702
KRONIKA.
L>_' KRONIKA.   1*
Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani. Kro4§k požrtvovalnih znanstvenikov, ki je leta 191^n§.tvajjl «Časopis ^a ^sjjovengki. jezik, književnost iri, zgojdovino«, se ^e .&Qda,)'-I,a-z§iril in bo svoje delovanje nadaljeval v večjem obsegu. Dne 6. oktobra se je namreč ustanovilo «Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani». Na ustanovnem občnem zboru istega dne so bili izvoljeni sledeči pravi člani društva: dr. Anton Breznik, gimn. prof. v Št.Vidu, dr. Ivan Grafenauer, gimn. prof. v Ljubljani, dr. Ludmil Hauptmann, univ. prof. v Ljubljani, dr. Fr. Kidrič, univ. prof. v Ljubljani, dr. Fr. Kos, gimn. prof. v pok. v Ljubljani, dr. Dragotin Lončar, realčni prof. in predsednik «Slovenske Matice» v Ljubljani, dr. Josip Mantuani, ravnatelj muzeja v Ljubljani, dr. Matija Murko, univ. prof. v Pragi, dr.Rajko Nahtigal, univ. prof. v Ljubljani, Maks Pleteršnik, gimn. prof. v pok. v Ljubljani, dr. Ivan Prijatelj, univ. prof. v Ljubljani, dr. Fr. Ramovš, univ. prof. v Ljubljani, dr. Janko Šlebinger, realčni prof. v Ljubljani, dr. Franc Veber, univ. docent v Ljubljani, dr. Avgust 2igon, ravnatelj stud. knjižnice v Ljubljani. — Na prvem občnem zboru istega dne je bil izvoljen za predsednika prof. Nahtigal, v odbor pa: Kidrič, Kos, Ramovš, Šlebinger in Veber. — V upravno komisijo so bili izvoljeni: Hauptmann, Mantuani in Prijatelj. — Za društvenega delegata na kongresu čeških in jugoslovanskih akademij in učenih društev, ki se je vršil koncem oktobra v Zagrebu, je bil izvoljen dr. Fr. Kidrič.
Dosedj;nje^delo_društyenih članov nam je porok, da se ne bodo zadovoljili s samim čisto «formalnim aktom» ustanovitve društva, ampak da ga bodo realizirali s pravim znanstvenim delom. Vodi jih zavest, da je čisto znanstveno delo našemu narodu potrebno, oporo pa jim daje pri tem nesebičnem vbadanju dejstvo, da se tudi pri nas vjtljub vsej pogreznienosti v naiostudneiši A> - ' - m^erijalizem še nahaja j crrgiaTe,::'*i tako idealno stremljenje cenijor~PYeSrl§m) zveni tako plemenito in blago mišljenje iz govora Jovana M. 2u j o vi ca, predsednika srpske kr. akademije, na prvem svečanem zborovanju akademije po vojski, 7. marca 1920., ki ga je pod naslovom «Zadaci novog doba» priobčil v izvlečku «Prosvetni glasnik. Službeni list ministarstva prosvete kraljev-stva Srba, Hrvata i Slovenaca», letnik XXXVI, str. 2—8: «Polje intelektual-noga rada, na kome Akademija ima svoju postat, jako se proširilo. Na sreču našu, skoro na svima tim širinama ima izvršnih poslenika, i usamljenih i udru-ženih, koji su ih ranije sa uspehom obdelavah. Uspeha če biti još mnogo više, kada se i na ovome polju usvoje plodonosna prostonarodna pravila zadrugar-stva i običaji sprege, pozajmice, mobe. I u dosada razjedinjenim državama, naše su Akademije, Srpska Kraljevska i Jugoslovenska, imale govora o deobi rada i saradnji. Sada, po državnom ujedinjenju, obe su odrnah stupile u dogovore o zajedničkim preduzečima. Takvih preduzeča imače više. Njih če isti-cati pojedini odseci Akademije, a celokupne če ih Akademije ceniti i prihvatiti, radi čega če, ako ustreba, naša Akademija promeniti i svoj Zakon i Poslovnik. Ja nemam  prava  da ovim  govorom  pretičem pojedine predloge i odluke  o
NOVE KNJIGE.                                      *     703
njima. Akademije če nači šta im kad valja za zajednicu činiti, nastavljajuči rad svaka u svome dojakošnjem delokrugu.
Dopustite mi samo da izjavim zelju da se pgr,e,d,-,gya„dva središta za ob-radjivanje više nauke, u Beogradu i Zagrebu, što skonje. stvori slično središte i u Ljubljani, i da sva tri stupe u najprisnije zadrugarske veze, koje če takodje ujemcavati naše narodno i državno jedinstvo. Obrazovanju Slovenačke Akademije Nauka možemo se nadati u toliko pre što se sada srečno ostvaruje davnašnja želja Slovenaca da imaju svoj Universitet. Universitet če njihov prikupiti do sada rasturene stručnjake, i stvoriti mnoge nove.
Srpska Kraljevska Akademija sa bratskom ljubavlju pozdravlja to novo • svetlilo na nebu Jugoslavije.«
Poziv našim pisateljem. Vsi naši znani pisatelji se poživljajo in prosijo, da pošljejo uredništvu «Našega lista» po eno svojo povest ali pesem (pesmi lahko tudi več).
Vsaka dobra povest bo brez razlike sprejeta in plačana z 200 dinarji, vsaka pesem pa s 60 do 80 dinarji.
Povest ni treba da bi bila daljša od 2 do 3 tiskanih strani «Našega lista».
Vsi sprejeti prispevki bodo natisnjeni v oni vrsti, kakor bodo prišli, honorarji pa se bodo poslali pisateljem najdalje do 25. decembra t. 1., in sicer vsem, ki so svoje rokopise poslali pravočasno.
Pisateljem torej ne bo treba čakati na honorar dotlej, ko bodo prispevki natisnjeni.
Rok, do katerega morajo rokopisi biti poslani uredništvu, je 10. december t. 1.
Rokopisi se naj pošljejo na adreso: Uredništvo «Našega lista», Beograd, Drinčičeva ul. 24.
o—   NOVE KNJIGE.   -^
Uredništvo je prejelo v oceno sledeče knjige (z zvezdico * označene so natisnjene  v  cirilici):
Anžlovar, V. & Res, Alojzij. Visokošolski študij v Italiji. V Trstu, 1921. Tiskala tiskarna «Edinost». 42 str.
Begovič, M. Dunja u kovčegu. Roman. Zagreb. St. Kugli. 1921. 220 str.
Cankar, Ivan. Grešnik Lenart. Življenjepis otroka. V Ljubljani. L. Schwent-ner. 1921. 114 str. 28 K, vez. 40 K.
Čitanka, Slovenska, za drugi razred srednjih šol. Sestavil Josip Wester. V Ljubljani, 1921. Založila Jugoslovanska knjigarna. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. 231 str. Vez. 68 K.
* Daudet, Alphonse. Safo. Iz pariskoga života. S francuskoga preveo Milan S. Nedič. 2., pregledano izdanje. U Beogradu. S. B. Cvijanovič. 1921. 187 str. (Moderna biblioteka, 9.)
Finžgar, F. S. Razvalina življenja. Ljudska drama v treh dejanjih. «Slov. Matica» v Ljubljani. Izredno izdanje. 100 str.