, 13 za različnimi boleznimi. Mej umrlimi je pet tujcev, 7 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za ošpicami 1, za škarlatico 1, za grižo 1.
— (Premiranje konj v Lukovici) bilo je dne 5. t. m. Nagrade so debili: Za kobile z žrebeti: Fran Majdič z Vira 35 gld., Anton Jereb s Krtine in Mihael Zmrzlikar iz Koboz po 20 gld., Valentin Gradišek iz Trzina, Matej Jerman iz Dobrave in Janez Kvas iz Zaloga po 15 gld, Jože Stern iz Zaloga, Janez Lap iz Žej in Frau Cepuder iz Prapreč vsak srebrno svetinjo. Za dve- in triletne kobile: Janez Lap iz Žej 15 gld. Za jedno- in dveletne žrebice: Franc Grad iz Beričevega iu Martin Vever iz Lukovca po 10 gld., Anton Andrejka iz Dolenj iu GaŠpar Kotnik iz Prevoj vsak srebrno svetinjo.
— (Samomor.) V Trstu skočila je v torek 27letna in lepa plesalka Leopoldina Prelz skozi okno na ulice, kjer je takoj mrtva obležala. Nagib samomoru je bil strah, da ni jo njen bogati ljubimec utegnil zapustiti. Sumomorilka zapustila je šestletnega o t reka.
— („ Delavsko podporno društvo v Trstu") priredi due 13. septembra t. I. veselico za društveno svrhe na vrtu „Mondo Nuovo". Vspo-red: 1. Jenko: „Naprej", godba. 2. Sominer: „Val-Ček", godba. 3. Brajša: „Koračnica", poje moški zbor. 4. Umeteljni ognji. 5. Iv. pl. Zaje: Finale iz opere „Nikola Šubić Zrinski", godba. 6. +*# „Ludja", osmospev. 7. Kisenbuth. „Večer na Savi", valček, godba. 8. Dr. B. Ipavic: „Pozdrav", poje mešani zbor. 9. Umeteljni ognji. 10. Mozetič: „Kadrilja po slov. uapevih", godba. 11. Dr. B. Ipavic: »Slovanska pesem", poje zbor. 12. Novotnv: „Hitra polka", godba.  13. Rieder: „Potpourri po slov. uapevih",
godba. Odprto je tudi kegljišče, kjer se igra na dobitke. Začetek je ob 6. uri zvečer. Pri veselici sodelujejo pevci .Slovanskega pevskega društva" in godba; preskrbeli so se tudi umeteljni ognji. Natančni program veselice se dobi pri uhodu in na mizah. Ustopnina za oBebo 20 kr. (Otroci pod 10 let plačajo polovico ustopnine) Opombe: Na red pazijo za to postavljeni nadzorniki. V slučaji slabega vremena se veselica opusti. Ustopnice k veselici dobivajo se pri g. Antonu Žitku, Via Stadion št. 1, iu v društveni pisarni. Odbor se nadeja, da se družabniki in družabnice, kakor tudi drugi prijatelji društva mnogoštevilno veselice udeleže.
— (Načrt koujske dirke) dne 13. septembra 1891. 1. ob 3. uri popoludne na društvenem dirkališči v Ž alci. A. Pričetna dirka. — Društvena darila. Jednouprežno ; jedenkrat dirkališčino tir = 1 km. Za kobile V. konjerejskega okoliša (savinjsko pleme), starost ne čez 4 leta. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj istinito savinjskega plemena. Uloga 1 gld., z izgubo uloge. Najmanj 5 oglasil. I darilo jedna konjska oprava, II. darilo 15 srebrnih gld., III. darilo 10 srebrnih gld., IV. darilo 5 srebrnih gld. in vsakemu po jedno zastavo. — B Dirka plemenskih konj. — Društvena darila, Jednouprežno; dvakrat dirkališčino tir asa 2 km. Za kobile V. konjerejskega okoliša (savinjsko plenie) se mora dokazati, da so istinito savinjskega plemena in da so se v teku zadnjih dveh let žrebe-tile. Uloge 1 gld., katera se nikakor ne vrne. Najmanj (i oglasil. I. darilo jedna konjska oprava. II. darilo 15 srebrnih gld., III. darilo 10 srebrnih gld , IV. darilo 5 srebrnih ^ld. in vsakemu po jeduo zastavo. — Pri dirki veljajo pravila Dunajskega dirkarskega društva. Oglasila k dirki vsprejemajo se najkasneje do 12. septembra t. 1. pri gospodu Fran Robieku v Žalci in so le takrat veljavna, ako bo pri eglasiiu tudi uioga plača. Posestniki morajo pri oglasi Iu konje natančno opisati, imenovati iu na dan dirke predpoludne ob 10 uri pred« staviti komisiji v Žilskera trgu ; ob jednem Be bode vršilo žrebanje in razdelitev trakov. Vsakakoršna pojasnila 0 dirki daje društveno tajništvo v Žalci. Listi za sedeže na tribiuab dobivajo bo do opoludne 13. septembra t. I. pri g. Josipu Sirci v Žalci; popoludne pa pri blagajnici na dirkališči.
Odbor dirkarskega društva v Žalci.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Radovljica 10. septembra. Pri današnji volitvi dobil Mesar 48, Pire 3 in Gozani   l glas.
Lvov 9. septembra. Ogersko oblastvo prepovedalo v Kosčicah koncert rusinskih pevskih društev, katera sedaj koncertu jejo po Galiciji in po Ogerskem.
Beli grad !) septembra. Minister vna-njih zadev, Gjorgjevič, dobil je veliki kordon Medšidijevega reda. V" diplomatskih krogih smatra se to za znamenje, da se je Srbija približala Turčiji.
Beligrad !>. septembra. V Sabcu izhajajoči dnevnik, „Liberal" trdi, da hoče Avstro-Ogerska zopet sprožiti uprasaiije zaradi stalnega mostu čez Savo pri Mitroviei in da je tudi tamošnje prebivalstvo za ta projekt. Rečeni list pa je v interesu mesta Šabac, kakor tudi iz strategi eni h ozirov proti temu načrtu, ki ga je skupščina jedenkrat že odklonila.
Berolill 9. septembra. Socijalnodemo-kratični listi javljajo, da jo bilo v jednem dnevu šest slučajev, da so možje od gladu na ulici omedleli in se zgrudili.
Razne vesti«
* (Influenca.) Iz Varšave poroča se Dunajskim listom, da se on lu razširja influencu z opasno hitrostjo in da je že več ljudij pomrlo. Vsem bolnikom, ki so bili recedivni, uuele so se jiotem pluća.
* (Požar.) V torek nastal je v deželni blaz-nici v Feldhofu pri Gradci ogenj iu sicer so pogorela gospodarska poslopja ; ogenj udušili so Sele po triurnem napornem delu. Škodo je več nego za 8000 gld., a kako je požar nastal, tega še ni bilo mogoče dognati.
* (Nesreče u a morji.) Mej Zanzibarom in Mozambiqueom zadela je nemška ladija „Kanzler" ob koralnik iu se potopila. Moštva rešilo se je le malo. — Blizu Mulbourna potopila se je Indija „Fizi" in se pogreznila z moštvom in potniki. Uešil se ni nihče.
— ( Prebavno Tino) Karla Rroyme s ae rja je gotovo najizbormjše Bre.lstvo proti motitvain v prebavlje-nji ali zap«;kam, kajti to vino je ukusno in ne Škodi nikdar, kar ho v mnogobrojnih dopisih potrdili najcdličnejši zdravniki. Steklenica areditje \elikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld. 50 kr. - Dobiva »e pa pri g. Mr. F. Karlu ltrey ui»j aserj u, dvornemu lekarju v Briksenu na Tirolskem.
ep Anatheriiiova nstna voda in zobni prašek 3
ohrani usta, krepča  čeljustno  meso   ter  odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega  praska 20 kr.;  PJ steklenic 4 gld.; 12 fikatelj samo 8 gld. (81 — 112)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naručila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
y«iui ■    *****......KtiiMiMiiimmm I
..LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
****** k mnt i- ****** ********
Tujci:
0. septembra.
Pri Mt%ll*i : Baron Lazzarini iz Gradca. — Baron Sclnvegl, (iriiner, Keller. VVeiss, Maudl z Dunaja. — Dr. Spira Iz Prage. — Frank iz Linca. — Lsog it. Beljaka. — Vitez pl. Jilek ir. Pulja. — 1'eholj z Brd». — Katesco iz Bukarešta.  — Genochio iz M lanu.  — Petri6  z Vrhnike.
— Pl. Obereigner a Snežnika. — B mm Aplaltrern s Križa.
— Formantini iz Maribora  — Kapua iz Budimpešte.
Pri Mlonn t (loldnehmidt, Malino, Katnenšič, Urholz, Fazzini iz Trsta. — Pl. IIoffe.ru z Brda. — Vićić iz Gradca.
— Knrošic iz Črnomlja. — Urejena, Prandick, Griinwald, Majdic, Goldman z Dunaja. — Ilribernik ix Št. Jakclut. — Urbanok ir. Tržiča. — Pischl iz ('elovca. — Fanti iz Prago. Binter iz Kamnika. — .lonko iz Belega grada. — Baron Minotillo iz Pulja. — Tomšič i/. Mokronoga. — Holasek iz Maribora. — Scharnagl iz Gorice.
Pri avatrl(Mkeni «e»nrjl: Grajzer iz Sarajeva. — Pajdiga iz Trata. — Stiasni iz Kamnika. — Tujetsch iz Idrije. — Janežić iz Dobrepolj.
Pri ImvnrNkfin dvoril : llutter z Dunaja. — Paulezza iz Vidma. — Lokar iz Ajdovščine. — Braune iz Kočevja.
Tr/uc cene r ij ubijan i
dne 0. septembra t. 1.
		Ki-	kr		rt.	kr.
Plenica,	hktl.    . .	• S	77	Speli povojen, kgr. .	—	si
Rež,	ft              • *	• II 7	M<	Surovo maslo, „	—■	72
JtiCinen,	1 •	. 4	03	Jajce, jedno :   .   , . Mleko, liter ....	—	%
0 res,	■	.   2 92			—	H
Ajda,		. 6	2o	Goveje        meso, kgr.	—	*J2
Pro»o,	n         * •	.   4 77		Telečje          „ ,	—	58
n oni za,	t •	.   5 40		Svinjsko        , „	—	56
Krompir	■	. 2	»iT	Koštrunovo    , ,	—	40,
Leča,	n •	. 10	—	Pišanec......	—	35
Grah,		. 10			—	i»;
Fižol,	•	• ! 9	—	Seno, loo kilo.  . .	1	78
Maslo,	kgr.	. —	M	Slama,   „     „   .   . .	2	12
Mast,	*	. —	»e	Drva    trda, 4 rjmetr.	7	—
Speli !n sen „			bS	„    mehka, 4 „	4	40
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	v.-trovi	Nebo	Mokri na v mm.
it , o. r	7. zjutraj 2. popoi. y. zvečer	74 1 'H mm. 7411 mm. 742 5 mm.	114° C 214° C 14 6° C	brezv. si. vzh. si. jvz.	megla d. jas. jasno	0*00 ML
Srednja temperatura 16*8*, za o-6° nad normalom.
3Zp*cl:elsl3s1c3. "borza.
'ine 10. septembra t. 1.
(Izvirno tclegrancno poročilo.)
včeraj — .larma
Papirna rent«.....gld.  PO 65 _ gld.   90 80
Srebrna renta.....,     90 50 —   ,    90 fiS
Zlata renta......,    109-85 —   „   110 30
5°/, marčna rout« ....     „    101 95 —    „   lol 95
Akcijo narodno banku    .    .     „ 1009 — —    n 100S —
Kreditne akcije.....„   277 75 —   „ 27975
Londou........11710 —   , 117-10
Srebro........„     —•— —   „ —
Napol.......... 9 31 —   , y-30
C. kr. cekini....... 5-56 —    , rV'57*/-
Neinško marke.....„     57 55 —   , 5750
4°/0 državne srečko iz l l«ri4       25) gld. 134 gld. 75 kr.
Državne srečke iz I. 1864 100   . 17$)   „   75 ,
Ogerska zlata renta 4°/u....... 103   n   10 „
OgerBka papirua renta 5°/0 ...... 100   ,    70 ,
Dunava ieg. srečke 5fl/0  .   .   .     100 gld. 120   „   25 „
Zouilj. obč. avstr. 4"t°/u zlati rast. liati .   . 115   „   — .
Kreditne srečke......100 gld. 185   .   — „
Radolfoi e srečke..... 10   „       20   „   — „
Akcije auglo-avstr. banke   .   .     120   , 152   ,   80 ,
Trnuiway-društ. vel}. 170 gld. ». v.   .   .   . 221   m   — „
se vsprejmo na hrano in stanovanje. Ondu imeli bi tudi priliko vaditi se v italijanskem jeziku in sviranji na klavirji. — Več je izvedeti pri gospej Joslplnl Koron, v LJubljani, na Mastnem traju, v Kanalni hlil v U. nadstropji. _(711—5)
Notar Ivan Kačič v Šoštanji lice
pisarja
m 1. oktobrom t. 1. — Slovenski pevc:, izurjeni v notarski in odvetniški praksi, imajo prednost. Ponudbe naravnost. (726—3)
Največja zaloga
šivalnih strojev
jLfublJaua.
Nizke oene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji zamenjavajo. — Popravki so izdelajo hitro, dobro ln (28)        ceneno. (476)
Cenile L
pošiljajo ae
zastonj
ia
franko vani.
(15)
Ljubljana, Spitalske ulice 10.
(456)
Potrebščine za plsmriifce ln »a plnalne mize. pisne nape, pisne podloge, tintnike, nakladnike za pisma, mučilnice, ravnila, deske beležnice, skledice za peresa, držala, skrinjice za pismene znamke, steklenice za klejo, zvitki pivnikov za sušenje tinte, sušilne deščice in sušilni, pečati iz proževine z vso pripravo, sušilni kartoni, kopirni listi in pivniki, tiskane in utignene pečatne znamke, mo-čilniki in lepivni papir za bankovce.
Trgovsk pomočnik
19 let star, izurjen v špecerijskem in nekoliko v manufakturnom blagu, želi uvojo sedanjo sluibo premenlti kje na deželi. Uprašanja naj se pošiljajo pod naslovom: J. JI. poste restante Rasdrio, \<»trt*u)Nko.    (742—1)
Svarilo!
Terjatve (dolgove) vsake vrste bodem le one pripoznal in plačal, pri katerih bodem osebno posredoval. (743)
Ljubljana, dne 9. septembra 1891.
hišni in zemljiščni posestnik.
IN II j t> olJN <»    Hl-C (IkI VO
Prebavno vino
(Vinum digestivum Breymes«ier) iz  knezoškofijske dvome lekarne v Briksenu Mr. F. G. Brevmesserja
je najboljie in naj sigurnoj Še srodstvo,
da so hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavijanja ali zapeka.
Cena veliko stoklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J. Svobodo v LJubljani. (595—15)
a a bolni želod oe!
puškar
v Borovljah (Fcrlacli) na liovoškeni
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove paAke in revolverje ter vse lovske priprave« patrone ter drago atrel|ivo po najnižjih cenah. — Pušk« so vse pre-Hb.useue na ces. kr. izkušavališči ter zazuamenovane % znamko tega zavoda. (175—54)
Za izbornost blaga jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo ae brezplačno.
\
aes: JLKaza tix*&
Ljubljana, Spitalske ulice 10.
Poaloviic knjige, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najboljši papir, čedno In ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešlvanje pisem). Zapisna in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v cetrtinki, knjige kazalnice. (456—15)
^tev. 15.737.
(740—1)
V zmislu §. 6. zakona z dne 23. maja 1873. 1. (št. 121 d. z.) sc naznanja, da bo
prvotni imenik porotnikov za 1892.1.
od lO. do 17. septembra t. 1.
v magistratnem ekspeditu na ogled ter da ga v tem času vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor.
Porotniškega posla so po §. 4. omenjene postave oproščeni:
1. ) Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje d6be,  za vsegdar.
2. ) Udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za Čas zborovanja.
3. ) Osebe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta Čas, ko so poklicane k vojaški službi.
4. ) Osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti, za sledeče leto.
5. ) Vsak, kdor je prejetemu poklicu v jednem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
7. dne septembra 1891.
Razpis službe.
2v£eetri.o žru-petustTr©      Id.rIJl odda začasno
službo mestnega stražnika
s plačo 360 gld., stanarino 40 gld., za uniformo 60 gld., za kurjavo 20 gld.
Kolekovane proAnje /. dokazili o roistvu, pristojnosti, zdravji, dosedanjem službovanji, potem dokaz, da je prosilec slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožen, s pripomnjo, ali je samskega ali zakonskega stanu, naj se tuursdno ulože «1» 30. Nepleiuhra I. I.
Mestno županstvo v Idriji
dne 28. avgusta 1891. (723—3
L. Luser-jev obliž za turiste.
Pristnega iinsj o v I<| uu-llani J. Sw.ib.iihi. U. pl. Trnkoczv, G. Picooli, L. Oreoul; v Itudolfoveui S. pl. Blađovid, F. Haika; v Kamniku J. Moduik; vCelovttl A. Egger, W. Tliurmvvald, J. Birnha-cher; v Hreaali A. Aieh-|ngor.{ v 1'rgu .na Koroškem) (J. Menner; v Kri jaka F. Scholz, Dr. E. Kiunpf; v tiorlel G. B. Pontoni ; v WolfW-Imtku A. tliith; v Hra-nji K. Šav dik ; v Kad-kom i C. B Andrien; v Idriji Joaip Warto; v Knduvlflei A. Uohlek; % CelJI J. Kupferachmid.
Izdajatelj in odgovorni ureduik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".