: ' .5 s-Vu&čtce. Ameriška Domovina HOiWlg NO. 11 AMERICAN IN-, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 17, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX - VOL. LX Novi grobovi Joseph L. KortHs Včeraj je umrl v Sunny Acres sanatoriju Joseph L. Kordiš s 7515 Colgate, mož Mary, oče Mrs. Mary Davies, Mrs. Cecelia Skizenta, Constance in stari oče, sin pok. Josepha, brat Edwarda, Williama in Alberta. Pogreb bo iz Golubovega pogreb, zavoda na 4703 Superior Ave. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. v četrtek ob devetih dopoldne. Pokojnik je bil član Društva Slovenec št. 1 SDZ. Na pravi poti Država !Sao Paulo v .Braziliji je (začela priprave iza agrarno Peformo. RIO DE JANEIRO, Braz. — Sao Paulo je najbogatejša in gospodarsko najbolj razvita dr-zava v Braziliji, ona se je tudi prva lotila reševanja vprašanja, 'ki predstavlja bistvo socialnih in gospodarskih težav Latinske Ameriške, začela je izvajati a-grarno reformo. Načrt delitev zemlje predvidela dodelitev 125 akrov zemlje osebam, ki zemlje nimajo, pa so jo voljni obdelovati in jo tekom 10 let odplačati. Predvideno je zvišanje davkov na neobdelano in nepogozdeno zemljo. Sredstva za plačilo razlaščene zemlje veleposestnikom bodo prišla delno iz prodaje zemlje, oeln« pa iz davkov. Država bo skušala pomagati novim lastnikom. zemlje tudii s semeni in vsem drugim. Cilj agrarne reforme je na eni strani pomagati revnemu 'prebivalstvu do gospodarske neodvisnosti, na drugi pa poskušali dvigniti poljedelstvo, ki ni 'edno na ravno zavidajoči višini. Eisenhower se poslovil od svojega kabineta Washington, d. c. — Rretekli petek je predsednik Eisenhower sklical zadnjo sejo svojega kabineta. Na dnevnem redu ni bilo nobenega vprašanja, ki bi še morilo čla-ne kabineta, zato so porabili Selo, da se poslovijo drug od drugega in fotografirajo in da Poklonijo predsedniku stol, ki le na njem sedel tekom 8 let jn Predsedoval sejam. Da ne ° federalna blagajna oškodo-^na> so med seboj nabrali 6.00, toliko bo namreč ve-,Jal nov stol, ki bo na njem se-c el novi predsednik Kennedy. člani kabineta so lahko odnesli seboj tudi stole, na kate-/ 80 sami sedeli. Je namreč a a tradicija, da so zanje ku-1 1 te stole po $88 za komad Aiihovi najožji sodelavci. Ta-je sejna dvorana ostala rez stolov. Eisenhower bo Zel svoj stol v svojo pisarno jettysburgu, ostalim bodo a dragocen sipomin na le- v'seVS.ki 80 iih d0- CLOUDY Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in toplejše ajvišja temperatura 43, naj-ni2ja 31. PRIPRAVE ZA ZADNJE DEJANJE NEIZBEŽNE POLITIČNE TRAGEDIJE KOLONISTOV V ALŽIRIJI Francoski naseljenci v alžirskih mestih so začeli spoznavati, da je “francoske” Alžirije konec in da .se morajo sprijazniti s svojo usodo. Velika .večina se pripravlja na vrnitev y Francijo, ker od 'neodvisne Alžirije ne pričakuje nič dobrega, i ALŽIR, Alž. — Med francoskimi priseljenci v Alžiriji je zelo veliko poslovnih ljudi, od malih trgovcev in obrtnikov, svobodnih poklicev, do tovarnarjev in bankirjev. Vsi ti so takoj razumeli, kaj pomeni zanje izid .plebiscita: Treba se bo umakniti iz Alžirije, kajti Francozom ne bo dobro pod domačinskimi režimi, naj bodo taki ali taki. Tako ne mislijo francoski poslovni ljudje v Alžiriji, ampak tudi vladni in gospodarski krogi v Parizu. Reakcija na temno bodočnost francoskih priseljencev je precej različna. Mali obrtniki iščejo kupce za svoje obrtne delavnice, pa jih ne najdejo. Zahtevajo visoke cene, ki jih domačini ali ne morejo ali nočejo plačati, ker mislijo, da bodo do takih podjetij prišli cenejše, ko se bo približal dan odločitve. Bolj so nervozni trgovci, mali in veliki. V izložbenih oknih se vidijo samo veliki oglasi, ki oklicujejo razprodaje. Niso to navadne sezonske razprodaje, ampak take, kjer lastnik ne misli obnavljati zalog. Zato se danes kupijo v Alžirju nekateri predmeti po neverjetno nizkih cenah. Glavni razlog za tako postopanje teh gospodarskih krogov je strah pred bodočnostjo. Nihče ne računa s tem, da bi jih domači alžirski režim gladil z rokavicami. Vedo, kako se je evropskim trgovcem in obrtnikom godilo v Egiptu, Tunizija in Marotku. Drugi pojav je ravno tako značilen: vlagatelji dvigajo denar iz kreditnih zavodov. Ko imajo gotovino v rokah, skušajo zamenjati alžirske franke za francoske. To delajo seveda tudi goreči pristaši upornikov. Vsi se strinjajo v tem, da čaka boljša bodočnost francosko valuto in alžirsko. Kar je velikih vlagateljev, prenašajo svoja dobroimetja v Pariz, kajti vedo, da bo doma- ča vlada takoj prepovedala vsak prenos kapitala, kakor hitro prevzame upravo. Tako se bo Alžirija najpre-je osvobodila kapitala in sposobnih podjetnikov, potem šele bodo osvobojeni domačini. Zanimivo je, da med velikimi podjetniki ne vlada taka panika. V njihovih vrstah je prišla na dan druga tendenca — “romanje v Tunis.” V Tuniziji sedi namreč uporniška vlada, ki bo preje ali sleje prišla na oblast v Alžiriji. Treba si jo je pravi čas og’edati in se, ako je mogoče, z njo na kak način sporazumeti, ako bo namreč dala primerna jamstva za poslovanje tujega kapitala v neodvisni Alžiriji. Za romanja v Tunis obstoja otipljiv razlog: uporniško vodstvo ne sabotira in ne uničuje tistih investicij, ki jih dela francoski režim v Alžiriji. V tem pogledu so uporniki pametnejši od komunistov. Zato mislijo francoski kapitalisti iz Alžirije, da “se bo dalo z uporniško vlado pametno govoriti.” V Parizu ne vlada radi vsega tega nobeno razburjenje, ne v javnosti, ne v vladnih in gospodarskih krogih. Turška demokracija začela dobivati svojo obliko ANKARA, Tur. — Vojaška vlada je objavila, da so sedaj dovoljene tudi politične stranke. Vsaka stranka se pa mora dati najpreje registrirati, prodno začne s političnim delom. Ni dvoma, da se bo dala takoj registrirati republikanska stranka, ki jo vojaški režim ne gleda po strani. Uganka je, kaj bo napravila demokratska stranka, ki jo je revolucija spravila z oblasti. Mislijo, da bodo interesentje ustanovili novo stranko, ki bo poskušala dobiti zaupanje pristašev bivše demokratske stranke. Iz slov. naselbin yp fJA REŠITEV ŽRTEV S STOLPA 4 - IZGINIL EAST PALESTINE, O. — Tu je preminula 75 let stara v Martinjaku v Sloveniji rojena ga. (Mary Fink. V Clevelandu je zapustila hčer go. Mary Fortune, sinova Vincenta in Josefa ter tri vnuke. Pogrebna opravila za pokojno bodo v cerkvi Naše Ljube Gospe lurške v E. Palestine. Adminislradja začela ovirali obisk Kube WASHINGTON. D. C. — Dočim je bilo nekdaj potovanje na Kubo brez vsakih ovir, kot na primer pot v Kanado, je izlet na Kubo postal skoraj nekaj nemogočega. V ta namen ni samo potrebna viza češkega poslanstva, ki zastopa pri nas Kubo, ampak tudi dovoljenje naše administracije. Tako se glasi zadnji odlok našega urada za potne liste. S tem je samo potrjena želja naše adm'inistracije, da naj gre čim manj naših državljanov na Kubo. Je to pravilno stališče. Kdo naj jih pa tam brani? Saj nimamo sedaj tam ne poslanika, ne konzulov. Castro vodi vojaški nastop proti upornikom HAVANA, Guba. — Castru ne da miru tistih nekaj sto upornikov, ki se skrivajo v kubanskih hribih. Baje je noslal preko 10,000 svojih miličnikov, da iztrebijo te “reakcijonarne” nasprotnike. Boj proti upornikom vodi kar sam iz helikopterja. Kaj je na tem resnice, je težko reči. Nekateri mislijo, da je akcija upornikov namenoma naslikana v pretiranem obsegu, da komunisti upravičijo velike zaloge orožja, ki jih imajo na Kubi in jih kar naprej povečavajo, in da upravičijo tudi “dobro-voljce” med miličniki, ki njihovo število tudi zmeraj bolj narašča. Sedaj jih je baje poslal tudi na fronto proti upornikom, kajti na svoje domače miličnike se ne zanese več. Ako ne bo tekla na fronti proti upornikom kri, bo vse skupaj velika predpustna zabava, podobna oni, ki jo je Castro ravnokar odigral z odporom proti ameriški “invaziji”. Potapljači tso našli porušeni stolp (kakih 50 čevljev pod gladino Atlantika, toda vsa znamenja, da bi bil kdo y njem ostal še živ, Iso izginila. Reševanje so (nadaljevali še v noč. — Oblasti uvedle preiskave nesreče. , NEW YORK, N. Y. — Takozvani Texaski stolp 4 je v soboto zvečer ob osmih izginil v globini Atlantika. Letalonosilka Wasp in še nekatere druge ladje so iskale v bližini morebitne preživele in trupla ponesrečencev. Našli so v celem le eno truplo, med tem ko se je drugo, ki so videli, zopet izgubilo v visokih valovih. Senarske naprave na Waspu so odkrile iz globine neke vrste glasove, ki so kazali na to, da bi utegnil biti v ruševinah stolpa še kdo živ. Včeraj popoldne so ti znaki iz globine prenehali, vendar so mornariške oblasti napele vse sile, da bi prišle do morebitnih preživelih. Potapljačem se je posrečilo najti glavni del porušenega stolpa. Ugotovili so da sta od treh podpornikov stolpa ostala dva cela. le ukrivila sta se. Stolp 4 le stal 83 milj jugovzhodno od New Yorka na 180 čevljev globoki plitvini Ln čuval s svojimi radaitiikimi naprav ant i doliode v našo deželo po morju in zraku. Ko je jeseni divjal hurikan Donna ob vzhodni obali, je bil eden izmed treh opernikov stolpa precej poškodovan. Zaradi nevarnosti so s stolpa umaknili večji del redne posadke 75 mož. Ostalo je na njem le še 14 vojakov :n 14 civilistov, ki so skušali podpornik stolpa popraviti. Hud vihar v nedeljo je stolp ponovno prizadel, da se je zrušil v morje, predira je bilo mo^očv rešiti z njega posadko, čeprav je ena izmed ladij stala v bližini in so bila za reševanje pripravljena tudi letala. Izredno slabo vreme in nemirno morje je reševanje ote-žli.o do skrajnosti. Mornariške oblasti in senatni odbor so izjavili, da bodo izvedli obširno preiskavo, ki naj ugotovi, kdo je kriv, da posadka, ni bila pravi čas spravljena na varno. Zadnja Eisenhowerjeva tiskovna konferenca WASHINGTON, D.C.— Predsednikova okolica je napovedala, da bo imel Eisenhower jutri zadnjo tiskovno konferenco. Naj hrže se hoče posloviti od časnikarjev, ki so ga tekom osmih let skoraj stalno nosili na rokah in mu bili izredno milostni v svojih kritikah. Eisenhower je objavil svoj zadnji proračunski predlog WASHINGTON, D. C. — Eisenhower je pokazal svoj zadnji proračunski predlog svojim kongresnim političnim somišljenikom že na svojem zadnjem običajnem torkovem sestanku, ki ga je imel pretekli teden. Za republikanske senatorje in kongresnike, ki so vsak torek Obiskovali Eisen)howerja,,da se z njim posvetujejo o političnem položaju, ni pomenil računski predlog nobenega presenečenja. Glavne podatke o proračunu so vedeli že preje. Javnost je dobila podatke o proračunu šele včeraj, pa tudi ni bila posebno presenečena. Tudi politični svet je vsaj približno vedel, kaj bo v predlogu. Značilnosti novega proračunskega predloga so sledeče: je nekaj večji od sedanjega, toda le za primeroma majhno vsoto; je izravnan in ima celo prebitek za nekaj nad bilijon dolarjev. V njem se nahaija tudi ocena sedanjega proračuna, ki naj bi bil zaključen z malim prebitkom približno 100 milijonov dol. Proračun se ne razlikuje dosti od sedanjega tudi pri posameznlih postavkah, Razmerje med postavkami je ostalo v glavnem nespremenjeno, vsaka je za nekaj malega povišana. Republikanski s e n a t o r j i in kongresniki so seveda obravnavali z Eisenhowerjem politično plat proračuna. Videli so v njem samo svetle stranli: ni pretirano velilk, ne predvideva več-jih novih izdatkov, ni samo izravnan, ampak kaže celo prebi-tek, je prilagojen sedanjemu gospodarskemu stanju, ki se bo po mislih Eisenhowerjeve admi-niistradije kmalu spremenilo v začetek nove , gospodarske konjunkture. Reipublilkamska stranka bo torej v Kongresu zagovarjala na celi črti Eisenhowerjev proračunski načrt. Samo ob sebi se razume, da ga demokratska večina ne bo, toda ne vsa. Demokratski konservativci, posebno tisti z Juga bodo zanj, aikoravno tega ne bodo zmeraj obešali na veliki zvon. Demokratska večina bo branila vse spremembe v proračunu, ki jih bo predlagal Kennedy. Teh menda ne bo malo, ako smemo verjeti vsemu, kar so demokrat-je s Kennedyem na čelu vse obe. tali tekom volivne borbe. Ken-nedyev režim seveda misli povečati samo izdatke, ne pa davkov. Tako se bo spremenil ves prebitek v Eisenhowerjevem proračunu v nič, na njegovem mestu se bo pokazal primanjkljaj, ki so ga nekateri demokratje že napovedali kar naprej. Republikanci bodo seveda grmeli proti primanjkljaju in hvalili Eisenhowerjevo previdnost. Demokratje jim ne bodo ostali dolžni odgovora. Kazali bodo na dejstvo, da je Eisenhower jeva administracija gospod ati la tako, da so pokazali trije od obračunanih proračunov iz te dobe primanjkljaj v znesku 19.4 bilijonov dol, trije pa prebitek samo v znesku 4.4 bilijone dol. (dva še nista obračunana.) Pobijali bodo najibrže z uspehom optimizem Eisenhowerjeve administracije, da bo namreč sedanjega gospodarskega zastoja konec že v nekaj mesecih. Kar na tihem bodo spremenili s knjigo- vodikimi operacijami predvideni mala prebitek iz letošnjega proračunskega leta v nekaj večji primanjkljaj. Očitali bodo E i senhowerj evemu proračunske-mu predlogu, da temelji na takih novih davkih in trošarinah, ki zadenejo pred vsem malega človeka. S tem debata o proračunu še ne bo končana. Pravi prepiri se bodo razvneli šele pri obravnavanju posameznih proračunskih postavk, na premer pili izdatkih za narodno obrambo. Zaenkrat vemo samo to, da sta obe stranici že šli na svoje bojne pozicije: republikanci bodo hvalili Eisenhowerjev proračunski načrt, demokratje pa predlagane Kennedyeve spremembe. Boj s pozicij bo pa tudi dolg. Srečni bomo, ako doživimo njegov konec sredii vročega poletja. Kongres namreč pretresa proračun zelo vestno in ne varčuje s časom. Ne imiponira mu na primer jugoslovanska skupščina, ki tak posel opravi kar v par dneh. Zadnje vesti COLUMBUS, O. — Guv. Di Sallc je predložil državni zakonodaji p r o r a čun v višini $2,100,642,000 za prihodnji dve leti začenši s 1. julijem 1961. To je doslej največji proračun v državi Ohio. PALM BEACH, Fla. — Izvoljeni predse dnik Kennedy je imenoval za načelnika Atomske komisija Nobelovega nagrajenca, kanclerja University of California Glenna X. Seaborg. WASHINGTON, D.C. — Zvezni proračun, ki ga je včeraj predložil E i s e n bower Kongresu predvideva 82,3 bilijone dohodkov in 80.9 bilijonov izdatkov. Izdatki za narodno o-brambo so predvideni na 42.9 bilijonov, 1.4 bilijona več kot v tekočem proračunu, izdatki za pomoč tujini pa na 3.6 bilijona. VATI KAN. — Papež Janez XXIII. je včeraj slovesno podelil nadškofu J. E. Ritter iz St. Louis, Mo., nadškofu Hum-bertu iz Caracasa, nadškofu Concha Cordoba iz Bogote in G. Ferretto iz Rima kardinalske klobuke. Ob tej priložnosti jc ostro obsodil one, ki uporabljajo besedo “mir” za sejanje nemira v svetu. NEW YORK, N.Y. — New York Central železnica je ustavila danes zjutraj ves osebni promet, ko linijsko delavstvo ni maralo mimo stavkovnih straž na newyorski postaji v službo. Napovedujejo, da se utegne tekom današnjega dne zgoditi isto na postaji Pennsylvania žel. družbe. L E O P O L DVILLE, Kongo. — Včeraj je prišlo do treh spopadov med domačini plemena Baluba in švedskimi oddelki v okviru čet ZN v Katangi. CHARLESTON, S C. — Pri požaru, ki je nastal sinoči na mornariškem pomolu, je bilo šest oseb mrtvih. Alžirski uporniki pripravljeni na pogajanja s Parizom TUNIS, Tun. — Vlada alžirskih upornikov je izjavila v Tunisu, da je pripravljena na pogajanja z De Gaullom. V izjavi je sicer kritizirala generalovo alžirsko politiko, toda to spada k njeni rullini. Vprašanje je, ali je s svojo izjavo koristila pogajanjem. Morda jim je več škodovala, kot koristila, saj je za talko kočljive razgovore tajnost prvi neobhodni pogoj. Ali pa je morda namenoma objavila tq vest, da onemogoči aid vsaj zameša začetek razgovorov. Iz Pariza še ni odmeva na to izjavo. Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Kalifornije— Mrs.. Ana Pintarich, 1226 E. 85 St., pošilja prijateljem in znancem najlepše pozdrave iz La Mesa, Calif., kjer se nahaja pri hčerki Katarini Štrukelj, kateri se je rodil peti otrok, druga hčerkica. K molitvi— Marijin dvor št. 1640 Kat. borštnarjev vabi svoje članstvo nocoj ob osmih v Želetov pogreb. zavod k molitvi za pok. Antona Laurich. Slov. pristava— Jutri zvečer ob osmih bo v prostorih Slov. šole v Collin-woodu sestanek pripravljalnega odbora “Slovenske pristave”. Vsi vabljeni! V bolnišnici— V Polyclinic bolnišnici, soba št. 131, se nahaja Mrs. Olga Benčič s 16116 Grovewood Ave. Obiski so dovoljeni. Iz bolnišnice— John Kic, 3558 E. 81 St., se je vrnil iz bolnišnice, kjer je prestal težko operacijo. Zahvaljuje se za obiske, darila, molitve in pozdrave. Anthony R. Kushlan s 730 E. 155 St. se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obisk, rože in dopisnice. Zadušnica— Jutri ob 11:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Ljubi ob 2. obletnici smrti. Rokoborba— V četrtek zvečer ob 8:30 se bodo pomerili v Areni Lord Lay-ton in Von Erich ter Japonca Duke in Sato Keomuka. Odbori za 1. 1961— Podr. št. 15 S2Z ima za 1. 1961 sledeči odbor: duh. vod. Rt. Rev. J. Oman, predsed. Frances Lindič, podpredsed. Helen Mirtell, taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St, Dl 1-3515, blag. Mary Škufca, zapis. Mary Filipovič, nadzor. Helen Mirtell, Angela Gregorič, Angela Stražar, reditelji-ca Jennie Barle, zastavonoša Angela Stražar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu v SND na E. 80 St. ob 7:30 zvečer. Podr. št. 25 SŽZ ima za 1. 1961 sledeči odbor: duh. vod. Rev. Louis B. Baznik, preds. Pauline Stampfel, p o d p r eds. Frances Russ, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66, tel. HE 1-6933; zapis. Dorothy Sitrni-sa, redit. Pauline Zigman. Nadzor. odbor: Angela Virant, Antonia Mihevc in Julia Slogar. Seje se vrše vsak drugi ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida. Članice sprejemajo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira v šoli tudi 25. v mesecu. Ruske ladje na “pozicijah” WASHINGTON, D.C. —Tako se glasi zadnje poročilo naše vojne mornarice, ki zvesto spremlja pota treh ruskih ladij, ki so opremljene z vsemi mogočimi telekomunikacijskimi napravami, posebno z radarjem. Ladje so prišle nekako 1,000 milj jugovzhodno od Havajskih otokov in se tam razmestile v trikotu. Človek bi sodil, da čakajo na nekaj. Okoli njih se sučejo v primerni daljavi naše ladje in naša letala. Rade bi namreč tudi zvedele, na kaj čakajo ruske ladje. Ameriška Domovina V .V* E l?l Skratka vse v tem muzeju je tako ali drugače smešna — razen dobička Valentinovih dedičev, ki je vse prej kot neznaten. k a tv a o s ra: a Ameriška Domovina 1/1- Jim- E W ■€/% Ul— H OIW1 E- AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGG ONLV SLOVENIAN MORNING NGWSPAPGR li slovenskega Toronta Zveza slovenskih protikomunističnih borcev Ta organizacija se je v posled-! gov predsednik dr. M. Krek je njih letih razširila in je dobila s najvidnejša slovenska politična pristo,pom društva borcev v Argentini širok značaj, kot ga mora Po svojem imenu lin namenu imeti. Ves, čas svojega obstoja je velikodušno pomagala invalidom in vdovam pomorjenih borcev. Nekateri nljenih članov so osebnost (kar mu priznavajo vsi nasprotniki — tudi komunisti). A čeprav ima Narodni odbor tak pomen in bi bilo koristno, ko bi ga emigracija prodrla, ga Zveza ne v Statutu ne po izjavi volje večine članstva ni nikdar spre- ,1V_/ v O W j v V'.A.VAAJ.uv * v* *** --- A požrtvovalno in pridno zbirali I jela kot oblast, ki bi se ji podvr-gradivo za zgodovino naše proti- ] gla. In Zvezi ne more nihče homuntetiične borbe in kot sad1 nalagati obveznosti, ki jih ni lega dela je lani izšla knjiga Vetrinjska tragedija.” Toda že od početka so člani dosti splošno čutili, da je boj proti kamunizmu treba nadaljevati tudi še po Vetrinjski tragediji, ker 'komunisti še veidno delajo tudi med ' nami v emigraciji in ker je organizacija protikomuni- siprejela kot celota. Nedopustno pa je tudi v Zvezi poskušati ustvarjati sovražno razpoloženje proti Narodnemu odboru, kar včasih delajo posamezniki iz svojih osebnih razlogov ali zato, ker pripadajo kaki Narodnemu odboru sovražim politionii skupini, ki bi rada stopila na njegovo stičnih borcev po svoji naravi in 1 mesto. Kakšen smisel ima po- Po dedeišoini iz preteklosti dol-zria sodelovati v boju proti komunizmu. Ta boj danes ne mo-re hiti oborožen, pač pa ideološki im političen v najširšem smi-slu; to je boj, ki se bije za eno osnovnih prvlin slovenske narod-ne blaginje — za svobodo naro- rivati Zvezo protikomunlističnih borcev v položaju, da bi imela za svoje glavne nasprotnike slovenske protikomunistične emigrante, pa naj bo to Narodni odbor ali kakšna stranka, ki je vključena vanj? Kar velja o isplošni smeri da pred komunistično diktaturo. 1 Zveze, drži tudi za nje glasilo K° bi se odrekli temu boju, bi j ‘‘Vestnik.” Z novim urednikom se izneverili preteklosti in bi po-'je “Vestnik” postal pestrejši in stali “(bivši protikomunisti.” j je bolj na široko zajel snov, ki Tudi oborožena borba doma je bi si jo bilo želeti v glasilu. Pri. imela ideološki in narodno-poli-1 občil pa je tudi nekaj člankov, tičem značaj. Dokaz, da ni bila ki so presegli sami po sebi dosti i£ golo fizično uničevanje komu- širok okvir, kot ga zahteva nara-nistov, marveč narodno politična borba, je to, da je bila že med vojno postavljena na splošno uarodmo — politično osnovo, ko so slovenske vojaške sile prizna-ie narodni odbor za najvišji slo-Veinski politični forum, katerega avtoriteto smo v Vetrinju vsi Priznavali. To se dejstva, ki Th nihče ne more zanikati in če lih hočemo zamolčati, zožujemo pomen slovenske protikomu. bistične borbe. Kakšen je danes odnos Zveze C*° Narodnega odbora? Narodni ndbor ni slovenska narodna o-last: talke oblasti v emigraciji be more biti. Ni torej mogoče n at ko malo izjaviti, da mora VeZa Narodni odbor priznavati Za slovensko oblast, kot je bilo zapisano v “Vestniku” Zveze. oha politična emigracija kot smo mi, mora imeti neko pred-"davniištvo in doslej je Narodni odbor telo, sestavljeno iz naših trdnejših politiičtnih ljudi in nje- va Zveze. Sprožil je kamen spo. stike, ki je nekaterim služil, da so poskusili iz tega narediti plaz. Kamini ‘spotike in nepotrebni plazovi, ki bi razbili Zvezo v ‘dele” po deželah ali kontinentih ne služijo protikomunistični borbi, temveč so le v korist komunistom. Osnova Zveze protikomunističnih borcev je doisti široka za vse, ki dobro mislijo: to je slovenstvo in krščanstvo in naša nepopustljiva volja boriti se proti komunizmu. Na tej osnovi MORAMO ostati združeni in pozitivno delati vsi, ne glede na to, kije smo se naselili; priprav-Ijeni moramo biti žrtvovati tudi morebitne krajevne interese in stalno odlstranjati nesporazume, ki morejo nastati zaradi krajevnih razdalj. To ni le v interesu Zveze in nje članstva, temveč vse emligracije, našega protikomunističnega boja in slovenskega naroda. V. A. Rdeči raj v Sloveniji (Izkoriščanje delavstva) Ko sem bil na obisku v starem kraju, mi je prileten možakar pripovedoval tole resnično zgodbo: “Sekali smo les v državnih gozdovih blizu domačih krajev. “Brigada,” je štela osem mož. Sicer sem, imel dela preveč na kmetiji, pa so me prisilili, da sem se moral ‘vključiti v proizvodnjo.’ Redko je bil kakšen dan, da sva ostala jaz ali sin za najlboil(j nujno delo doma. Zlasti so tiščali v nas na cerkvene praznike. Najibrže se na take dneve največ naredi ali kaj? Pri delu so nas vsak, čas oblegali raizni podlogarji, logarji in nad-logarji, upravniki ter direktorji. Nekega dne nam začno prigovarjati, da bi šli na tekmovanje v Leskovo dolino. Tam da se bo zbralo iz daljine okolice šest brigad, ki se bodo med seboj pomerile, katera bo prva. Obljubljali so nam lepe prostore za bivanje, odlično hrano in celo vina vsak dan po želji (takrat vina ni bilo lahko dobiti). Po tekmi da bodo vse delo dobro plačali, še posebej pa bo nagraijena presežena norma in to na razkošni večerji, ki jo bo priredil višji organ gozdne oblasti. To nagovarjanje se je ponavljalo cel teden, tako da smo končno privolili, da gremo. Določeni dan nas pripeljejo s tovornim avtomobilom v ogromni gozd, kjer je bila nekakšna zasilna hiša, bolje baraka. Tu smo polegli na skromni slami brez odeje in nas je v sep-temberski noči-pošteno Jseblo, saj je s snegom odeti Snežnik, bil precej blizu nas. Prvo razočaranje smo doživeli ob zajtrku. Dali so nam porcijo orne kave in za dobro žemljo čisto navadnega kruha. O-p-oldne je bila enolončnica kot se temu reče po komunističnem slovarju: navadna čorba enkrat djem dolge kilometre daleč. Vse telefonične prošnje namreč, da da bi nas prišel iskat kak kami-qn, so bile zaman. (Konec prihodnjič) F. V. Zbornik 1961 Letošnji Zbornik Svobodne Slloven-ije je prav zanimiva knjiga. Nudi mnogo koristnega in zanimivega branja. Cena je ista kot prejšnja leta: $3.25, po pošti pa $3.50. Dobi se v prostorih Slovenske pisarne, 618 Maning Ave., Toronto 4. Na Triglavovem Večeru Slovenska podjetnost je v so- Torontu, zlasti v njega zapad-nem delu dobro poznana in uživajo dobro ime solidnosti. Tudi v preteklem letu, ko je zelo padla gradbena delavnost, morejo zaznamovati napredek in uspeh. Pon Občni zbor bivših borcev V ponedeljek, 9. jan., so imeli v Torontu bivši protikomunistični borci včlanjeni v Z. S. P. B. svoj redini občni Zbor. Zlbraio se jih j,e lepo število. Mnogi pa so bili tudi odsotni in to iz najrazličnejših vzrokov. Občni Zbor se je začel ob pol 9,h z molitvijo za padle. Vodil beto 7. januarja slavila svoj ve- ,ga je predsednik g. Stane Pleško. čer. Gradbena družba Triglav tf-r gg. Jože Kastelic in Ivan Kavčič so priredili zabavni večer vsem tistim, ki so Skozi leto z njimi sodelovali v gradbeni industriji. V slovenski dvorani so se zbrali tako ročni'delavci, obrtniki, samostojna podjetniki, pred-Stavmliki denarstva, inženirji in razni občinski inšpektorji ter so tako v prijetni zabavi skupaj preživeli večer. Taki večeri so vsekakor z moralnega in materialnega vidika koristmi. Zbližujejo delavca in delodajalca. Stiki med poslovnimi ljudmi se tako postavljajo na bolj človeško in prijateljstvo podlago, kar samo koristi skupnemu delu in napredku. Poročila odbornikov ;so bila kratka in jedrnata. Debate o poročilih, to je o delu torontske skupine, skoraj ni bilo. Do bolj živahnega razpravljanja je prišlo šele, ko je predsednik na koncu svojega poročila omenil nesporazume med glavnim odborom Zveze in argentinskim društvom ter zavrnil smer sedanjega pisanja v glasilu Zveze “Vestniku.” Končno je bilo enoglasno Zmemijeno, naj se svetuje glavnemu odboru, da se skuša doseči; da bo Vestnik opustil polemične članke, ostali politično neodvisen in bo zavzel samo splošno slovensko krščansko in protiko-munisit-čno smer. Pri volitvah je bil izvoljen nov Vsa tri podjetja, ki so priredi-1 odbor, ki mu zopet predseduje la družabni večer, so v velikem | g. S. Pleško. —--------o---------- T. R Iz prestolnice in križem po deželi Pretekli teden so trije neznani moški vdrli v podružnico Banquet Canadienne Nationale v sredi Montreala in odnesli $5,000. To je bil v letošnjem letu, ki se je komaj dobro začelo, že šesti rqp v monterafeMh bankah. Skupni plen je znašal $25,000. SLOVENSKI ZDRAVNIK DR. SREČKO PREGELJ ORDINIRA 334 Bloor Street West, Suite 7, Toronto Tel.: WA 1-7120 SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6J17 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO iz fižolove, drugič iz krompirjeve juhe, vmes še košček mesa od ne vem koliko let stare šavre. Tak jedilni llist je ostal nespremenjen cel teden, le vina ni bilo od nikoder. Telesno ‘dobro’ podprti smo hodili s sekirami in žagami na delo. Stalno nas je nadziralo večje število priganjačev, ki so od skupine do skupine ncGild podatke, koliko lesa je napravila ta ali ona brigada ter tako na vso moč trdo držali našo delavno moralo do naj večje višine. Četrti dan, ko bi morali dati cd sebe vse moči in doseči naj večji dela vrli uspeh, so nam pa odpovedale naše telesne moči. Kako naj vztraja gozdar pri težkem delu ob taki hrani! Polegli smo pod drevesi, ko pridrvi od nekod do nas prav tisti logar, ki je prejel se najbolj prepričljivo obetal, kako vsesplošno nas bodo oskrbeli pri našem delu. ‘Zakaj pa ne delate,’ vpraša nejevoljen. Jaz ga pa kar hitro spomnim na obljube, ki nam jih je dajal ter pristavim:’ Saj če nimate druge hrane, dajte nam koruzne moke in slanine pa si bomo sami skuhali im lahko delali. Tako kot nam zdaj strežete, pri najboljši volji ne moremo več! Toda naša tekma je šla po začrtani poti naprej. V soboto opoldne so kuharice, ki so nam | pripravljale hrano, pobrale šila in kopita ter nas delavce pustile brez vsakega živeža sredi velikega gozda. V tej žalostni usodi nas je pustilo tudi vodstvo, j vreme pa je oznanjalo nevihto. Med delavsko tovarišijo je na stalo hrupno v resnici v obupnem Treba je bilo iti peš, v hudem dežju z oro- V Kanadi imamo lesa na pretek in vendar ga je montrealski trgovec Yiehel Mahari uvozil tekom lanskega Itea za pol milijona dolarjev iz Sovjetske zveze. Izjavil je, da bo letos uvoz še povečal. Sovjetska trgovska delegacija, ki se trenutno mudi v deželi je Mahari j a obiskala v bolnišnici, kjer je zaradi srčne bdezni. Sovjetska delegacija bi rada predala v Kanado tudi večje število sovjetskih avtomobilov. Poskusila je z razgovori v Montrealu in Torontu, čle pride do kakega dogovora o nakupu, ga bosta morali potrditi obe vladi. * Kanadska vlada se še vedno ni odločila, ali naj vstopi v Organizacijo ameriških držav ali ne. Trdijo, da bo prišlo do odločitve bližnji bodočnosti. Na sesta- spcmlad bp,p.^sl„kanadi3ki opazovalec. * William L. Holland, nekdanji tajnik Institute of Pacific Relations, v katerem so prevladovali levičarji, je bil nedavno imenovan za direktorja aijslkega oddelka na Univerzi Brit. Kolumbije. Institute of Pacific Rela-ticars in njegovi člani so bili pred leti ponovno pred senatnim odborom, ki je preiskoval komunistično podtalno delovanje v Združenih državah, posebno v času pok. sen. McCarthya. ' * Ontario in Quebec si nista na jasnem, komu pripada šest otočkov v reki sv. Lovrenca nedaleč od Cornwalla. Meja tam uradno ni bila nikdar določena. nelk Organizacije v Quitu, prestolnici Ekvadorja, prihodnjo Konvencija Liberalne stranke v Ottawa je bala včasih precej burna. V glavnem je hotela poudariti upanje njenih pristašev po zmagi pri novih volitvah, potrebo po vladni pomoči brezposelnim, prožnejšo politiko glede rdeče Kit a j sike in omejitev kanadske udeležbe pri obrambi Sev. Amerike pred napadi zraka. Ivan Aramilev: Lov na medveda V Krutoj Logu je medved raz- | vrnem v kočo. trgal našo kravo Krašulko. Mati jeka. Babica se pripravlja da gre s konji po ostanke krave. Meso je vsaj za pse še uporabno. “Ne pelji se! “pravi ded babici. “Medved bo še enkrat prišel na ono mesto ha jaz bona z njim obračunal. Kaj si je pre-držnež domišljal, da je lovcu raztrgal govedo! Tej zverini ne smemo odpustiti.” Babica molči: ve da ima malo smisla ugovarjati dedu. Zvečer nabaše stari puško s nezadovoljstvo. I kroglo vzame deske in sekiro in Celo noč ne spimo. Babica se boji, da bi medved deda ne premagal. Moči starega že popuščajo in vidi tudi ne več dobro. Treba bi bilo stri ca Nifonta ah katerega izmed mladih kmetov vzeti na pomoč, toda stari je ponosen in hoče vse sam storiti. Zjutraj pride ded praznih rok nazaj. Medved se ni prikazal, da bi pojedel kravo. Ali je ovohal deda ali pa je bil sit in prelen za hojo. Starec ne govori z nami.. Bili simo )i I položaju. \\ | ponoči in odide. Hočem iti za njim, toda napodi me domov: “Glej, da greš domoiv, ti capin!” — Užaljen se tla: “Kakor sem rekel, tako bo! Gospodarja vam ni treba poučevati.” Vem: zvečer bo zopet šel na prežo. Tiho grem ven na cesto, čez zadnja dvorišča stečem v gozd. Tisto mesto dobro poznam, Krutoj Loga mi ni treba iiskati. Krasulka leži na strani. Trava okrog nje je pomandrana, deli odtrgane kože in drobovina leži okrog. Čisto v bližini, na gosti jelki, je zaklonišče, ki si ga je bil zgradil ded; tri deske ležijo na debelili vejah. Zleizeim gori in se ozrem okoli — daleč se vidi odtod. Ob mojih nogah žubori potok med kamni. Tišina in vonj po smoli napolnjujeta gozd. Drevo, na katerem sedim, je zelo staro. Lahen veter ga ziblje, da škriplje in mi' padajo ostre igle na tilnik. Gledam in poslušam ptice in mislim na srečanje z dedom. Ali me bo zopet napodil? Ded pride ob sončnem zahodu. Zleze na drevo. Jaz sedim na njem in sem čisto iz sejbe. “Ti si tukaj?” šepeta začuden. “Kaj te je prignalo sem?” Jaz se stiskam k deblu in se ne upam ganiti. — “No, zlezi doli! “Tukaj te ne morem rabiti.” “Dedek, jaz bom čisto, čisto tiho • • •” Prime me za vrat, tedaj pa nekaj zašumi v gozdu. Pnsti, ki me držijo, se sprostijo in roka prime za puško. Prisluškujeva. Zopet je tiho vsena-okrog. Bržkone je ris v grmovju ujel jerebico ali pa je srečal v od vetra polomljenem drevju jazbeca in je padel nad njega. Ded se ne krega in me ne napodi več. Ko postane temno, se veter poleže in gozd molči. Od mraza se zvijeva skupaj. Jaz mislim na to, da mogoče tudi danes medveda ne bo. In jutri že ne bom več sedel poleg deda na zaklonišču. Pri tej misli postanem zelo žalosten. Šele proti jutru slednjič pride medved. Slišim njegovo glasno cmokanje, a videti ni nečesar, kajti na jaso pada senca drevesa. Kako to jezi človeka! Ded položi puško na vejo. Jaz odrevenim: zdaj torej! Zdaj ta-toj! Teda zastonj čakam na strel. Ded čaka, da pride mesec oblakov in razsvetli jaso, da si gotovo zadel. Medtem cmoka medved v temi, trga kose mesa in Krasulkine kosti pokajo med njegovimi zobmi. K sebi potegnjene noge postanejo trde in v nosu nekaj ščegeta. Samo zdaj ne kihniti! Medved bi stekel proč in ded bi me pretepel ... In kako bi mogla priti domov praznih rok? Mati in babica bi se dedu posmehovali. K sreči se slednjič prikaže mesce. Preko gozda in ob najinih nogah postane svetlo. Medved se premika in piha. Strel me skoro omami in zaklonišče je zavito v dim. Medved zarjove in se valja po tleh. Dim, smodnika se je razpršil in vidim, kako se zver vzdigne in skoči proti najinemu drevesu. Rjove pod zakloniščem in praska drevesno skorjo. “Zlezi na vrh, Mitjuha, tam te ne bo dobil!” vpije ded in pograbi sekiro za pasom. Od samega strahu ne morem ganiti ne roK. ne nog. Medved pleza po deblu gori. Zdi se, da sva izgubljena! Skozi veje se vidi rezka glava s pritisnjenimi ušesi. Še en trenutek — in medved naju bo vrgel z zafkloni-ščem vred na zemljo. .S prvim uuarcem s sekiro odseka ded medvedu šapo, z drugim ga udari po glavi: rjovenje, da mi zastane srce, potem pa molk. Medved pada, pokajoč se lomijo suhe veje. Ded nabaše puško, kajti boji se, da si bo medved še opomogel in odšel. Zaradi varnosti izstreli še eno kroglo v temno telo. Zopet naju obdaja tihota. Dolgo sediva molče. Vedno kako mahorko (ruski tobak) trosi poleg pipe. Svetlo postane, vidijo se že rosne kapljice v travi in jelkini storži v mahu. “To je drugi slučaj v mojem življenju, da zastreljeni medved napade zaklonišče,” pravi ded. ‘Zgodilo se je, da ga nisem zadel ali da sem ga ranil in jo je medved potem, ne da bi se ozri okrog sebe, popihal, kolikor hitro je mogel. Toda ta tukaj je bil hraber bojevnik! Dobro, da sem imel sekiro, sicer bi naju bil raztrgal kakor Krašulko.” Zlezeva z zaklonišča. Skačem v okoli, da se razhodim in si ogre-jem noge. Medved leži ob drevesu in steguje gobec, kakor da bi spal. Zemlja okrog njega je napojena s krvjo. Ded se dotakne z nogo napihnjenega vampa zveri “Si se na-žrl, ropar. Si šel na sprehod in si praznoval pojedino v tajgi. Sedaj je bil čas, da izveš, kaj se spodobi! Če bi bil žrl korenine in jagode, bi te pustil živeti, kakor dolgo hočeš. Pa si začel ropati — in maščevanje je prišlo. Ne zameri, moj dragi!” Govori z medvedom, kakor s človekom. Zveni smešno in nerazumljivo. Če se nama pri skupnem lovu z dedom posreči, ustreliti manjšo zver ali ptico, vedno potipljem z rokami lovski plen. Tudi zdaj bi rad pogledal, kakšne zobe in kremplje ima medved, toda ne morem se odločiti za to. Tudi mrtvi medved je še strašen in človek se ne sme šaliti z njimi. “Si pač prestrašen, ha?” vpraša ded.” Pač za nobeno ceno sveta nočeš iti na lov na medveda?” “Ne, kaj praviš!” odgovorim. Zakaj naj Di se bal? Drugič ne hodi brez mene: v dvoje je bolj veselo!” Stari me nežno poboža po glavi. “Krasen dečko si, sant! Iz tebe še postane lovec.” — “Pojdi Po konja, jaz ostanem medtem tukaj. Sicer pridejo druge divje zveri in potegnejo medvedu kožo s telesa. To storijo zelo spretno! ” Skakajoč hitim po gozdnem po tu, se spo d tikam nad kamni in koreninami in komaj čutim zemljo pod nogami. Danes bo vsa vas zvedela o najinem lovu. Dečki moje starati me bodo zavidali. Na cest; me sreča učitelj Vsevolcd Jevgenjevič in vpraša: “Kako je, lovec, pravijo, da si ustrelil zver?” Tečem v kočo in na pragu zakličem babici: “Zaprezi Bula n k o- pred voz! Medveda sva ustrelila.” BARVNI PORTRETI V Zahodni Nemčiji bodo morali imeti ljudje v osebnih izkaznicah, potnih listih in drugih takih dokumentih slike, izdelane v barvni tehniki. MALI OGLASI Sobo oddajo moškemu Veliko sobo z lastnim štedilnikom in hladilnikom oddajo moškemu v fari sv. Vida. Kličite HE 1-6671. (11) Soba se odda Moškemu se odda soba s privatnim vhodom in kopalnico. Si lahko tudi kuha. Garaža. 1086 E. 71 St. Zgoraj. Kličite po 6. uri UT 1-5839. (13) Sobe se odda Oddajo se 4 sobe zgoraj, velik porč, na 16305 Trafalgar Ave. Kličite LI 1-5705 ali IV 1-3194. 17,24,31 jan) Babica znova dokazuje, da je treba iti po Krašulko. Zakaj naj bolj postaja svetlo, polagoma u M bilo meso slabo? Ded udarijgašajo zvezde. Ded si nabaše s svojimi kmečkimi škornji ob pipo, ro^e se mu tresejo in vidim, V najem Dve lepi, čisti sobi se oddasta eni osebi, prsna kopel, vroča voda in plinski furnez, na 1069 E. 61 St. Kličite od 6. do 8. ure zvečer EX 1-0745. —(17,19,23 jan) V najem Dve spalni sobi se oddasta poštenima moškima na 6110 Luther Ave. Pokličite po 4. uri EX 1-6429. —(14) -a Višarska polena spisal Narte Velikonja \ “In zdaj? In zdaj boš ti, ki si prilezla pod mojo streho, zdaj boš ti dala ves moj grunt to streho, te njive, sadovnjak in ono kravo — onemu?” je uprl z napeto pozornostjo vanjo svoj sivi pogled. “Radi sramote!” je pritrdila Franca. “Radi sramote?” je pridušeno skoraj cvilil starec. “Ali sem jaz grešil? Da mora moj grunt v pokoro? če se je sramota spočela brez grunta, naj se še zvali brez grunta. Naj se! Toda za tvoj greh, za greh hlapca se ne bo pokoril moj grunt!” “Saj me drugače niti ne mara !” “Ne mara!” je zacvilil starec. “Ali mene kaj briga, če te mara? Še čisto prav, če te nfe. Da boš videla, da te sploh ni maral. Si se bala radi tiste njive, zdaj vsaj vidiš!” “Vem, Matijec je povedal!” je prikimala Franca vsa brez moči in pripravljena tudi na smrtni udarec. “Povedal! Ali ti ni zavil vratu? Pritepeni mački se zavije vrat, da se duše ne vica j o radi nje. In Matijec ga tebi ni, o!” se je vil starec pred njo, kakor da ga krč lomi. “In ti si taka pritepenka, ki se sme vsak zaleteti vanjo!” “Oče!” se je vzpela užaljena v du(šo. “Ne vsak!” “še slabše! Hlapec se je obrisal ob gospodinjo! Hlapec, ki komaj ve, kdo mu je mati, pa ne ve, kdo mu je oče! In se ni obrisal radi gospodinje, temveč radi grunta! O, ali ni to slabše? In za to sramoto sem jaz naredil novo streho!” Kakor da ji 'je zmanjkalo tal, je iztegnila roke predse od črne bolečine v srcu. “Oče!” Mohor je drezal s palico med razpoko v podu in njegov pogled je razodeval smrtno zaničevanje. “Toda to ti povem!” je nazadnje bruhnil, “to ti povem, da ne bo spal pod streho, ki sem jo napravil jaz, da ne bo spal niti minute, če mu izročiš grunt! To sem rekel, jaz, Mohor, sem rekel, ki sem to streho napravil!” In je dvignil roko kakor k prisegi. Čez njive in polje se je bleščala mesečina. Nekje v hribu je zavijala sova. “Moj Bog,” je vzdihnila Franca, “ali res takšna ostanem?” “Sem stopi!” ji je velel Mohor ter jo potegnil za roko. “Ali vidiš ono njivo tam doli?” je pokazal, “njivo z ozimno ržjo!” “Vidim, oče!” “Na tisti njivi sva orala s Francetom,” si je otrl solzo od strašne žalosti, ki ga je obšla. “Tisto jesen sva orala praho. In sem dejal: France, star sem, z deklo ni nič, oženi se! In je rekel: Kaj bi oče! Tako je rekel in se ni ozrl vame. In sem mu še rekel: Oženi se, France! Grunt ti dam, ker te CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING STORE — By owner. Good spot for itailor or furrier. Large storage vaults and fur cleaning machine etc.; Livingqtrs. if desired. Ill health forces sale. Price $1,200 or best offer. Call AV 3-7336, Sun PE 6-5393. (11) poznam, Matijca boš izplačal in meni boš dal kot! In je spet rekel; Kaj bi, oče! Tak je bil France!” ’Starec si je obrisal solze in nos in sline, ki so se mu pocedile po bradi. “In sva obrnila na onem spodnjem koncu v tretjič in sem mu spet rekel: Preudari, France, in ko boš našel pravo, povej, da zapišemo !” “In me je pogledal,” je smrkal starec ves ginjen od -spomina, “in me je pogledal, tako me je pogledal samo enkrat v življenju. Takrat, ko sem še pobu, desetletnemu pobu dal telico, ki jo je bil rešil s stene. Zapasla se je bila. Zmečkala mu je mezinec na roki, ko ji je lovil nogo na strmi ploščadi, da ni zdrčala v prepad. In me je pogledal in dejal: Oče, jaz jo že imam! In sva obrnila na gornjem koncu,” je mlaskal starec z jezikom, ker so mu solze lile v usta, “in si je obrisal pot s čela in me je spet pogledal in dejal: Drobe-ževa Franca je, če jo marate! — In sem mu takrat segel v roko in dejal: Vzemi jo! — In sem čutil v roki njegov gluhi, trdi mezinec! In za tisto uro veselja bo zdaj delal moj grunt pokoro!” je starec ves hkrulen in uni(5en, poln sovraštva in gneva pristavil po dolgem premolku. “In tisto veselje bo meni v smrt!” Franca je stala kakor odrevenela. V glavi se ji je vrtelo od divje slabosti, ki ji je grabila srce. Tisoče misli, tisoč sklepov je vrelo skozi njene možgane, “človeka morim!” ji je nenadoma zazvenelo v mislih: “človeka morim, ki mi je dal prvorojenca za moža. Zaradi svojega prvorojenca ga morim, da ne bo rojen v sramoti!” Kakor oster bič je pelo v njenih možganih; “Moriš, moriš, moriš!” Čutila je vzval krvi, ki ji je plala v senca, občutila je mrzli obroč groze in bridke tesnobe, ki ji je legel okoli prsi. “Zaradi še nerojenega morim živega, zaradi prijaznosti in njegove ljubezni, očetovske V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA, DOBREGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Franka Rode ki je za vedno odšel od nas dne 17. januarja 1960. * Truplo Tvoje zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni. Tvoji žalujoči: ANNA RODE, soproga HČERKE, ZETJE, VNUKI VNUKINJE in PRAVNUKI Cleveland, Ohio, 17. januarja 1961. ljubezni, ga morim!” “To bo meni v smrt!” In njegov sivi pogled se je bliskal od srda in bolesti, razočaranja in maščevalnosti, od žalosti in grožnje, od bridke bolečine in sovraštva. Snaha je trepetala, pa se hipoma zbrala vsa odločna. “Ne bo, oče!” je stopila Franca ter ga prijela za roko. “Ne bo, oče!” Mohor je otresel njeno roko, kakor da ga je pičil gad. “Pusti me!” je dejal s studom in zaničevanjem, “pusti me!” “Ne bo, oče!” je ponovila s poudarkom. “Vaš grunt ne bo delal pokore za moj greh. Kadar mi daste mojo doto, dam grunt nazaj!” Odločno, kakor da je pretrgala vso temo obupa in nejasnosti nad seboj, je dvignila roko. “Grunt Vam vrnem in če je to moja smrt!” Mohor je mežikal vanjo ter brisal nos z golo roko. Razločno je videl njive pod seboj; o-r£i stari oreh je metal mogočno senco na brazde in trato. Ob njenih zadnjih besedah mu je šlo kakor blesk preko obraza od olajšanja. Zacmokal je s slino ter se prestopil na zdravo nogo. “Kaj praviš?” je nazadnje ujel besedo. “Da, in četudi bo to> moja smrt!” je poudarila razločno in glas ji je trepetal v čudni grozi. “In Tine?” je vprašal skoraj strahoma. “To je moja stvar!” “Ali ga boš vzela? Ali te bo on vzel?” Neznana skrb je zvenela iz njegovega vprašanja. mernega razburjenja. “Samo to prisezi, pri onem križu vrh slemena, ki sem ga jaz sam tja pribil, pri onem križu, da ne bo nikoli Mohorjev hlapec i-mel Mohorjevega grunta!” In je dvignila roko k prisegi ter govorila odločno in trdo : “Prisegam, da ne bo Mohorjev hlapec nikoli imel Mohorjevega grunta!” “Amen!” je pristavil Mohor, ki je snel kučmo ob tem strašnem prizoru, polnem grozne tajinstvenosti. “In če ne, naj ti gori na duši! Tebi in njemu in vsem za teboj, če ti prej ne bo zgorela streha nad glavo!” Mesečina je lila na Mohor-jevino, na lipe pred hišo, na polje, na sadovnjak, na strehe in belo zidovje, kakor da lije srebro iz neba. V Franckini sobi je brlela luč, gospodinja je sedela pri mizi* ter itemo s krvavimi, objokanimi očmi strmela predse. In ko je ura odbila polnoči, se je zgenila; zdelo se ji je, da je nekdo pogledal skozi okno. “France,” ji je šinilo skozi možgane, “France, za očeta je prišel terjat nazaj!” , In je zgenila listino enkrat, dvakrat, jo zmečkala v rokah kot cunjo ter jo prižgala na petrolejki. Iz listine je planil plamen do nizkega stropa, lizal črke in plapolal. Franci se je zdelo, da plapola in gori brez vsake vročine. “Mrtvi o-genj!” ji je šlo skozi misli, “ogenj mrtvih, tako gori na duči!” Ostal je samo črnosivi pepel. In ko ga je pobrisala s tresočo se roko, je opazila majhen, le osmojen košček, ki ni zgorel in na njem je bil lastnoročni podpis njenega mrtvega moža. Stisnila je papir kakor svetinjo ter ga nesla k ustnam, a se je premislila sredi kretnje ter se spustila na mizo. “O, jaz ničvrednica — nezvesta !” 18. Blaž se je truden in blaten pehal po zasneženi cesti proti Sv. Juriju ob Ščavnici. Teden dni je že bil na potu, zmu- Delničarska seja Slovenskega društvenega doma 20713 RECHER AYE., EUCLID, OHIO 22. januarja 19£ I, začetek ob 2. uri popoidne Vljudno vabimo vse delničarje in delničarke ter društvene zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže. “To je moja stvar!” ^Prisezi, Franca, samo to prisezi, da njemu ne daš grunta. Samo to prisezi in imej grunt!” je zagrčal starec, ki so se mu roke tresle od neiz- Za direktorij: JOSEPH TREBEČ, predsednik THEODOR KIRCHER, tajnik NAROČITE SI DNEVNIK AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI l ' SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI cen, potrt in bolii. obupan v svoji “To je zadnji Sveti Jurij; če tam ni, so se oni motili!” Iskal je Meto Križnar, ono žensko, ki mu je pisala takrat, ko je Marta Božičeva rodila njegovega otroka. V rokah je tiščal že orumeneli papir, ki je bil ves masten od prijemkov, na katerem so se poznali madeži njegovih rok in njego- ZULICH INSURANCE AGENCY ,18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio vih žepov. In ga je bral in so mu lile solze v potoku po velih licih. (Dalje prihodnjič) KONEC PUŠČAVE NEGEV? Po izraelskem državnem planu naj bi bila puščava NegeV najkasneje v desetih letih povsem naseljena. Na jugu puščave nameravajo zgraditi več industrijskih podjetij. 'AVE >AFELY I' -I ^ /WINGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue I*._im 0235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Mullally Funeral Home ZRACEVALNI SISTEM AMBUI.ANčNA POSLUGA POGREBI OD $2C0.U0 NAPREJ 366 East 156th Street KEnmore 1-9411 r Petinšestdeset let nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicami vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOT1 kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti Bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od Ž500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organiziacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, III. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 1)002 Lakcshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene S I i 's \ \ Za vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 3 I 1 5 3 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, Ohio S HK 1-0621 I •'v______V;