Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva ia ■ prave: 40-01, 40-OT, 40-08, 40-04, «0-M — Izhaja vsak dan ijntra} razen ponedeljka la dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana iU 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb »tv. 39.011, Praga-DunaJ 24.797 i • Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Nepotrebne skrbi
Marsikateremu časnikarju pa tudi politiku bi lahko te dni rekli z Gospodovimi besedami: Marta, Marta, skrbna si in veliko si prizadevaš... Te dni pred papeževo izvolitvijo se namreč nekateri za mnoge etvari brigajo, ki se jih prav nič ne tičejo in jih tudi ne razumejo. Morda se ravno zaradi tega toliko pečajo s to stvarjo, ker jim je miselno tako tuja. Če beremo njih liste ali če poslušamo njihovo govorjenje, bi skoraj morali misliti, da gre pri vatikanskem konklave za novega predsednika kake republike ali sicer za nekega državnega poglavarja, okrog čigar imenovanja se plete tisoč političnih in diplomatičnih spletk. Vse je zdaj odvisno od tega, ali in kako bodo te spletke uspele. To bo odločilno, kdo izmed kandidatov more imeti več upanja na uspeh... In če se polaga večja važnost na izvolitev prav tega ali onega kardinala za papeža, potem se z vso gotovostjo trdi, da je od določene strani ravno on in nobeden 'drugi zalo zaželjen, ker se od njega pričakuje, da bo njegovo papeževanje ugodno vplivalo na čisto ■določen politični razvoj.
V nekatoliških krogih si delajo mnogo skrbi, kako se bo novi papež zadržal napram fašizmu in narodnemu socializmu. In že opozarjajo na nevarne posledice, ki bi jih utegnilo imeti enako ali pa še bolj odločno zadržanje novega papeža do novodobnega poganstva, kakor ga je izpričal rajni Pij XI. Slišijo se razne grožnje in napovedujejo se spori in razkoli v Cerkvi ter še mnogo podobnega in neprijetnega za katolicizem.
Na to zaskrbljenost nekatoliškega ali malo-Vernega sveta imamo katoličani samo en odgovor: Tudi novi papež bo novopoganstvo in rasizem iz verskega 6tališča mogel eamo obsoditi, enako kakor njegov prednik. In tu ne gre za večjo ali manjšo stopnjo zmote. Ali je kak nauk resničen ali pa je zmoten. Vmes ni nobenega zvitega diplo-matičnega izhoda. Kar je Pij XI. obsodil kot zmotno, tega njegov naslednik na Petrovem prestolu ne bo mogel proglasiti za združljivo e katoliškim naukom. Pri tem ne bo igralo prav nobene vloge, ako bo tudi novi papež Italijan ali pa izjemoma morda izven Italije. Naj bo kdorkoli, ravnal se bo izključno po katoliškem nauku in ne morda po političnih nazorih. Prav isto velja seveda tudi glede bodočega zadržanja papeštva do komunizma. Dosedanje stališče Cerkve bo v celoti »stalo v veljavi.
Oni, ki vpraSujejo, ali bo novf papež bližje totalitarnim ali demokratičnim državam, nimajo hiti pojma, kaj je merodajno za sv. očeta pri njegovem zadržanju in njegovih odločitvah. Oni, ki o teh rečeh ugibajo, so ravno tisti ljudje, ki so pokojnega papeža imeli za »fašističnega« zato, ker je sklenil konkordat z Mussolinijem in Hitlerjem in ker je izdal okrožnico »Ob štiridesetletnih«. Toda prav isti ljudje so'' ga potem proglasili za »antifašista« in za »demokrata«, ko je branil pravice Cerkve v totalitarnih državah in obsodil s posebno okrožnico rasizem. Kdor presoja zadržanje papeštva iz zgolj političnih nagibov in z merilom nekatoliške oportunitete, potem mora nujno priti <io stalno se menjajočih in najbolj si nasprotujočih eodb in zaključkov. Katoličani pa vemo, da si pa-peštvo svojega stališča do socializma, komunizma, fašizma in narodnega socializma ni dalo narekovati od kakih političnih nagibov ali menjajočega ee političnega koristoljubja. Cerkev prav gotovo tudi ni imela materialnih koristi, ko se je v prej-Snjih stoletjih postavila proti absolutizmu. Kot glava Cerkve je papež varuh zaklada resnice. Vse, kar je proti resnici, postane eamo po sebi tudi nasprotnik papeštva. Pri tem nasprotstvu seveda ne gre za kake osebne zadeve vsakokratnega no-sitelja papeške krone, ainpak za papeštvo, ki je čuvar resnice sploh. To pa ne umrje s kakim papežem in se z njegovim nas'ednikom ne spremeni. Papež ni ne za fašizem, ne proti; ni ne za demokracijo in ne proti njej. On je le proti vsakemu nauku in vsakemu ravnanju, ki nasprotuje krščanstvu — pa je vseeno, ali sovražnik prihaja v diktatorski ali demokratski obleki.
Za novega papeža in za vodstvo Cerkve ter njene vernike je malega pomena, kako bodo totalitarne ali demokratične države presojale cerkveni nauk o modernih družabnih zablodah. Papež Pij XI. ni ne enih ne drugih vprašal za mnenje, ko je razglasil stališče Cerkve do teh vprašanj in tudi novi papež ne bo hodil k njim v posvet. Papež bo v najhujšem slučaju riskiral svojo svobodo ali življenje — nikdar pa mu izročene resnice. Kdor namreč misli, da bi papež spričo sejanjih socialnih struj v svetu in njih voditeljev, kar vse je za Cerkev ob njeni dvatisočletni zgodovini zelo prigodnostno in časovno, se mogel le malo odmakniti od svoje poli in morda proglasiti za krščansko, kar je nekrščansko, — kdor totriisli, ta ne pozna papeštva. Isto velja tudi o pisanju nekega tiska, ki izraža domnevo, da bi katoličani iz ene ali druge države ne sprejeli papeža, ako ne bo podanik prav te ali one države. Kdor pride iz konklava kot pravomočno izvoljeni papež, mu ni prav nič potrebno, da ga kdo sprejme. Katoličani vsega sveta dobro vedo, da ni njihova stvar, ali naj kakega novega papeža sprejmejo ali ne sprejmejo. Kdor pravega papeža ne prizna, se e tem pač loči od Cerkve.
Za vsakega vernega katoličana bo pravi naslednik velikega Pija XI. obenem tudi naslednik sv. Petra, kateremu je brez povpraševanja, ali ga mar sprejmejo ali ne bila izročena oblast v Cerkvi in vodstvo nad njo z istočasno božjo obljubo in zagotovilom, da je peklenske sile ne bodo nikdar greniagale,	Urin
Rdečo Španijo
so zapustili najboljši prijatelji
Negrinova vlada v zadnjih zdihljajih - Daladier: Zdaj moramo biti prijatelji z nacionalisti - Miaja bo Madrid predal in odšel v Mehiko
Italija poslala zopet moštvo in orožje
London, 25. febr. Priznanje generala Franca od strani Francije in Anglije, ki bo formalno iz-lečeno od obeh vlad v ponedeljek, je postalo praktično dejstvo. Komunistični poslanci in predstavniki socialistične stranke v francoskem parlamentu so skušali to priznanje v zadnjem hipu preprečili s tem, da so v parlamentu naglašali, da je Francija ravno v času, ko praznuje 150-letnico revolucije, zopet kapitulirala pred avtoritarnima državama. Daladieru ni bilo težko odgovoriti na to,
da mora francoska vlada glodati, da bo z nacionalno Španijo v dobrih odnošajih, ker noben pameten človek no veruje več v to, da bi se mogli španski republikanci uspešno braniti. Če bomo novo Španijo, ki ima z nami 600 km dolgo mejo ob pirenejskem gorskem hrhtu, priznali in imeli v vladi generala Franca svojega zastopnika, hotno lahko preprečili. da no bi Španija zavzela napram nam neprijateljskega stališča. Tako bonm tudi lahko pazili, da bo Španija ostala zares neodvisna ter varovali naše velike koristi v trenutku, ko bomo morali reševati hud spor, ki ga imamo z Italijo in v katerem bomo branili (udi svetovni mir. Dasi je francoska vlada ministrskemu presedniku Negrinu, ki se nahaja v Madridu, nujno svetovala, naj se uda, pa nestrpno krilo španskih republikancev, ki jih podpihuje Sovjetska Rusija pa francoska in angleška levica, zagovarja vojno do konca. V Madridu se je zbral republikanski ministrski svet pod predsedstvom Negrina, ki bo o tem storil končni sklep. V Londonu pa sodijo,
da je to samo manever, da bi republikanci od generala Franca dosegli ugodnejše pogoje za predajo. General Frnnco jo na estremadur-ski in valoncijski fronti zbral že veliko armado, med katero so tudi štiri italijanske prostovoljske divizije. V Malago pa sta pripluli te dni dve italijanski ladji >AguiIera< in »Galilea«, ki sta stovorili ljudi in orožje.
V Londonu so prepričani, da se bo Negrin udal, ko bo v Bugos prišlo običajno priznanje Francove vlade in ko bodo v Madridu uvideli, da *o vse nade na Francijo in Anglijo izginile. V Parizu se že imenuje novi veleposlanik v Bur-gosu, ki naj bi bil bivši francoski guverner v Maroku in Tunisu, Peyrouton. Velika skupina francoskih poslancev pa od Daladiera zahteva,
da čim prej vrne španske emigrante v domovino, ker so prebivalstvu čedalje bolj nadležni.
Tudi ljudsko-frontaška republika Mehika je prosila poslanika republikanske Španije, naj ]>o-slaniško poslopje zapusti in so vrne v domovino. V Parizu je špansko poslaništvo že zaprto in pričakujejo novega gospodarja že prihodnji teden.
Predsednik španske republike Azana, ki dela za popolno predajo, bo v pone-
deljek, ko se priznanje generala Franca razglasi, odložil svoje mesto. Istočasno, pravijo, da bo Negrin z letalom zapustil Madrid, kjer bo osfal general Miaja, da inesto preda generalu Francu, ki da mu je že zagotovil prost odhod. Miaja se baje poda v Mehiko, kamor ga je povabila ondotna vlada sama.
Začetek prijateljskih odnošajev
Burgos, 25. febr. c. Danes opoldne jo francoski odposlanec senator Berard z generalom Jordanom, španskim zunanjim ministrom podpisal tri protokole, ki urejaj« vsa vprašanja med Francijo in nacionalistično Španijo in ki sta jih oba državnika v svojih dosedanjih razgovorih razjasnila. Ta podpis protokolov dejansko že pomeni vpostavitev normalnih diplomatskih stikov med obema vladama.
Časnikarji poročajo, da je bilo v ministrstvu in med prebivalstvom opaziti veliko veselje nad tcin, kar se je zgodilo. Vsi dogodki
zaključka razgovorov in podpisa so bili posneti za film. Berard jo odšel iz zunanjega ministrstva ob 12.40, potem ko se jo prisrčno poslovil od Jordana, ki pa je spremljal na prag zunanjega ministrstva. Berard jo takoj odpotoval na franc. mejo in pride v Hendaye nocoj ob 19.30 in bo jutri zjutraj žo v Parizu.
Barcelona, 25. febr. AA. Oblasti so prijele bivšega sovjetskega agenta Ixvpeza A Iva reza, ki je bil eden najbolj surovih šefov rdeče šoanske čeke.
Ciano je dospel v Varšavo
Varšava, 25. febr. AA. Italijanski minister za zunanje zadeve grof Ciano je prispel davi ob 5.10 na poljsko mejo, kjer ga je pozdravil v imenu poljske vlade višji funkcionar ministrstva za zu-na«ije zadeve ter predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Italijanski veleposlanik v Varšavo je šel prav »tako italijanskemu zunanjemu ministru nasproti do poljske meje.
Varšava, 25. febr. b. Italijanski zunanji minister grof Ciano je dospel danes z mnogoštevilnim spremstvom na večdnevni obisk v Varšavo, kjer so ga zelo svečano sprejeli.
Uradni varšavski krogi polagajo velik pomen na to, da so italijansko-poljski od-
nosi pri tej priliki razpravljajo čisto T okviru poljsko-italijanskih interesov, tako da Poljska ne bo zamešnna v vprašanja, ki se tičejo nasprotja med o«iščem Rim-Berlin in demokratičnim blokom. Na vprašanje, knkšno stališče bo zavzela Poljska za slučaj francosko-ilalijanskega spora, se izjavlja, da poljska diplomacija želi, da bi do takšnega spora sploh ne prišlo. Številni spremljevalci grofa Ciana, prav tako pa tudi številni časnikarji tolmačijo to kot znak, da Italija varšavskim razgovorom pripisuje zelo velik pomen.
Obisk angleškega kralja v Washingtonu
Washington, 25. febr. AA. Reuter: Angleški kraljevski par bo za časa svojega bivanja v Ameriki obiskal Washington ter prebival v Beli hiši v gosteh pri predsedniku Zedinjenih držav Roo-seveltu. Angleški kraljevski par prispe iz Kanade po ogledu Nyagarskega vodopada direktno v Washington in lo 8. junija. Angleški kraljevski par ostane v Washingtonu dva dni, nato pa se bo podal v Hydepark, poletno rezidenco predsednika Roosevelta. Tu ostane angleški kraljevski par eden do dva dni. Za časa bivanja v Ameriki bosta angleška suverena obiskala tudi svetovno razstavo v Ameriki.
Irske grožnje
I/ondon, 25. febr. b. »Daily Maik poroča, da je obisk notranjega ministra sira Samuela Ifoa-rea odgoden, ker so irski teroristi pripravljali nanj atentat. Premier severne Irske je opozoril sira Hoarea, da so oblasti prišle na sled irski republikanski armadi, ki je pripravljala atentat na Hoarea, če bi si upal priti v Belfast in imeti tam govor.
Zopet protižidovska odredba
Berlin, 25. febr. Vlada je izdala novo naredbo, ki ukazuje vsem nemškim in brezdržav-ljanskim Židom, da morajo do 7. marca t. I. oddati državi vso svojo lastnino v zlatu, srebru, platini, dragih kamnih in biserih, za kar dobijo odškodnino. Zdi so pa, da Židi odškodnino nc
bodo dobili izplačane, ampak da se ho vračunala v milijardno globo, na katero so bili Judje lani obsojeni po umoru poslaniškega svetnika Ratha.
Pierlot dobil večino
Bruselj, 25. febr. A A. Včeraj popoldne je bila v parlamentu debata o vladini deklaraciji. Glavni govornik je bil bivši predsednik vlade Spaak, ki je dejal, da ima parlament po|iolno zaupanje do vlade. Prosil jo novega predsednika 1'ierlota, naj bo vztrajen pri delu za domovino. Spaaku je odgovoril predsednik vlade Pierlot, ki je dejal, da lio vlada izvajala politiko štednje in da ne misli na inflacijo. Obžaluje, da del tiska že zdaj govori o inflaciji. Nato je parlament s 10!) proti 47 gla-glasovom sklenil, da se seja preloži na ponedeljek.
Anglija
si prizadeva za sporazum
Italija naglasa, da ne popusti
London, 25. febr. A A. Havas: V zvezi z misijo sira Ashtona Gvvatkina poroča »Financial Times« iz Berlina: Britanski državnik je imel ta teden uradne razgovore z nemškimi zastopniki. Verjetno je. da so največ govorili o gospodarskih problemih. toda razgovori so nedvomno veljali tudi politični strani teh vprašanj, da si ho (Jwatkin mogel ustvariti točno sliko o nemškem stališču zastran oboroževanja in kolonij. Informacije, ki jih bo tako dobila britanska vlada, ji hodo omogočile nova prizadevanja za dosego političnega sporazuma, čigar prva stopnja bi bil gospodarski sporazum.
Milan, 25. febr. AA. DNB: Zunanjepolitični tednik >Relazione Internacionalen piše v svoji včerajšnji številki med drugim: »Francija in Anglija sta skušali omajati sistem totalilarnih držav s tem, da zmanjšata pomen zmage generala Franca. Ako francoska, angleška in ameriška demokracija res žele Evropo spraviti v vojno, poleni naj nadaljuje pot, po kateri je dozdaj šla, mora pa biti na čistem o tem, da se os Rim—Berlin ne bo ustrašila takega zadržanja in da bo s skrajno resnostjo nastopila v primru oboroženega spora. Evropska vojna bi pomenila razpad angleškega imperializma ter polom evropske 1® imperialne moči Francije.«
Italija bo postavila svoje zahteve
23. marca
Kralj Jurij VI.
Rim, 25. febr. b. Nova fašistična zbornica se bo sestala 23. marca. Prvo redno zasedanje bo otvorjeno s prestolno besedo, za katero trdi :>l)aily Maik, da bo vsebovala zelo važne izjave o vprašanjih. ki so v zvezi z italijanskimi aspirariiami, od ureditve katerih je odvisna vpostavitev normalnih odnosov med Francijo in Italijo. To infor-
macijo »Daily Mailac prinašajo italijanski listi brez komentarjev. Kar se tiče italijanskih aspiracij, poudarjajo, da so v glavnem že znane in da se te zahteve, ki jih bo Italija postavila Franciji, ne bodo formulirale, prpden se ta vprašanja nn hodo med Italijo in Francijo proučila po diplomatičiM poti.
Zemunska vremenska napoved: Poooblačitev z dežjem v večji zahodni polovici, delno oblačno v vzhodnih krajih. Huda košava v Podonavju, na Jadranu pa jug.
Najnižja toplota 25. febr. Plevje —5, najvišja Herceunovi 17 stopinj.
Dunajska vremenska napoved: menjaje zelo oblačno, milo.
Delovanje notranjega ministrstva
Poročilo predsednika vlade kot notranjega ministra pred finančnim odborom
Belgrad, 25. februarja. AA. Predsednik vlade
i notranji minister Dragiša Cvetkovič je podal na Janašnji seji finančnega odbora narodne skupščine tole poročilo o preračunu notranjega ministrstva:
Predlog preračun« izdatkov notranjega ministrstva za leto 1939/40 obsega izdatke v višini 631,701.529 din, od tega je namenjenih 506,593.508 din za osebne izdatke in 125,108 021 din za materialne izdatke ministrstva, vštevši investicijske izdatke gradbenega ministrstva v znesku 200.000 din, za katere je določen kredit v podrejenem mini-nistrstvu.
Preračun ministrstva določa izdatke za upravo
in za orožništvo; za te izdatke je od celotnega kredita po tem predlogu določenih 381,617.425 din, za upravno stroko pa določa predlog izdatke v skupnem znesku 250,030.077 din. v Primeri s sedanjim preračunom kaže predlog povišanje izdatkov za 31,900.000 din. To povečanje obsega i osebne i materialne izdatke. Osebni izdatki resora notranjega minislrstva se po predlogu povečajo za 14,935.981 din. Osebni izdatki so sc pomnožili: 1. zaradi zvišanja števila osebja, za katero uvaja -iredlog nova službena mesta.
Povečan stalež policiie
Predlog predvideva 597 novih službenih mest Ln kredite za njih kritie. To pomeni nove izdatke za osebje v višini 3.899.000 din. To povečanje je posledica potreb policijske službe. Nujno je bilo potrebno, da se v prihodnjem preračunskem lelu omogoči podržavljcnie predstojništva mestne policije v Gospiču, Osijeku, Sisku, Slavonskem bro-du in Šibcniku, kier izvršujejo zdaj državno kra-ievno r>olicijsko oblast v breme občinskih preračunov. Dalje so pa odobreni novi krediti za osebne izdatke za imenovanie državnih nameščencev v teh predstojništvih. Državni interes zahteva, da opravljajo v navedenih krajih krajevno policijsko službo državni in ne občinski organi, in sicer zato, ker dobe državni policijski izvršilni o.rgani strokovno vzgojo v šoli za policijske uslužbence, kjer se uče, kako se dela služba ohranitve javnega reda in miru, zato se je nanje moči laže zanašati, kakor na občinske organe, ki niso v tej smeri zadostno izšolani. Po drugi strani je potrebno, da se mestna po!ici:a v navedenih krajih izroči v roke državi, tudi zato, da se razbremene občine, ki so doslej vzdrževale to policijo. Celotno povečanje osebja zaradi prevzetja predslojništev navedenih mestnih policij znaša 325 novih uslužbencev. Razen tega računa predlog še z nastavitvijo 100 stražnikov dnevničarjev, ki se imajo v prihodnjem proračunskem letu imenovati pri policijski šoli za državne izvršilne organe v Zcmunu. To je naraščaj rfržavnih policijskih izvršilnih organov, ki ga je treba v pravem času izuriti, da ga pošliemo v službovanje tja, kjer bo to potrebno. Dalje se je pokazala notreba za nova službena mesta pri upravi mesta Belgrada in pri ostalih uradih resora notranje uprave. Tu je treba posebno poudariti po-množitev števila Policijskih stražnikov za 60 oseb pri upravi mesta Belgrada. _
Razen tega mora predlog računat? tudi s kreditom za napredovanje nameščencev notranje uprave. V prihodnjem proračunskem letu ima napredovati določeno število nameščencev in je za izplačilo njihovih preiemkov moral predlog določiti potrebne kredite. Tu prihajajo v poštev tudi zvišani krediti za periodska povišanja, ki si jih nameščenci pridobe s časom po zakonu samem.
Povečano število orožništva
Na zahtevo orožniškega poveljstva se pomnoži tudi število orožnikov za 500 mož; tudi to je narekovalo novo potrebo po kreditih^ za njihove prejemke. Celotno povečanje osebnih izdatkov pri orožništvu znaša 10,036.249 din. V tem znesku so razen kreditov za prejemke 500 novih orožnikov obseženi tudi krediti za napredovanje moštva v orožništvu.
Materialni izdatki se pomnože za 16,964.019 din, in sicer 1. v notranjem ministrstvu z-\ 500 000 din za obleko in oborožitev novih 100 policijskih redarjev dnevntčariev, ki se :maio, kekor sem že rekel, spreiet v policijsko šolo za državne izvršilne organe v Zemunu. Računamo, da pride na vsakega redarja po 5000 din. Razen tega se je v zvezi z imenovaniem novih redarjev moral povečati kredit za 115.000 din za redne potrebe policijske šole v Zcmunu.
Podpore revnim občinam
V tem poglavju je predvidena tudi podpora občinam za nastanitev upravnih o.blasti po čl. 50 zakona o notranji upravi. To podporo dobe siromašne občine, ki ne morejo same nositi stroškov za nastanitev okrajnih glavarstev, čeprav gredo ti stroški po navedenih določilih v breme občin. V ta namen jc določen kredit 300.000 din. Toda predlog je ta znesek povišal na 800.000 din, ker se je pokazalo, da kredit 300.000 din ne zadošča za navedene podpore. Spričo velikega števila siromašnih občin, ki prosijo za to podporo ministr-slvo, je zvišanje tega kredita zelo nizko in še zdaleč ne tolikšno, da bi bilo moči z njim ustreči vsem potrebam.	,
Nazadnje je v tem poglavju določenih 50.000 din več za izplačilo invalidnin osebam, ki so 6» ponesrečile v službi javne varnosti. Te podpore se podele po zakonu in predstavljajo izdatke, ki mora proračun z njimi računati. Zato sc mora sedanji kredit v ta namen pomnožiti za 50.000 din. Celotno povečanje kreditov za materialne potrebe v tem poglavju znaša 1,165.500 din.
2. Pri banskih upravah je za materialne izdatke v preračurskem predlogu določenih 593.000 din več kakor doslej, in sicer za kurjavo, razsvetljavo in pisarniške potrebščine, ker se je v sedanjem oreračunskem letu pokazalo, da krediti sedanjega nreračuna tem potrebam ne ustrezajo.
Motorna vozila orožništva
S. Izdatki za materialne potrebe orožništva se '.višajo za 13,057.463 din Semkaj pride kredit za •takup vse opreme za 500 novih orožnikov in za kritje drugih potreb, nastalih zaradi imenovanja novih orožnikov. Razen tega je bilo treba računati s tem povečanjem tudi za nabavo potrebnih voz in za pogonski material za te vozove. Nabavo teh vozil narekuje Interes službe, ki zahteva, da mora orožništvo razpolagali tudi z modernimi vozili. Ila-con tega obsega povečanje kreditov, ki ga kaže ta iredlog o materialnih potrebah orožništva, tudi kredit za zidavo potrebnih skladišč za spravljanje notornih vozil, s katerimi razpolaga orožništvo, in tistih, ki si jih bo kupilo iz odobrenih kreditov.
4. Pri materialnih potrebah za upravo mesta Belgrada se je povečal kredit samo za potne stro-
Ske, in sicer za 1500.000 din. To povečanje J« bilo
neobhodno potrebno, ker se je kredit sedanjega proračuna pokazal premajhen. Ker eo 6e pa krediti za druge potrebe v tem poglavju znižali za 450.000 din, znaša pomnožitov materialnih izdatkov v tem poglavju samo 50.000 din.
5.	Na račun materialnih izdatkov prt policiji gre za materialne potrebe 1,654.256 din več, kakor po dosedanjem proračunu. To smo morali sloriti zaradi nakupa obleke, obutve, orožja, streliva in drugih potrebščin za nove policijske državne nameščence, ki se imajo po tem predlogu sprejeti v službo pri podržavljenih predstojništvih mestnih policij iu pri policijskih upravah v Splitu in Nišu.
Državna statistika
6.	Pri splošni državni statistiki kot poslednjem
poglavju v tem oddelku smo povišali stvarne iz-datke za 441.400 dirt. To je v glavnem potrebno za natis statističnega letopisa in znanstveno obdelavo ter za izdajo drugih statističnih knjig in za siceršnje izdatke, kakor n. pr. za priprave za ljudsko štetje leta 1941. V tem poglavju so se izdatki znižali za 259.774 din, zalo znaša zvišanje kreditov v predlogu za splošno državno statistiko samo 181.626 din.
Organizacija notranjega ministrstva
Delo v resoru notranjega ministrstva opravljajo organi in oblastva, ki jim zakoni določajo ustroj in področje. Nekatera dela toga resora opravljajo v prenesenem področju občine, ki 60 dobilo svojo organizacijo po zakonu o občinah z dne 24. marca 1933 in po zakonu o mestnih občinah z dne 22. julija 1934. Služba se vrši preko ministrstva kot vrhovnega predstojništva notranje upravo, dalje preko devetih banskih uprav, 346 okrajnih glavarstev, 28 okrajnih izpostav, uprave mesta Belgrada, devetih policijskih uprav, 21 policijskih komisariatov in orožništva. V teku letoš-njega proračunskega leta ni bilo posebnih sprememb v organizaciji uradov resora notranje uprave. Ustanovili smo samo nov okraj s sedežem v Okučanih, okrajne izpostave v Velikem Šiljegovcu, Ninu in Djičevcu, policijski predstojništvi v Kranju in Podgorici in policijska komisarijata v Belem Brdu in Zemunu. Ustanovitev teh uradov v navedenih krajih je terjal interes službe. Toda za to ni bilo treba skoraj nobenih novih kreditov v proračunskem predlogu in tudi ne večjih prorar čunskih sredstev.
V ministrstvu samem smo ustanovili nov odsek za varstvo prod letalskimi napadi v oddelku javne varnosti ministrstva z nalogo, da s© varstvo pred letalskimi napadi izvede prav tako v mirnem času, kakor tudi v primeru mobilizacije in vojne.
To nalogo narekuje ministrstvu JI. 18 zakona o
državni obrambi. Odsek smo ustanovili sporazumno z ministrskim svetom in je začel delovati dne 7. novembra t. 1. Sredstev za izvedbo ciljev tega odseka predlog tega proračuna ne navaja, ker 6e vsa vprašanja odseka za varstvo pred letalskimi napadi šele proučujejo. Izdali smo samo ukrepe, da se ta sredstva o pravem času zagotove v proračunih banovin in mestnih in drugih občin, ki bi utegnile tvegati letalski napad, ter smo v ta namen izdali vse potrebne nalogo.
Notranje ministrstvo opravlja kot vrhovno predstojništvo notranje uprave nadzorstvo nad delovanjem splošnih upravnih in samoupravnih oblasti. Ministrstvo skrbi za osebno in premoženjsko varnost državljanov in za varnost države ter ukrene vse potrebno, da se služba v resoru tega ministrstva modernizira. Vse njegovo delo stremi za ciljem, da bo uprava sodobna in čedalje boljša, da imajo oblastva vso potrebno avtoriteto in da bo uradniški kader sposoben za cilje, ki jih upravi nalagajo zakoni. Da bo ministrstvo moglo te cilje doseči, so mu potrebna sredstva, ki jih navaja ta proračunski predlog. V njem navedeni krediti imajo ustreči neobhodnim potrebam, ker drugače resor notranjega ministrstva ne bi mogel v redu opravljati svojih funkcij. Zato prosi finančni odbor narodno skupščino, da sprejme proračunski predlog v tistem znesku, kakor je predložen.
Izjavo o notranji politiki bo predsednik vlade podal v skupščini
Ob sklepu svojega ekspozeja smatram za dolžnost pripomniti, da bom v ekspozeju pred plenu-mom narodne skupščine imel v smislu že podane deklaracije kr. vlade priložnost, seznaniti narodno skupščino v glavnih obrisih tudi z drugim delom tega resora, ki tako globoko posega v temeljne odnose naše notranje politike. Takrat bom govoril tudi o tistih vprašanjih naše notranje politike, ki tako zelo zanimajo ta visoki dom in vso našo javnost.
Poslanci so predsedniku vlade priredili tople pozdrave
Ttelgmd, 25. febr. m. Po poročilu, ki ga je k predloženemu proračunskemu predlogu za notrar nje ministrstvo podal predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, se je razvila krajša debata, v katero je poseglo več poslancev. Za tem je bil proračunski predlog za notranje ministrstvo soglasno sprejet v podrobnostih. Člani finančnega odbora so ob tej priliki znova priredili predsedniku vlade tople ovacije. Predsednik finančnega odbora je zatem odredil večminutni odmor,
ministrstva
Belgrad, 215. febr. A A. Danes dopoldne je finančni odbor končal debato o preračunu notranjega ministrstva in začel debato proračuna finančnega ministrstva. Pri tej priliki je finančni minister Djurič podal tale ekspoze:
Predlog preračuna izdatkov finančnega ministrstva za prihodnje proračunsko leto, znaša 914,156.073 din. To jo v primeri s sedanjim proračunom za 77,017.023 din več. Povečani so v glavnem izdatki gospodarskih ustanov, ki spadajo v finančno ministrstvo, in sicer za skupno 85 milijonov 614.828 diu.
Pomnožitev upravnih Izdatkov
znaša 20,552.005 din, in sicer 14,174.870 din za osebne in 6,377.225 din za materialne izdatke, potrebne za izpopolnitev službo finančne kontrole (12,958.359 din) in za izpopolnitev davčne službe (4,444.309 din). Povečanje izdatkov pri državnih gospodarskih ustanovah v višini 85,614.828 din in povečanje upravnih izdatkov v višini 20.552.095 din znese skupaj 106,166.923 din. Ta znesek je za 29,149.000 din višji od uvodno navedenega zvišanja predloga proračuna izdatkov finančnega ministrstva v višini 77,017.923 din. Razlika izvira od tod, da se DIIB izloči iz proračuna izdalkov finančnega ministrstva, ker je postala samostojna ustanova.
število uslužbencev v poverjenem mi resoru
in v vseh podrejenih ustanovah bi znašalo po predlogu proračuna za lelo 1939-40 vsega skupaj 17.386,' lo je za 1386 manj kakor v sedanjem proračunskem lelu. Znižanje izvira iz izločitve 1104 uradnikov DHB in iz prenosa 721 nameščencev drž. posestva Belja z osebnih na materialne izdatke.
Državno računovodstvo
Oddelek drž. računovodstva je o pravem času Izdelal sklepni račun za lelo 1939-40. Tudi mesečni pregledi o gibanju državnih dohodkov in izdatkov so skrbno sestavljeni. Skrb za izpopolnitev poslovanja glavne državne blagajne ima posebna komisija, ki bo izdelala načrt poslovnika za pc£ slovanje glavne državne blagajne. Druga komisija bo sestavil načrt navodil za enotno poslovanje finančnih ravnateljstev. Spremembe in dopolnitve novega zakona o državnem računovodstvu še niso gotove.
Za proučevanje proračuna vsakega resora je treba vzporedno proučevati vse dejansko stanje zakonodaje in konjukture. Nnposled pride tehnična obdelava predloga državnega proračuna. Vse lo rlolo mora bili ne samo na veliki strokovni višini, temveč mora tudi razpolagati s potrebnimi sredstvi, da bo kos svoji veliki nalogi. Skoraj vse države imajo velika proračunska ravnateljstva, druge imajo pa posebno proračunsko ministrstvo, v USA je proračunsko ravnateljstvo neposredno podrejeno samemu šefu izvršilne oblasti.
Samoupravne finance
Država in samoupravna telesa imajo Iste vfre dohodkov. Zalo morajo samoupravna telesa spraviti svojo fiskalno politiko o sklad z načeli drž. finančne in gospodarske politike. Samoupravne dajatve se prav zelo dotikajo gospodarskega življenja in je zato potrebno nadzorstvo osrednje državne oblasti.
Izdatki [K> proračunih samoupravnih teles za leto 1985-36 so znašali 2560 milij. din, leta 1937-38 so dosegli število 2858 milij. din. Za delno kritje izdatkov samoupravnih teles se je lela 1937-38 ]>o-bralo vsega skup 1819 milij. din. Zn finance samoupravnih teles je torej prispeval povprečno vsak prebivalec v letu 1937-38 po 118.12 din. čo primerjamo povprečno obremenitev prebivalca
glede samoupravnih dajatev g obremenitvijo gle-
de javnih državnih dajatev v 1. 1908-30 (503 din), vidimo, da paša poprečna samoupravna obremenitev 23.5% obremenitve v korist državnega tisi,kusa. Celotni znesek vseh samoupravnih dolgov jo znašal dne 31. decembra 1936 1.084,378.530 din.
Davčna služba
Davčna politika kr. vlade stremf za tem, da bodo vsi davčni obvezanci enaki in da se obdavčijo samo dejanski dohodki davčnih obvezancev. Davkarije imajo nalog, da eksekutivno izterjajo davke samo v skrajni sili in vselej z vso obzirnostjo in taklom. V prvih 9 mesecih leta 1938 je bilo od 898.108 popisov samo 1302 prodaj, leta 1937 je pa bilo v 9 mesecih 906.848 podpisov, to je za 8740 več, in 3076 prodaj, to je za 1774 več. Odmera in izterjavanje pristojbin ter izterjava-nje trošarine je takisto zelo obzirno in se vrši po zakonitih določilih. Dalje smo, da olajšamo dolo davkarijam spričo okoliščine, da so ne katere občine oddaljene po 30 do 50 km od sedeža davkarij, kar pomeni za davčne obvezance velike težkoče v občevanju z davkarijami, ustanovili nove davkarije. Na področju pristojbin smo izdelali dokončno besedilo zakonitega predloga o nji. Dalje smo s sprejetjem uredbe o spremembah in dopolnitvah tar. št. !)9 pristojbinskega zakona ukinili pristojbine na javne telovadbe in na tekmo športnih društev.
Carina
Naš carinski sistem se ni v tem preračunskem letu bistveno spremenil. Naša carinska politika no gre enostransko v smer čim večjega dotoka dohodkov v škodo naše zunanje trgovine in naše industrije. Naša carinska politika je zelo važon čini tel j v gospodarskem razvoju države. V tekočem proračunskem letu smo tudi na področju carinsko službe ustvarili dve reformi. Prvič smo izdali carinski pravilnik za mednarodne vzorčne sejme ter dovolili veliko ugodnosti tujim razstavljanem na naših sejmih. Dalje smo znižali uvozno carino s 3 na 1.50 zl. din za industrijske rafinerijo, pod pogojem, da se prodaja mešanica bencina z alkoholom. Nova reforma je izrednega pomena za obrambo naše države, za naše gospodarstvo in za naš tujski promet. Da se bo mogla carinska služba neovirano vršiti in v primernih poslopjih, smo dovolili zidavo cole vrste carinam. Prav tako smo pazili na vzdrževanje in ureditev važnih carinskih cest in mostov na teh cestah.

Katastrska služba
Naša kraljevina je imela izdelati nov kataster za 10 milijonov ha, to je za dve petini površine naše države. Podrobna meritev je iiončana do polovice, ostala se pa razvija v normalnem tempu. Leta 1938 smo izmerili 397.261 ha s 97,976.069 parcelami, število izmerjenih občin znaša v letošnjem letu 172, število izmerjenih katastrskih (davčnih) občin pa 346. Celotno premerjena površina do konca leta 1938 znaša 4,499.432 ha. Delavni program v letu 1939 kaže, da bo izmerjenih okoli 400.000 ha.
Služba državnih dolgov
Službo državnih dolgov, tako notranjo kakor zunanjo, je opravljal oddelek državnih dolgov in državnega kredita na podlagi dogovorov o pravem času in brez zastoja. To je pomagalo ohraniti naš javni kredit na dostojni višini, kar najbolje potrjuje višina tečajev državnih vrednostnih papirjev pri nas. Oddelek je vršil nadzorstvo nad izvajanjem uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov ter izvršil vse priprave za emisijo 6 odstotnega državnega posojila za javna dela in državno obrambo v znesku 4 milijard din, razen tega je pa sodeloval pri sestavi uredbe o rezervnih skladih.
Bančna in valutna služba
Bančni in valutni oddelek uspešno vrši s sodelovanjem Narodne banke nadzorstvo nad de-vizno-valutnim prometom in o pravem času izdaja potrebne ukrepe za ohranitev stabilnosti našega dinarja. Preko svojih organov je oddelek nadziral delovanje bank in industrijskih ter trgovinskih podjetij. Leta 1938 je oddelek izvršil 708 pregledov in je v 479 primerih ugotovil, da ni kršitve devizno-valutnih določil.
Pravobranilska služba
Leta 1938 so državno pravobranilstvo v Belgradu in vsa druga pravobranilstva imela 1287 pravd, med njimi se jih je končalo v korist države 1285 v vrednosti 204,453.278.11 din, v škodo državo pa 723 v vrednosti 37,508.029 din.
Finančna kontrola
Največje zvišanje predlaganih izdatkov v upravnih panogah ima finančna kontrola. Osebni izdatki se povečajo za 6,431.059 din zaradi imenovanja 352 novih nameščencev, materialni izdatki pa za 6,527.300 din v prvi vrsti zaradi nabav, popravil in ureditve plovnih enot.
Gospodarska podjetja in ustanove v finančnem ministrstvu
To posestvo je vrglo 1. 1936-1937 80,372.777.88 din, leta 1937-1938 pa 99,318.407.26 din. Prera-čunsko razdobje 1939-1940 računa z širšimi gospodarskimi investicijami, zato je neobhodno potrebno zvišanje izdatkov tega posestva. V načrtu je podaljšanje železnice, obnova strojev, zidava silosov itd. — Za gozdarstvo so v načrtu poslopja zn pi^ sarne, za uprave, za logarje in ribiške centrale,
Sladkorna tovarna na čukarici
Ta tovarna bo v prihodnjem preračunskem' letu razširila svoje delovanje. Po eni strani je v načrlu predelava večje množine repe, da bo tovarna mogla izdelati več sladkorja, dalje pa misli tovarna na podlagi dobljene koncesije zgraditi novo tovarno za špirit in tovarno za kvas; obe tovarni bosta začeli obratovali jeseni. Zalo so v predlogu tudi povečani izdatki te tovarne.
Uprava državnih monopolov
Samostojna uprava državnih monopolov je razvila v toni preračunskem letu zelo veliko živahnost. Pridelek tobaka se je o dleta 1934, ko je znašal 6,442.000 kg, do leta 1938 skoraj potrojil. Računamo, da bo tobačna letina vrgla 16.2 milijona kilogramov, število sadilcev tobaka je poskočilo s 32.000 na 27.000. Pridelovalci bodo za odkup tobaka letine 1938 dobili okoli 214.7 milijona din. Lota 1938 se je izvoz tobaka v listih povečal za 47.9 milijona din v primeri z lotom 1937 in znaša 187 milijonov din. — Domača produkci ja soli krije samo del našega konsuma. Zalo neprestano iščemo novih nahajališč kamene soli v okolici Tuzle, ker so tam ugotovili precej debele sloje. — Kon-sum vžigalic raste vštric z naraščanjem tobačnega konsuma. Leta 1935-1936 se je prodalo za 73.2 milijona din vžigalic, leta 1937-1938 pa za 81.3 milijona din, to je za 8.1 milijona din več. — Uvoz, predelava in prodaja petroleja. Poraba petroleja pada vštric s širjenjem elektrifikacije. Da bi mogli oskrbeti državo z lastnim petrolejem, poskušamo vrtanja v raznih krajih naše države, kjer je kaj upanja, da bomo našii nafto. Za zdaj so to največ vrši na majeviških terenih v okolici Tuzle.
Leta 1938 smo zgradili tole objekte: 32 gradbenih objektov v vrednosti 63,284.357.64 din, novo znamkarno v Belgradu, glavno poslopje za tobačni institut v Prilepil in tovarno za koncentrirani nikotin ter dimnik v Nišu. Dalje so zgradili osem tobačnih skladšč in tri novo tobačne postaje. Razširili smo solarno na Pagu in livarno v Nišu. Za preračunsko lelo 1939-1940 imamo v načrtu zidavo objektov v vrednosti 16,850.000 din.
Nadaljevanje na 3. strani.
Severni sij
London, 25. febr. A A. V prošli noči se je skoraj v vsej Angliji videla polarna svetloba. V vseh krajih so mugli ljudje občudovati redki naravni prizor.

Brez posebnega obvestila.
Vsemogočnemu se je zdelo prav, da je snoči poklical k Sebi po plačilo ljubljeno ženo, skrbno mater, sestro, hčerko in teto, gospo
Ivanko Oblak roj. Aleš
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v nedeljo, ob pol 4 popoldne izpred mrtvašnice
Vinko,
splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 25. februarja 1939.
prog: Joško in Dušan, sinova - in ostalo sorodstvo.
Zahteve slovenskih poslancev
_ Belgrad, 25. febr. Za poročilom finančnega ministra ee je razvila daljša debata, v katero je poseglo več poslancev. Od slovenskih poslancev so govorili dr. Jure Koče, dr. Ogrizek in dr. Golia.
Poslanec dr. Jurij Koče
A je g. ministru zahvalil za izjavo, da ne bo povečal nevrednih davkov ali vpeljal novih. To je pravilno, ker ne moremo z novimi obnovitvami uravnovesiti povečanje proračuna, ampak moramo v okviru dosedanjih oblik drž. dajatev doseči potrebno kritje. Davčna in trošarinska taksa je neenaka kljub enakim predpisom. To daje povod pritožbam gospodarskih krogov, zaradi česar so nekateri davkoplačevalci v nasprotju z zakonom preveč obremenjeni, drugi pa prav tako v nasprotju % zakonom premalo. Današnja kontrola dohodkov pri finančnem ministrstvu je enostranska. Kontrola bi inorala imeti za edini cilj to, da vsi davčni obvezanci vseh dajatev nosijo tudi enaka breinona. Tako kontrolo pa morejo izvajati 6amo organi, ki imajo popolno strokovno izobrazbo in skušnje. Zaradi tega je potrebno, da imajo ti kontrolni organi možnost najpodrobnejšega študija ne samo svoje stroke, ampak tudi gospodarski? strukture. Tako organizirana kontrola bo predstavljala za finančno ministrstvo ustanovo, ki bo koristna ne samo finančnemu ministrstvu, ampak tudi gospodarskim krogom, ki se upravičeno pritožujejo zaradi neenakega postopanja in zaradi neenakih, celo nasprotujočih si navodil in tolmačenj, ki jih izdajajo posamezni oddelki. Govornik pravi dalje, da je prepričan, da hoče finančni minister izvesti te-mejjito reformo zaupanega mu ministrstva in ga naproša, naj organizira kontrolo v eporazumu z gospodarskimi ustanovami. Nadalje opozarja fin. ministra, da kljub 20 letnemu obstoju naše države 8e vedno ni izenačena taksa glede službenih pogodb, ki jih je v Sloveniji mnogo več kakor v drugih delih države.
Glede uredbe o tekočih kurivih' predlaga, <la ee ukine ali pa spremeni tako, da bodo v poštev prišli tudi trgovci v tekočimi kurivi.
Dalje predlaga, naj se v bodoče sol ne prodaja po Zakupnikih, ampak naj monopolska uprava ima svoja skladišča soli, ki bi jih upravljali organi finančne kontrole.
Potem je govoril 1.
poslanec dr. Ogrizek
ki se l|e predvsem priključil izvajanjem predsednika Kmetijske zbornice Nedeljkoviča zaradi pocenitve tobaka za kmete in manj premožne sloje sploh. Na ta način bi se potrošnja dvignila ter državna blagajna ne bi trpela nobene škode. V zvezi s tem vprašanjem se zavzema za vpeljavo cenejših ljudskih vžigalic. Predlaga tudi, naj se finančna borba zoper vžigalnike ukine. Govornik prav tako zagovarja pocenitev sladkorja. Previsoka carina ovira potrošnjo. Borba proti saharinu bi sama po sebi postala brezpredmetna, če bi ge sladkor pocenil in bi se ljudstvu ustreglo s cenejšim hranivom. V finančnem pogledu bi imeli pri pocenitvi sladkorja isti pojav, kakor smo ga doživeli pri pocenitvi bencina in pri nedeljskih železniških voznih kartah. V taksnem pogledu priporoča finančnemu ministru, naj zniža takse na pooblastila na prejšnjo višino. Previsoke takse neznosno zadevajo prav siromašno ljudstvo. V personalnem pogledu opozarja na neurejeno stanje davčnih eksekutorjev in predlaga sistemizacijo tozadevnih mezd in a tem skrčenje takih dnevničarjev na najmanjše število. S tem bi se tem osebam dal boljši gmotni položaj in stalnost. Davčna uprava bo imela le korist, ker bodo taki uslužbenci neprimerno vestnejši in bodo z večjim veseljem izvrševali težko službo. Govornik se zavzema za stare višje uslužbence brez mature, ki jih je sicer še malo, pa z ozirom na določbe § 257, točka 2 uradniškega zakona ne morejo napredovati v 5. skupino, kar bi bilo treba s primemo spremembo zakona popraviti. Finančni efekt bi bil neznaten. Poslanec naproša finančnega ministra, naj poskrbi za poenostavljenje vsega davčnega sistema v državi
G. minister je poslancem takoi odgovoril, da bo -*''evo glede pocenitve tobaka in sladkorja z zanima-i proučil,
Poslanec dr. Golia
Je uvodoma poudaril zahtevo po enotni davčni praksi, ki naj zagotovi enakomerno obremenitev Vseh davčnih zavezancev. Smatra za potrebno, da se izda poleg prečiščenega besedila davčnih zakonov tudi prečiščeno besedilo vseh veljavnih izvršilnih predpisov in navodil finančnega ministrstva. Previsoke stopnje nekaterih davčnih oblik škodujejo davčni morali, ker je davčna obremenitev, zlasti če se vpoštevajo še samoupravne dokla-de, odločno previsoka. To velja zlasti za pridob-nino. Govornik smatra, da naj se davčne stopnje pridobnine znižajo za 2%. Dalje poudarja, da se davčne oblasti v svoji praksi ne vpoštevajo načelnih odločb upravnih sodišč in državnega sveta ter so stranke primorane zaradi vseh načelnih vprašanj ponovno vlagati prošnje na upravno sodišče, oziroma na državni svet. Govornik pravi, naj bi se v praksi prilagodili načelnemu stališču, ki ga v po/sameznih vprašanjih zavzema državni svet ter naproša resornega ministra, da izda potrebna navodila v tem smislu. Omenja vprašanje davčnih oprostitev za nove hiše za primer spremembe občinskega ozemlia. Posestniki novih hiš na ozemlju razširjene Ljubljane se upravičeno pritožujejo, da velja za nje Ie 10 letna davčna oprostitev, dočim velja Ie sicer za Ljubljano v smislu veljavnih predpisov 20 letna davčna oprostitev. Govornik smatra, da je treba to anomalijo brezpogojno odpraviti ter bo predlagal tozadevne amandmane. Kot nadaljno anomalijo omenja govornik trošarino na obutev. Po sedanjih predpisih je tudi najfinejša obutev, če jo proizvaja podjetje, ki ni registrirano ko,t industrijsko, trošarine prosto, dočim plača cenena obutev, kakor hitro je izdelana v podjetju, ki je registrirano kot industrijsko, o,bčutno trošarino, ki gre
f Ranko Trifunovič
Belgrad, 25. febr. m. V Belgradu je bil danes pokopan bivši ban in prvak hivše nar.-radikalne stranke Ranko Trifunovič. Na pokopališču se je v imenu njegovih političnih prijateljev od njega poslovil Miša Trifunovič, nato pa še bivši poslanec Stojan Špadijer in dva akademika.
t Gospa Ivanka Oblak
V bolnišnici je v petek zvečer po dolgem irpljenju izdihnila 6vojo dušo ga. Ivanka Oblak rojena Aleš, žena našega brezžičnega telegrafista g. Vinka Oblaka. Rajnico bomo spremili na zadnji poti danes ob pol štirih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. Užaloščenemu tovarišu in njegovim sinovom ter sorodnikom izrekamo ob tej izgubi naše iskreno eožaljel Blaga rajnica naj počiva v mirul
do 12 din za par čevljev. Govornik priporoča, naj se uvede enotna trošarinska postavka 2 din za par čevljev in da naj se trošarine oproste zgolj rokodelci, ki izdelujejo obutev po meri ter zaposlujejo maloštevilno pomožno osebje. Podobna anomalija je tudi v obremenitvi tekstilne konfekcije s prometnim davkom. Nato opozarja na potrebno spremembo nekaterih davčnih zakonov o neposrednih davkih, tako glede davčne odbitnosti vstavljenih prispevkov v človekoljubne, kulturne socialne svt-he; glede pravične davčno dopustne amortizacijske kvote za investicije v človekoljubne in socialne svrhe, glede odbitnosti izgub iz prejšnjih let. Potrebne so tudi nekatere spremembe taksnega zakona. Odpraviti je treba nejasnost glede obremenitve plač privatnih nameščencev. Izenačijo naj se predpisi o taksah privatnih nameščencev. Zlasti poudarja zahtevo za ukinitev trošarine na električni tok, ki služi za pogon, odnosno v produkcijske svrhe. Končno poslanec dr. Golia naproša finančnega ministra, naj pospeši vso svojo pozornost pospeševanju našega izvoza. V to svrho bo brezpogojno potrebno urediti vprašanje obračuna tečajev za izvozne devize. Končno opozarja govornik finančnega ministra še na nujno ureditev vprašanja cenenih kreditov za domačo obrt in industrijo.
Za poslancem dr. GoDo je govorilo še več drugih narodnih poslancev, nakar je bil finančni predlog za finančno ministrstvo soglasno sprejet. Prav tako so bile sprejete postavke za rezervne kredite in za državne dohodke, Nato je bila seja finančnega odbora ob 3 popoldne zaključena.
Razprava o finančnem zakonu
Popoldanska seja finančnega odbora se je pričela ob 6. Na njej so razpravljali o finančnem zakonu. Od slovenskih poslancev so doslej govorili dr. Koče, dr. Lavrič in dr. Ogrizek. Dr. Koče med drugim omenja, da je glavna državna blagajna preveč obremenjena ter zaradi tega izraža pomisleke, da se ne bi preveč zadolžila pri Narodni banki. Glede pravice, da sme carinska oblast v primeru upravičenega suma, da je bilo blago nepravilno ocarinjcno, ponovno pregledati blago tudi v privatnem skladišču, pripominja, da se mora ta pravica časovno omejiti na kratek rok. Glede pooblastila za carine prosti uvoz železniškega materiala predlaga, naj to velia samo za tak material, ki se v državi ne izdeluje. Na izpraznjena mesta zvaničnikov pri davčneih upravah, naj bi se postavili tudi dnevničarji z najmanj 4 razredi srednjih šol. Govornik je končno v zvezi « čl. 84 fin. zakona, točka 4, predlagal tudi napredovanje upravno-arhivskih uradnikov, kar pride v poštev za najstarejše arhivske uradnike v dravski in savski banovini. Končno je nastopil tudi proti poplavi raznih centralnih fondov.
Dr. Lavrič predlaga, da se od Izrednega doprinosa uslužbenskega davka oprostijo rudarji in rudarski upokojenci, ki prejemajo pokojnino iz blagajn bratovskih skladnic.
Dr. Ogrizek predlaga, naj ae ▼ uredbah, ki zadi-rajo v zakonodajo, vnesejo le spremembe v sporazumu s posebnim odborom narodne skupščine in senata.
Ob času, ko to poročamo, seja še traja. K besedi »o se priglasili tudi še nekateri slovenski poslanci, ki so člani finančnega odbora.
Od nedelje - do nedelje
Zunanji pregled
Francija priznala špansko nacionalno vlado.
Potem, ko je general Franco zavzel Katalonijo in stoji njegova armada na pirenejski meji, je nastalo vprašanje, ali bo francoska republika njegovo vlado priznala kot edino zastopnico španskega naroda, ali pa bo še nadalje smatrala za pravo špansko vlado one republikanske voditelje, ki so zbežali večinoma v Francijo, ki jim je tri leta z orožjem in denarjem pomagala v borbi zoper generala Franca. Tako zvana ljudska fronta vsega sveta je pritiskala na Francijo, naj bi slej ko prej podpirala rdeči režim, toda Francija se je morala v prvi vrsti zaradi stališča Anglije, ki je sklenila Francovo vlado priznati, četudi bi vztrajala Francija na nasprotnem stališču, odločiti za priznanje, ki se bo izreklo v ponedeljek 27. t. m. Levičarji hočejo to zopet slikati kot nekako kapitulacijo Francije pred avtoritarnimi državami, v resnici
Sa je Francija storila s priznanjem nacionalne panije zelo pametno dejanje v svojo lastno korist, ker si edino na ta način lahko pridobi simpatije nove španske vlade, katere si je s podpiranjem rdečega režima po nepotrebnem zapravila, saj je bilo to vzrok, da se je vmešala v državljansko vojno Italija s svojimi prostovoljskimi legijami. Zdaj bo lahko Francija to napako, ki jo je storila vlada znanega Zida Bluma, popravila in si pridobila prijateljstvo ali vsaj nevtralnost Španije, če bi se njen spor z Italijo zaradi afriških kolonij poostril.
Strašno blaznost Je Imenoval sam ministrski predsednik Chamberlain čedalje hujše oboroževanje ter ogromne stroške, v katere lezejo vse države sveta zaradi tega. Samo Anglija bo izdala za orožje v letih 3989 in 1910 nad 300 milijard v našem denarju! Tudi Amerika bo potrošila v tem razdobju enako veliko vsoto in če prištejemo še druge države, dobimo skupaj približno isto številko, če ne še več. Vprašanje je, kako se bo dobila tako ogromna vsota, s katero bi lahko na en mah odpravili vso bedo s sveta in ali bodo narodi sploh prenesli tako breme za železo, strupene pline in letala. Chamberlain je dejal, da bo posledica splošen bankrot, če se bo to oboroževanje še kaj časa nadaljevalo. Tako zvani demokratični blok dolži avtoritarne ali fašistične države, da je prišlo do tega, le-te pa označujejo za krivca Anglijo, Francijo in Amerike, ki da se upirajo upravičenim zahtevam Nem-
čije ln Italije po kolonijah. Nepristranski opazovalec pa bo rekel, da so krivi te blaznosti vsi, ker v mednarodnem političnem življenju načela pravice, vzajemnosti človeškega rodu in nravstveni zakoni, ki jih je dal človeku Bog, nič več ne veljajo. Zato Bog narode tudi kaznuje, da slepo drve v svojo pogubo.
Balkanske države so imele te dni sestanek v Bukarešti, na katerem so se zbrali zunanji ministri Turčije, Grčije, Romunije in Jugoslavije. Posvetovali so se o sedanjem mednarodnem jioio-žaju, v katerem so balkanske države nevtralne, dokler 6e ne bi kdo dotaknil njihovih koristi. Zato pa je tudi vzajemnost med njimi čedalje večja in trdnejša. Balkanska zveza hoče ostati v prijateljskih odnošajih z vsemi velesilami in braniti neodvisnost Balkana. Kar se tiče odnošajev med balkanskimi državami samimi, so članice Balkanske zveze sklenile, da morajo meje na Balkanu ostati take, kakršne so. Z Bolgarijo bodo skušale še poglobiti obstoječe prijateljstvo, dasi ostane Bolgarija še vedno izven Balkanske zveze.
Avtoritarne države, ki jim hudo oboroževanje Anglije, Francije in Amerike seveda ni všeč, so skušajo med seboj še bolj zvezati. Tako na primer je te dni Madžarska pristopila k anti-komunističnemu paktu, česar se je dolgo branila. Grof Ciano pa se je podal v Varšavo, da utrdi prijateljske zveze med Italijo in Poljsko. Poljska zahteva za svoje čedalje bolj naraščajoče prebivalstvo kolonijo in jo bosta Italija in Nemčija v tej zahtevi podprti. Angleški zunanji minister Halifax je v poslanci zbornici povedal, da bo Italija, kakor hitro bo državljanska vojnav Španiji popolnoma končana, stavila Franciji svoje zahteve glede Džibutija in Tunisa ter glede Sueškega prekopa. Ko se to zgodi, bo sedanja mednarodna napetost dosegla svoj vrhunec. Zaradi
Rova bana
Belgrad, 25. febr. m. Na predlog predsednika vlade sta upokojena ban donavske banovine g. Svetislav Rajič in ban vardarske banovine Marko Novakovič. Postavljena sta za bana donavske banovine dr. Jovan Radivojevič, odvetnik iz Šida, in za bana vardarske banovine Vladimir ' Hajduk V e 1 j k o v i č, poslanec.
Ne odlašajte I
£o je na<5 najbolj razširjeni slovenski dnevnik' »SLOVENEC« poslal ludi največji slovenski dnevnik, je lastništvo »Slovenca« sklenilo dati svojim naročnikom
300 raznih bogatih nagrad
ki bodo med naročnike razdeljene z žrebanjem, ki bo 29. aprila L 1. pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja.
'{. 2 šivalna stroja,
2.	5 radijskih aparatov,
3.	4 nevestine bale,
4.	10 moških ali ženskih Koles,
5.	20 žepnih ali zapestnih ur.
6.	4 lepe harmonike,
7.	5 plugov,
8.	5 bran,
9.	50 knjižnih zbirk,
Nagrade soi
10.	50 raznih skupin kuhinjske posode,
11.	50 sknpin razne porcelanaste in steklene namizne posode,
12.	5 zlatih nalivnih peres, 12. 50 kosov različnega blaga za obleke,
rjnhe itd.
14. 40 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili.
Do žrebanja Imajo pravico vsi stari in novi naročniki »Slovenca« In sicer:
1. vsi, ki so naročeni na »Slovenca« najmanj že 3 mesece in k! bodo plačano naročnino tudi na dan, ko bo nagradno žrebanje;
vci lri CA nnnmr/t nnun/in v« n «	/ia » — _ i * _______ •__ I ? 1___1
imeli
2. vsi, ki se nanovo nnroče na »Slovenca« za tri mesece in ki bodo plačali do 15. aprila t. 1. trimesečno naročnino.
Z nagradami, ki smo jih med svoje naročnike razdelili pri lanskih žrebanjih, so bili srečni izžrebanci zadovoljni, zato smo prepričani, da jim bomo z letošnjimi nagradami še prav posebno ustregli.
Nnj zato vsak pravočasno postane naročnik' »Slovenca«, kajti poleg visokovred-nega časopisa, ki mu bo s svojo vsebino pravilno odkrival vsa dogajanja na različnih področjih človekovega delovanja in mu postal tudi najboljši oblikovalec njegovega duha, bo vsakdo lahko deležen lepih nagrad, ki jih razpisujemo!
Ne odlašajte niti dneva, ampak postanite takoj naročnik »Slovenca«!
SREČA VAS ČAKA!	Lastništvo »Slovenca«
tega gre verra govorici, da Anglija že sedaj posreduje med Italijo in Francijo, da bi se dosegel miren sporazum, čeprav uradno to zanikujejo.
Kardinali katoliške Cerkve so že skoraj pol-noštevilno zbrani v Rimu ter bodo 1. marca začeli zborovati v konklavu, da izvolijo novega papeža. Prvo glasovanje bo 2. marca. Pravijo, da smemo izvolitev novega papeža pričakovati v najkrajšem času.
Notranji pregled
Pretekli todon je ljubljanski župan na slavnostni soji občinskega sveta novemu častnemu meščanu dr. Antonu Korošcu izročil diplomo častnega meščanstva ljubljanskega ter častno darilo ljubljansko občino. Pri tej priliki je župan dr Adlešič imel lep nagovor, ki je v njem naglasil dr. Koro-ščeve zasluge za slovenski narod ter za Ljubljano. Dr. Korošec se je zahvalil za počastitev ter je izjavil, da je Ljubljana središče slovenskega naroda, ki jo bo ljubil do konca življenja, lipa, da bo v novih razmerah za njo lahko še kaj več storil. Zunaj na trgu je dr. Korošca pričakovala velika množica ljudi, ki mu je klicala: Živel voditelj slovenskega naroda! Živel rešitelj demokracije! Živela Jugoslavija!
V	Belgradu se je r ponedeljek začela v finančnem odboru obravnava o novem proračunu.
Prvi dan je govoril finančni minister, drugi dan so bili na vrsti proračuni prosvete, pravosodja in prometa. K vsakemu ministrstvu so se slovenski poslanci s svojimi predlogi in zahtevami pridno oglašali. Slovenske zahteve o prosvoti je odločno naglašal poslanec Gabrovšek, o pravosodju pa sla govorila posl. dr. Golia in dr. Kore, ki sta zahtevala enakopravnost, o prometu je govoril poslanec dr. Lavrič, ki je zahteval olajšanje našim slovenskim železničarjem, ki imajo za svojo slabo plačo mnogo več dela ko drugi železničarji v državi.
V	sredo je bil na vrsti poštni minister, ki so mti od slovenske strani razložili zahteve slovenske poštne službe poslanri Kranjc, dr. Kočo in dr. Golia. Kmetijskemu ministru, ki je prišel nato na vrsto, sta obširno in utemeljeno povedala stališče Slovencev poslanca Gabrovšek in dr. Lavrič.
V četrtek dopoldne je bil brez obravnave sprejet proračun vojnega ministra, nakar je prišel na vrslo dr. Krek kot minisior za javna dola. Vsi poslanci so hvalili dr. Krekovo delo. Od Slovencev sta o cestah v Sloveniji govorila poslanca dr. Golia in dr. Ogrizek. — Pri ministrstvu za gozdove in rudnike je slovenski poslanec dr. Lavrič naglasil, kako je treba razdeliti sklad za pogozdovanje, da bo kaj zaleglo.
V	petek je bilo najprej na vrsti ministrstvo trgovine, obrti in industrije, kjer so govorili slovenski poslanci dr. Golia, dr. Koče in dr. Lavrič. Ta se je zlasti zavzel za to, da bo država v zunanji trgovini bolj skrbela za našega kmeta, kakor se je to doslej dogajalo. — Nato je bil sprejet proračun ministra za telesno vzgojo. Pri tej priliki jo poslanec Gabrovšek očital dosedanjim voditeljem tega ministrstva, da so državljane razdelili v dve vrsti, polnovredne in manjvredne. Prvi so Sokoli, drugi pa vsi drugi. Dasi dobiva to ministrstvo velike denarje, dobiva vse Sokol, med tem ko so druge športne organizacije napravile brez državno podpore velike stvari. Tako imamo v Ljubljani stadion, ki je največji v državi, pa država zanj ni dala niti dinarja. Minister je nato obljubil, da bo Zveza fantovskih odsekov letos dobila 500.000 din podpore.
Pri socialni politiki je minister slavil delo
prejšnjega ministra za socialno politiko, sedanjega predsednika vlade Cvetkoviča ter je obljubil, da bo podrobneje govoril v skupščini. Govorila sla poslanca Gabrovšek in dr. Ogrizek, ki sta zahtevala spremembo raznih delavskih zakonov, zlasli pa sla grajala razmere v naših bolnišnicah, ki sta za nje zahtevala večje kredite.
Minister Vojko Cvrkič
Belgrad, 25. februarja, m. S kraljevim ukazom je imenovan za ministra brez listnice gosp. Vojko Cvrkič, minister na razpoloženju in poslanec.
Skandinavski in švicarski časnikarji obiščejo Jugoslavijo
Belgrad, 25. febr. A A. Od 26. maja do 12. junija priredi Putnik poučno in propagandno potovanje časnikarjev iz skandinavskih držav in iz Švice po naši državi. Gostje se pripeljejo 26. maja na Bled, nato bodo pa obiskali B o h i n j in Planico. 28. maja se bodo peljali čez Ljubljano v Zagreb, 29. maja bodo pa v Belgradu. 30. maja pojdejo na Oplenac, 31. bodo v Skoplju. 1. junija se odpeljejo iz Skoplja v Tetovo, (iosli-var, Mavrovo, v Debar in Ohrid, 4. junija se pa odpeljejo iz Bitolja v Prilep in Veles. 5. junija se odpeljejo v Skoplje, Prizren in Djakovico, 6. junija pa v Podgorico in Dubrovnik. V Dubrovniku (8. junija) se bodo razdelili v dve skupini; prva pojde v Sarajevo, Jajce, Banjaluko in Zagreb, druga pa na Korčulo in v Split. 9. junija obiščejo gostje Crikve.nico in Sušak, 10. junija Plitvička jezera, nato se pa odpeljejo čez Vrho-vine v Zagreb, kamor prispo 12. junija.
Drobne novice
Burgos, 25. febr. AA. Po uradnih podatkih so nacionalne čete za časa katalonske ofenzive ujele 110.236 republikancev. Okoli 80.000 ujetnikov je bilo ranjenih ter so zato bili poslani v bolnišnice.
Praga, 25. febr. e. Češkoslovaška vlada objavlja, da je na meji med Poljsko in ČSR v te-šinjskem ozemlju zopet zavladalo normalno razmerje. Poljaki ne izganjajo več Oliov in njihovih družin in na tej točki je odslej zopet vpo-Btayljen reden potniški in blagovni promet.
Kontrola uvoza
Ljubljana, 25. febr.
Zadnje dni je vlada po Narodni banki postavila celo vrsto novega blaga pod uvozno kontrolo. Utemeljen je bil ta sklep s potrebo, da so spremeni smer naše zunanjo trgovine, preveč smo namreč postajali odvisni od trgovine s klirinškimi državami, prerulili so postajali naši gospodarski stik z neklirinškimi in zato je nastalo pomanjkanje svobodnih deviz, ki jih dajejo z lahkoto samo neklirinško državo.
Do tukaj so ves problem dohro razumeli zainteresirani gospodarski krogi in vsa ostala javnost. Ni pa stom obsežen ta problem v celoti. Jedro njegovo loži globljo, t. j. v potrebi popolne reorganizacije naše zunanje trgovino. Da to kratko raztolmačimo:
Prepad med klirinškimi n neklirinškimi državami jo vedno globlji. Klirinške državo so pogrezajo vedno bolj v avtarkijo, gospodarska svoboda pri njih izginja, posebno pri njihovem uvozu in izvozu. Posebno pri uvozu določajo saniolastno, brez ozira na svetovni trg, cono, količine nakupa, način nakupovanja, način plačevanja. Na vso te stvari uvozniki v klirinških državah skoraj nimajo vpliva več. Naši izvozniki so v tem pogledu pri izvozu v klirinško državo skoraj brez moči, vdati so morajo tujemu diktatu. Za tolažbo dobijo sicer visoko ceno, toda to prodaje po visokih cenah so plačano no z denarjem klirinških držav, ampak z blagom, ki ga morajo kupiti naši uvozniki v teh državah. Svobodnih deviz od klirinških držav torej ne dobimo, potrebno so nam pa, kajti potrebujemo jih za nakup takega blaga, ki ga klirinško državo no morejo dobavljati.
Zato j« treba poglobiti zvezo z neklirinškimi državami. Tam vlada šo prilična gospodarska svoboda. Plačujejo nam s svojim visoko vrednim denarjem, toda zahtevajo nizke cene. Po nizkih cenah pa ne prodaja nihče rad, tudi naši izvozniki ne, in zato sili vso v kupčijo z klirinškimi državami.
In vendar nam jo izvoz v neklirinško države potreben, četudi po nizkih cenah. In prav tu sc je pri nas začel divji boj, tako v okviru posameznih izvozniških skupin kot med skupinami samimi. Vsak hi najraje videl, da hi po nizkih conah izvažal v neklirinško državo njegov tekmec ali pa drugo izvozuiško skupino, sam pa seveda po visokih cenah na klirinško trgo. Ta divji boj pa nc smo in no more trajati dolgo, ker od tega trpi preveč našo narodno gospodarstvo. Tu ho treba kmalu napraviti red. Če ga no bodo znali narediti zainteresirano izvozuiško skupine samo, ga ho morala par narediti država sama, kajti ni pravično, da hi prvi izvažal samo v klirinško države po visokih cenah, drugi pa v neklirinško po nizkih.
Stična je stvar pri uvozu mnogih vrst blaga. Naši uvozniki raje uvažajo iz ueklirinških držav, ker je tam cenejše, bojijo so pa uvoza iz klirinških držav, ker je tam dražje. To velja predvsem za surovino in polizdelke, manj za gotovo blago. Tudi tu so bije tihi, toda hud hoj: vsak uvoznik hi najraje videl, da sam kupuje v ueklirinških, njegov tekmec pa v klirinških državah. Tudi tukaj mora priti do reda. Čc ga inlercsenljo ne bodo znali narediti sami, ga bo morala narediti država v interesu neodvisnosti našega gospodarstva.
Mislimo, da je za naše izvoznike in uvoznike prišel čas, da pri uvoznih in izvoznih poslih pokopljejo konkurenčno zavist in vso, kar izvira iz nje, zalo pa ob popolnem razumevanju važnosti našo gospodarske samostojnosti ustvarijo, vsak na svojem področju, take obliko skupnih prodaj v inozemstvo in nakupov v inozemstvu, da bo vsak enako užival koristi prodaj v klirinško in nakupov v noklirinških državah, zato pa tudi prevzel, kar nanj po pravici odpade, bremena prodaj na neklirinško in nakupov na klirinških trgih. Čiin preje pridejo do tega spoznanja, tem bolje zanje in za vse. Konkurenčno sposobnosti z vsemi svetlimi in temnimi stranmi pa lahko pokažejo na domačem trgu. domači kupci in prodajalci jim hodo hvaležni zanje.
Gaspo-dakstvo
Jugoslavija na razstavi v Newyorka
Te dni «o bile končane priprave za razstavo v Ameriki. Čas je bil sicer kratek, vendar ®o poročila glede naše udeležbe prav pavolina. Glavni odbor v Ameriki je sporočil, da je zamisel naše razstave ena izmed najboljših, dasi sodeluje na tej razstavi 64 držav. Namen naše razstave je bil prikazati Jugoslavijo kot deželo prirodnega bogastva, naravnih lepot in etnografskih zanimivosti, poleg vse naše gospodarske, politične in zgodovinske ureditve. Poleg tega jc predočena možnost udeležbe ameriškega kapitala pri naših javnih delih in izrabljanju prirodnih bogastev bodisi v rudninah ali v vodnih silah.
Prastor in denirna sredstva »o omejena ln zato ne smemo pričakovati, da bo naša mala Jugoslavija tekmovala z največjimi Ln najbolj bogatimi državami sveta.
Nas Slovence posebno zanima zelo informativen zemljevid turizma Jugoslavije. Vsakomur je takoj jasno, da je Slovenija edina dežela, ki nudi tujcu prav vse ugodnosti bodisi glede letovišč,
zdravilišč ali zimskega športa. Največja skakalnica sveta Planica je še posebno označena. Prav tako je zbranih lepq število krasnih pokrajinskih slik velikega formata, ne glede na razne druge kraje, ki jih bodo naši izseljenci z veliko ljubeznijo ogledovali. O higijenskih prilikah in organizaciji je zbral sijajen material dr. Pire in univ. prof. arh. Vurnik je mojstrsko prikazal idealno urejeno slovensko vas, vas naše bodočnosti. Prav tako je Drž. osrednji zavod poslal izbran material, ki bo zanimal ameriški damski svet. Prav bi pa bilo, da se v bodoče poskrbi za razstave kolekcija lepih, novih narodnih noš, ker preležan in zaprašen muzejski material ni vedno dovolj reprezentativen za svetovne razstave. Navzlic temu bo pa ostali etnografski material lepo izpopolnil pestri jugoslovanski folklor, ki bo gotovo ena izmed najlepših točk naše razstave v Ameriki.
Leta 1942. bo velika razstava v Rimu. Treba je misliti žc sedaj na njo, da bo dovolj časa in sredstev.
Trgovinstvo
Potrebna knjiga za šole in življenje
Naša gospodarska književnost je obogatena z novo knjigo, ki je sicer v prvi vrsti namenjena trgovskim akademijam, abiturientskim tečajem ter sličnim zavodom, vendar pa bo zaradi svojo liogate vsebine prišla v korist tudi praktičnim gospodarjem, ki so že dalj časa izven šolske dobe. Ta knjiga je »Trgovinstvo«, ki ga je napisal profesor Drž. trg. akademije v Ljubljani g. dr. Jožo Mihalek in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Pisatelj obravnava najprej podrobno pojem trgovine, nadalje organizacijo in vrste trgovine. V pregnantnih definicijah podaja pojme o trgovinskih podjetjih, o trgovinskih posredovalcih ter prometnih napravah, ki služijo trgovini, dadalje šo pomožna trgovinska podjetja. V teh poglavjih podaja primere za pooblastila, za objave vpisov v trgovinskem registru in »Službenem listu«, primere družbene jiogodbe (za družbe z o. z. in prijave te pogodbe, primere komisijske in agenturne pogodbe. V poglavju o prevozih obravnava, podkrepljeno s številnimi primeri in vzorci poštni, brzojavni in telefonski promet, železniški promet in sploh vse vrste prevoza.
V naslednjih predmetih so obravnavani predmeti trgovine od blaga pa do efektov, temu sledi opis tehnike blagovne trgovine in denarnega in plačilnega proinela. Poglavje o kreditih podaja na splošno pojem in vrsta kreditov. Sledi kratek opis ustanov, ki pospešujejo trgovino, in pregledna slika tržne organizacije od sejmov do borz. Poglavje o bankah vsebuje podatke o posredovanju kreditov in plačil, o bančnih poslih sploh in o nosilcih teh poslov: denarnih zavodih. Tudi zavarovanje ima svoj del, v kolikor je v zvezi s trgovino.
Zadnja četrtina knjige je posvečena medna-
rodni trgovini. Po uvodnih pojmih pisatelj podrobno opisuje mednarodni promet in njegove institucije, carine in carinsko službo, plačilni promet, organizacijo zunanje trgovine. Posebna poglavja so posvečena glavnim panogam naše izvozne trgovine (žitaric, fižola in sena, lesa ter žive in zaklane živine), nadalje vsebuje knjiga tudi najbolj značilne primere naše uvozne trgovine (kave, riža, sadja, popra, porcelanskega blaga, jedilnega pribora, polesnega blaga in elektrotehničnega materiala).
Kot smo žo omenili, je vsako poglavje ilustrirano z najbolj značilnimi primeri s točnim faksimilom originalnih korespondenc, računov, tovornih listov in sploh vseh dokumentov, ki pridejo v poštev. Na koncu je pridejano več tabel: tabela naših važnejših obveznic in zastavnih listov, valut, mer in uteži.
V knjigi bi si želeli več upoštevanja obstoječih deviznih predpisov, ki so danes zelo komplicirani, in kot vse kaže, še dolgo ne bomo prišli iz vezanega deviznega gospodarstva. Tudi bi vrednost knjige povečalo abecedno kazalo v svrho hitrejšega iskanja potrebnih podatkov in pojmov.
Knjiga bo izpolnila v največji meri svoj namen kot šolska knjiga, saj je v zgoščeni obliki na nekaj nad 400 straneh podano toliko gradiva, kot ga le redkokje drugod dobimo v drugih literaturah. Pojmi so definirani točno in kratko in ponazorjeni tudi z grafikoni, kar povečuje njih doumetje. Toda tudi vsem onim, ki so se morali posluževati svoj čas učbenikov v drugih jezikih, bo izredno koristna, ker jim bo služila kot slovar tujih izrazov, katere navaja knjiga v kolikor mogoče dobri slovenščini. Cena knjigi je za naše razmere in z ozirom na ogromno zbrano gradivo nizka, saj stane samo 80 din (vezan izvod).
Pomladni sejem v Pragi Razstava nove Češkoslovaške
Praški sejem, ki je užival mnogo let najboljši glas med uvozniki vsega sveta kot trgovsko središče češkoslovaške industrije, so nahaja lo pomlad pred zelo težko nalogo. Pokazati mora popolno revijo svoje produkcije z ozirom 1111 svoje meje in pred vsem pokazati vse sedanje izvozne možnosti čeških firm. — Spomladni velesejem v Pragi lio od 12. do 10. marca 1939. Zanimanje za češkoslovaški trg je vedno zelo živahno in lahko se pričakuje precejšen obisk kupcev in interesentov, ki se bodo na licu mesta prepričali o stanju češkoslovaške industrije. Važno je tudi to, da se bodo sudetski tovarnarji udeležili praškega velesejma, ki bo ostal vedno važen trg za njihovo blago. Velesejinska legitimacija dovoljuje tudi prestop češkoslovaške meje brez vize, toda legitimacija bo morala biti žigosana od češkoslovaškega konzulata, ki bo to napravil brezplačno.
Pomladni sejem 5939 v Lipskem
Lipski pomladanski velesejem 1939 se začne v nedelje* 5. marca in traja do ponedeljka 13. marca vključno Vzorčni velesejem, ki bo nameščen v 23 paviljonih v notranjosti mesta in bo nudil najraznovrstnejšo izbiro izdelkov, se bo zaključil že v petek 10. marca Tehnični in gradbeni velesejem, ki bo na prostem in v 20 velikanskih dvoranah, bo za vse nakup(\valcc odprt še do ponedeljka, 13. marca. V splošnem je pričakovati, da bo na tem letošnjem velesejmu razstavljalo kakih 9800 tvrdk, dve tretjini odpadeta na vzorčni sejem, ena tretjina pa na veliki tehnični velesejem. Da se obiskovalcem omogoči nakup, so povsod, kjer je le moigoče, posamezni razstavljalci ene 6troke združeni v enem paviljonu. Ta združi lev strok daje obiskovalcem lepši in popolnejši pregled velesejma in jim prihrani dolga pota iz enega paviljona v drugega. Pregledni načrti in vodiči pomagajo tudi takim, ki mesta ne poznaio, da lahko hitro najdejo, kar jih posebej zanima.
Izpremeniha imen. Banska uprava savske banovine je dovolila g. Neufeldu Alfredu iz Zagreba izprememho imena v Novačič, nadalje g. 1'olaku Arpadu iz Osijeka v lvanovič.
Stanje naših kliringov
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 22. februarja 1939 naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 15. februarja):
Aktivni kliringi: Nemčija 21.321.000 (— 1.118.000) mark, Italija 9.914.000 (5.625.000) din, Turčija 17.539.000 (— 63.000) din, Poljska 2.557.000 (— 674.000) din, Bolgarija 1.639.00(1 (— 129.000) din in Španija 2.934.000 (—1.000) pezet.
Pasivni kliringi: Češkoslov. 99.127.000 (— 0.079.000) kron. Švica 2.685.000 (— 51.000) frankov, Belgija 2.254.000 (— 14.000) belg, Madžarska 10.379.000 (— 1.355.000) din, Romunija 1.668.000 (— 3.258.000) din, Bolgarija (turizem)* 292.000 (— 2000) din.
češkoslovaška premogovna bilanca
Češkoslovaška je z odstopom sudetskonemških; ozemelj izgubila velike premogovnike rjavega premoga in je sedaj navezana na uvoz, dočim je bila prej država-izvoznica. Tako je leta 1937 uvozila Češkoslovaška 1,333 000 ton premoga in koksa, dočim je znašal istočasno izvoz črnega in rjavega premoga 2,225.000 ton, lignita 1.8-15.000 ton in koksa 943.000 ton.
Sedaj so objavljeni že zopet podatki o češkoslovaški produkciji premoga in koksa za december in januar, iz katerih je možna primerjava s prejšnjimi leti. Tako je znašala produkcija črnega in rjavega premoga (v tisočih ton):
	črni In rjavi premog	lignit
december 1937	1.534	1.737
januar 1938	1.42!)	1.559
december 1938	781	138
januar 1939	809	134
Iz te tabele je razvidno, da se je zlasti zmanjšala produkcija lignita, ki ne obsega niti desetine prejšnje proizvodnje. Produkcija črnega in rjavega premoga je padla samo za približno polovico, lz-premenjene produkcijske razmere imajo za posledico tudi izpremembo v premogovni bilanci Češkoslovaške. Tako je znašal januarja letos (v oklepajih podatki za december 1938) uvoz črnega in rjavega premoga 363.000 (289 000), izvoz pa komaj 3000 (—) ton Pri lignitu je znašal uvoz 503.000 (322.000) ton, izvoza sploh ni bilo.
Bilanca zunanje trgovine in produkcije v koksu kaže naslednjo sliko v tisočih ton za januar (v oklepajih podatki za december): produkcija 129 (125), uvoz 8 (9), izvoz 64 (49) tis. ton. V koksu je trgovinska bilanca torej še vedno v znatni meri aklivua. Izvoz češkoslovaškega koksa je šel januarja v tele države (v oklepajih podatki za december 1938): Madžarska 16.087 (15.133), .!uqo-slavij a 14.755 (111.161), Švedska 13.672 (10.440)'in Nemčija 13.021 (5145) ton.
Kaša konjereja
Konjereja v naši banovini ni preveč razvita, ker nimamo za to gospodarskih in naravnih pogojev. Relativno imamo še precej konj, vendar se pri nas konji pretežno uporabljajo le kot delavna živina. Da se konjereja ne more bolje razviti, so glavni vzrok maloposestniške razmere, ki onemogočajo večjo produkcijo dobre krme, zlasti ovsa. Ako primerjamo število konj pred vojno in danes, vidimo, da se številčno stanje ni dosti spremenilo.
Leta 1900 smo našteli 52.738 konj, leta 52.800, leta 1036 52.677.
Ker se je ravno končal uradni popis konj v Sloveniji, navajamo številčno stanje po okrajih: Brežice 1494 glav, Celje okraj Celje mesto 302, Črnomelj 758, Ljubljana (okraj) 5483, Ljubljana (mesto) 1610, Gornji grad 1150, Kranj 2364, Slov. Konjice 461, Krško 2667, Kočevje 2425, Lendava 1010, Laško 637, Litija 2053, Logatec 1341, Ljutomer 2992, Maribor desni breg 1794, Maribor levi breg 1878, Murska Pobota 2418, Novo meslo 3275, Ptuj (okraj) 4864, Ptuj (mesto) 171, Slovenji Gradec 976, Skofja Loka 1479, Šmarje pri Jelšah 717, Maribor (mesto) 181, Radovljica 1187, Kamnik 2946, Dravograd 1069. Vseh konj v Sloveniji je bilo naštetih 52.766.
1910
vseh konj
2634,
"■"/C/no Kodeljevo tet. 41-64***
Danes ob poi 3., po! 6. in pol 9. ter
jutri ob 8. uri
Zadnji dnevi Pompejev Beli tiser
Borze
Šalter. dev.j 53.18
249.33 140.86 12.09 28.35 8.95
Dne 25. februarja 1939.
Devizni trg
Na našem deviznem trgu v preteklem tednu nI bilo glede tečajev bistvenih sprememb. Funtšter-1 ing je ostal nespremenjen na 238, ažio pa znaša 8.4/ž, skupaj torej 258 din.
Klirinška marka notira še vedno 13.70—13.90. Tečaj grških bonov je znašal konec tedna na zagrebški borzi 35.375 za blago, na helgrajski pa 34.6,)—3o.25. Napram prejšnjemu tednu ie popustil.
LJUBLJANA Na zagrebški borzi pa je devfznf promet znašal 20.9 milijonov din napram 30.1 v prejšnjem tednu; na helgrajski borzi pa 23.8 napram 29.8 milijona din. Promet je bil torej znatno popustil. Večji del prometa odpade na promptne marke, dočim v terminskih markah konec tedna sploh ni prišlo do kupčij, ker ni bilo nikake ponudbe. Z ozirom na to, da v funtšterlingih ni zadostne privatne ponudbe, jih dajo na razpolago Narodna banka. V grških bonih je bil promet na zagrebški borzi neznaten, znašal je le 90.000 drahem.
Tečaji blagovnih deviz, izračunani na bazi londonskih tečajev ter tečaja 255.94 do 260.06 (258 za funtšterling), so bili danes:
Newyork	54.56— 55.44'
Pariz	144.57—146.89
Ziirich	12.40— 12.60
Amsterdam	29.08— 29.54
Bruxelles	9.18— 9.33
Z a valute in šalterske devize so plačevali konec tedna ljubljanski denarni zavodi približno sledeče cene:
Valute:
Amerik, dolar	53,—
Funtšterling	250,—
Franc, frank	145.—
Švic. frank	12.20
IIol. goldinar	28.—
Belga	9,—
V Švici plačujejo efektivni dinar po 7.20—7.59 švic, frankov za 100 din; v primeri s prejšnjim
tednom je tečaj nekoliko popustil.
*
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 14.277 milij. din v primeri z 9.119, 13.581, 7.426 in 11.52 milij. din v prejšnjih tednih.
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.66, London 20.61, Newyork 440, Bruselj 74.05, Milan 23.15, Amsterdam 233.85, Berlin 176.50, Stockholm 156.30, Oslo 103.725, Kopenhagen 92.175, Praga 15.05, Varšava 83.10, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsingfors 9.1025,, Buenos Aires 14.5, Sofija 5.20.
Živinski sejmi
Mariborski svinjski sejem 21. februarja: Pri-i peljanih je bilo 172 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—110, 7—9 tednov 115—150, 3—4 mesece 210—310, 5—7 mesecev 350—470, 8—10 mesecev 480—550, 1 leto 730—890 din komad; 1 kg žive teže 6—7.75, 1 kg mrtve teže 8—11 din. Prodanih je bilo 96 svinj.
Cona živine in kmetijskih pridelkov v Pluju dne 22. februarja, t. I.; voli I. vrste 5 din, II. vrste 4 din, III. vrste 3 din, telice I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrste 3 din, krave I. vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2 din. teleta I. vrste 5.50 din, prašiči špeharji 7.50 do 8 din, pršutarji 6.75 do 7 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, 11. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 13 do 16 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 180. ječmen 180, rž 170. oves 175, koruza 130, fižol 200, krompir 80 do 100, seno 50 do 75, slama 25 do 30, jabolka I. vrste 500, II. vrste 400, III. vrste 300, pšenična moka 325 do 350, koruzni zdrob 225 din za 100 kg. — Navadno mešano staro vino pri vinogradnikih 5 din za liter, fino sortirano kvalitetno vino pri vinogradnikih 10 din za liter, novo vino iz mešanih navadnih vrst grozdja 4.25 din, novo vino iz kvalitetnih vrst grozdja 8 din za liter, mleko 1 50 din za liter.
Senzscljonaten utoplstifen velefilm, o katerem govori z zanimanjem vta Ljubljana! Fantastičen prikaz poleta z raketno ladjo v vsem rje! Gigantske borbe, čudovita bilja in preteče opasnosti na tujem planetul Film, ki vzbuia strah in grozo nri slehernem ele-dalcul Danes še fan'azija — tutri že morda resnica
Dn
nos ob Ifi., Za torol, ne 7.a m tni i to oglodati al ta film' llezerviraite vstopnice (II) 10.3(1 isti film no znižanih coinh!
1!). in 21 url
Kino Sloga, te!. 27-30
K9NO MATICA tel. 21-24
I	• V«
tovariši
Predstave ob Vati., 15., 17., 19. in 21. uri
Ljubljanska borza izdelala nove lesne uzance
Te dni je bil vsem tukajšnjim zainteresiranim ustanovam razposlan načrt »Uzanc ljubljanske borze za blago in vrednote pri trgovanju z lesonit v proučitev. V kratkem bo na ljubljanski borzi anketa, ki bo dokončno razpravljala o lesnih uzancah in katere se bodo poleg naših lesnih strokovnjakov udeležili tudi zastopniki tukajšnje banske uprave, Zbornice za TOI, Zveze industrij-cev, Kmetijske zbornice in lesnega odseka Zveze
Najboljši ljubavni roman svetovne literature. — Po romanu E. M. REMARQUE-a pisatelja knjige »NA ZAPADU NIČ NOVEGA«. — Režija: Frank Borzage. igralci: Robert Taylor, Franchot Tone, Robert Young, Margaret Sullavan. V Tarizu se predvaja film že več tednov pri razprodanih predstavah.
Znameniti deški pevski zbor „Wiencr Silngerknaben" poje najlepše skladbe Mozarta in Schuberta v filmu
KONCERT V TTRQE.AH
KINO UNION Telefon 22-21 — Predstave ob 10.30., 15., 17., 19. in 21. uri---— |
UKLt KINKENZRLLFR. HANS HOLT, K RIT Z KAMPERS--
Film lepega petja, sijajne igre in očarujočih prirodnih slik, ki bo vsakogar zadovoljil.
trgovskih združenj. Nove uzance bodo po obsegu še enkrat večje od starih, ki so bile izdane leta 1925., natisnjene pa bodo takoj, ko jih odobri trgovinsko ministrstvo.
♦
Židje v Nemčiji morajo oddati ves nakit. Poverjenik za štiriletni načr* je odredil, da morajo Židje v dveh tednih, t. j. do 7. marca, oddati vse predmete iz zlata, srebra in platino, kakor tudi bisere in drage kamene državi. Odkupno ceno določi država naknadno. Pod ta odlok spadajo tudi poročni prstani in tudi najmanjši spominsid predmeti iz navedenih kovin, oziroma dragocenosti.
Kartel trgovskega liva. V kartel trgovskega liva sta pristopili dve livnici (v Novem Sadu in Petrovgradu), tako da so sedaj vse tvornice v kartelu.
Občni zbori: Avtomontaža d. d. v Ljubljani 13. marca ob 11 v prostorih Jugobanke (bilanca 1938, volitve uprave in nadzorstva), Saturnus d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani 18. marca ob 10 (bilanca 1938. volitve upravo in nadzorstva).
Iz Istrske vasi:
Kubed in njegovi ljudje
_ Kubed je svojevrstna, starinska beneška trdnjava v severni Istri na listi krpi revne istrske zemlje, kjer še prebivajo Slovenci. Zgodovinskih podatkov je malo. Celo od kod to ime prihaja, ni jasno. Stari možanci, trdi in žilavi kot njihove trte, pravijo: »Za Martinje pojdem v Čubed«, Cuba pa pravijo svojim priprostim hišam, v katerih je doma zdrav rod, trd in neupogljiv kot bor na hribu.
Cerkev, nizko župnišče in obzidje s stolpi je na hribu — vse je starinsko, iz suhega kamna, preperelo in oglodano — a v b reži ni proti jugu ležijo ko jata sivih ptic strehe revnih istrskih hiš, med katerimi so kmečke roke spletle črno, trdo mrežo latnikov.
Na hribu stoji tabor, v njegovo zavetje so se zgrnile čube, od tod skoro gotovo ime Kubed.
Ljudje imajo na sebi nekaj nemaroslega, nekaj, kar je med vinogradnikom in solinarjem. Hrbte imajo ozke in upognjene, ko da hi vse leto kopali v vinogradu, a obraz čist, resen, ko razjeden od vetra mornika. Saj jim je treba le malo v hrib proti jugu, da vidijo morje, sivo, raztepeno morje, ki se peni kot njihovo vino v jeseni.
Življenske razmere so tu čisto svojevrstne. Hišo držita pokoncu osel in žena. Moški so nekam odrinjeni, posedajo na pomlad v vinogradu, oko-
F-
" ,•*-
Žene iz Kubeda
pavajo, se menijo preko zidičev iz suhega kamna in žvečijo tobak. Rdečkasta, ilovnata zemlja ni ravno predobra, da kar more — črno istrsko vino in pšenico, breg stiska nekaj srehrnkastih oljk, ki so ko rahla megla med rdečkastim brinjem — a to ni dovolj za družino. Od vse letine se proda morda le vino in olje.
Včasih pa je jesen deževna, vina je malo in je kislo. V februarju se lahko dvigne od morja solnati veter, leže v razpoke med skorjo oljk in te ne obrode. Zato se istrska Slovenka ne zanese lia zemljo, vsaka hiša jo ima tudi zelo malo, pač pa samo na svoje trde, žuljave roke in na svojega osla.
Kdor je potoval po severni Istri, ve, kaj je osel. Osel drži pokoncu tri vogale domačije, je edino tovorniško sredstvo, je pregovor in grb severne Istre.
V Kubedu ima vsaka hiša svojega osla, ta ali ona bolj premožna celo dva, a krčmar ima edino kljuse v vasi. S tem oslom, kateremu je oprtala sedlo in dva, iz suhih šib spletena koša, se odpravi žena na pot, ko je še trdna noč — nad 'ičarijo gore zvezde, mežnar še ni odzvonil svetega jutra. Prižge brljavo leščerbo, sede na osla in krikne »geri!« — klic oslovskih poganjačev. Ta klic zamolklo odmeva v jutranji temi, še preden petelin, zapoje v tretje in so moški v hlevu.
Žena gre na oslu proti Istri. Ko pride jutro, ugasne leščerbo in se ustavi pri prvi samotni domačiji ob poti. Od čube do čube kupuje jajca, maslo, brinjeve jagode in zdravilna zelišča, ki so jih kmetje nabrali v svojih brežinah. Krega se, ceni, baranta s trdimi Istrani, da je pod noč trudna in zaripla.
Koša na oslovem hrbtu se počasi polnita s kmečkimi dobrinami in ko se nagne večer, se žena vrača. Osel zamišljeno kima v zgodnji mrak, ob njem peši gospodinja, znova je prižgala leščerbo, nad Cičari jo gorijo spet zvezde. Ko se v temi zarežejo na prosojno sinje pomladno nebo temni obrisi kubedskega tabora, se osel ustavi, dvigne glavo in zariga oslovsko serenado.
Pozna je že noč ko pride žena domov. Na ognjišču tli še nekaj žerjavice, mož, ki je spravil otroke spat, jo zamišljen čaka. Razložita osla, varno zapreta vrata in potegneta zapah. V noči imajo ljudje čuden strah drug pred drugim. Sosed ne odpre v deževnem večeru sosedu. Potem ležeta in še v snu prešteva žena skrbi. Še preden se znova zasvita nad Cičarijo, je na nogah. Potegne iz hleva osla, ga naloži in se spusti jx> strmem klancu v dolino. Ob poli grgra kubejski potok in voda šumi ko veter v borovcih.
Ves dan poputuje, v vetru in dežju, v megli in snegu, z jasnim in sivim vremenom. Na večer zagorijo na obzorju škedenjski plavži — marsika-'""ri sin severne Istre si tam služi svoj grenki
kruh - in tam zadaj je Trst. V predmestni krčmi kuliejčanka prenoči, skromno povečerja iz svoje cule s črnim kruhom in ovčjim sirom in v zgodnjem jutru je že na trgu, da počaka kupcev za svoje kmečko dobrine.
Potem se vrača, spet ves dan. Sedi na oslu m premišljuje. Enakomerno prestopanje jo v presledkih zadremlje, pa se zbudi in vidi osla, kako mirno stoji ob brinjevem grmu in muli bodečo travo.
»Geri!«
Pot je dolga. Kubed je nekje daleč, nemogoče daleč, samoten in mrk kot mesto Jeriho.
Tako gre življenje, svojstveno uravnovešeno, vse leto naprej. Moški varuje hišo, obdela, kar je polja, okopa krpo vinograda, oskrbi stara, redka oljk ina drevesa v bregu, žena pa je z oslom na potu, dan, dva v Istri, dva v Trstu. Samo na noč pride domov, da se razgovori z možem in zakrpa otrokom, medtem ko mož, zašije oslovo sedlo.
Skromno in težko jo to življenje.
Le na Martinje, to je v novembru za svetega Martina, se nekatn oslro sprosti, ko da bi se v teh ljudeh podtalno uprl vsakdanji tok življenja, vsakdanje oddajanje življenskih sokov samo za goli, u borni obstanek in takrat je ples, kubejski ples, ki traja tri noči. Takrat počivajo osli v hlevih, piščal in harmonika pojeta v krčmi, ljudje pijejo, sunkoma plešejo in se brati jo. Iz očrnelih čub pridejo celo slari ljudje, žene z glinastimi obrazi in črnimi rutami na glavi, stojijo ob robu brejarja, v rokah držijo kozarec istrske črnine in se okorno pozihavajo.
Ta ples je ko rdeča bakla sredi temne noči celoletnega življenja.
Na Martinje je pred kubedsko cerkvijo tudi najzanimivejši sejem v severni Istri. Iz starega mesta v Trstu pripeljejo najslabšo starino — obleko in obutev — ki jo niti v predmestju niso mogli prodati, to razložijo na gola tla pred cerkvenim pragoin in barantajo s kmeti za nakup.
Kar kmet kupi, zakoplje osem dni v rdečkasto prst in se potolaži, da vzame zemlja vse nase.
Po Marti n jem pa se vrne vse v staro, uborno uravnovešenost. Možje pretakajo vino, žene so na poti po Istri, brinje se rdeči v brežinah. Hrib se vzpenja k hribu, vmes so ozke doline, suhe struge, krpe vinogradov, slaba zemlja in bori.
In vendar živi tu rod s trdo življensko hrbte-
nico in z vedrim duhom. Lastne oči ima in lastno besedo, ki jo skrivnostno golta za zapahnjenimi vrati, ko je večer, ko je ogenj že skoro ugasnil, ko je osel zarigal svoj roleči, zalegli, nadčloveški De profundis cele severne Istre.
Prvi slovenski zvočni film
Krasni prizori z mednarodnega mladinskega tabora v besedi in sliki
Ljubljana, 25. februarja.
Za sinoči oh 8 je Prosvetna zveza napovedala svoj redni prosvetni večer, za katerega je med prebivalstvom Ljubljane vladalo veliko zanimanje. Posebnost tega večera je bila že v tem, da je bil v veliki dvorani »Uniona«. Na sporedu je bilo predavanje msgr. Steska o ljubljanskih ško.tih, druga točka pa — zvočni lilm, posnet ob mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani lansko leto.
Sedeži so bili do zadnjega vsi razprodani, kakor za največje prireditve. Med občinstvom smo opazili veliko izobražencev, ki sicer ne spadajo med redne obiskovalec kina, mladina pa se jc kar vsipala v dvorano, da je kmalu zavladalo neko slavnostno razpoloženje — vsa dvorana je z napeto pozornostjo pričakovala, kakšen bo prvi slovenski zvočni film, odigran in izdelan pri nas, ki smo znani po visokem lepotnem okusu in majhni oziramo nikakšni filmski produkciji. Te slavnostne predstave so se udeležili tudi številni zastopniki naših prosvetnih in kulturnih ustanov, šol in organizacij. Med dolgo vrsto visokih gostov naj omenimo samo gospo dr. Natlačcnovo, gospo Sušni-kovo, univ. prof. dr. Lukmana kot predsednika Prosvetne zveze, ravnatelje gimnazij, profesorje in sodelavce v naših mladinskih organizacijah znanih imen, ki so prihiteli, da vidijo, kai je od tistih velikih dni nastalo takega, da bo šlo lahko tudi še po enem letu v svet, oznanjat — nas.
Najprej je znani zgodovinar msgr. Steska v svojem predavanju razgrnil pred nami vso vrsto 29 ljubljanskih škofov do sedanjega škofa dr. Rož-mana. Predavanje so pojasnjevale 6kioptične slike, med katerimi so bile zlasti zanimive slike najstarejših škofov, ki bi jih sicer mogli videti le v kakih starih analih in zgodovinskih delih. Toda kakor je bilo predavanje zanimivo in ga je predavatelj podal v prikupni, živahni obliki, je vendar vsa dvorana nestrpno čakala drugega dela, da nastopi — prvi slovenski zvočni film.
Film se začne s fanfarami, ki jih igrajo fantje v krojih Zveze fantovskih odsekov. Na stolpu Ljubljanskega gradu stoji fant v tem ponosnem kroju in ubira svoj srebrni instrument, pod njim bela Ljubljana, slika se preliva v sliko, vmes done fanfare — in že smo na kolodvoru. Vlak prihrumi mimo množice, ki jc zbrana na peronu, z oken voz pozdravljajo češki Orli in Orlice, množica na peronu vzvalovi v pozdravih, mahljanju z robci, nekaj prizorov pred kolodvorom, prvi 6prevod se formira nato nas film spet pelje na kolodvor. Častna četa fantov, postavljena v paradnem pričakovanju, spet množ'ca ljudi, med njimi zastopniki oblasti v črnem in s cilindri — v to pripelje dvorni vlak. Iz voza stopi Nj. Vel. knez Pavle,
Praznik v Kubedu
kratek pozdrav z Nj. Vis. kneginjo Olgo, prihajajo zastopniki oblasti in pozdravljajo namestnika Nj. Vel. kralja in pokrovitelja tabora. Slika se vrsti za sliko, ena bo,lj veličastna kot druga, vse lepo povezane med seboj, vmc6 živa slovenska beseda, godbe igrajo naše pesmi, prvič ob živih slikah slišiš mogočno himno »Dvignite Orli«. Občutek zmagoslavja in nekega notranjega zadoščenja, ki so ti ga vtisnile prve slike in zvoki fanfar, se stopnjujejo od prizora do prizora. Veš, da jc tako nizko cenjena in tako malo upoštevana sila našega naroda segla iz svoje 6tiske po najmodernejšem sredstvu svoje obrambe — in ga do/segla. Dosegla, ker film ti vseskozi kaže, da iz lastnih sredstev zmoremo izdelovati zvočni film, kakor jih dejalo v toliko zagledanem velikem svetu, z istimi slabostmi, pa tudi istimi odlikami.
Prične sc sprevod, v filmu tako veličasten in živ, kakor je bil na ulicah. Začno konjeniki, za njimi pa se razvrste vse skupine v mogočnem koraku, med valovi navdušenega pozdravljanja, med igranjem godb, ki vodijo korak —- res lepe slike, ki morajo vsakogar navdušiti. Ves sprevod gre mimo slavnostne tribune, kjer vidimo Nj. Vel. kneza Pavla in Nj. Vis. kneginjo Olgo, dr. Korošca, ki smo ga videli tudi ob sprejemu na kolodvoru, ostale dostojanstvenike, kako pozo.rno sledijo sprevodu in pozdravljajo ljudski val. Za sprevodom Zveze fantovskih odsekov, v katerem so močno izražene tudi skupina Franco,zov s svojo godbo in češki Orel, pride sprevod Prosvetne zveze z alegoričnimi skupinami »Vere«, »Argonavtov«, »Zla-toroga«, »Ilirije«, »Gosposvetskega polja itd., kakor se jih naši bralci še spominjajo iz opisov takratnih dni. Tudi ta del je v glavnem posnet izpred 6lavnoistne tribune, ki je stala na Miklošičevi cesti. Film nas tako s sprevodom pripelje na Stadion, kjer vse valovi. Lepi 60 prizori med mašo,
ko vidimo našega dirigenta ljudskega petja dr. Ki-movca, po stadionu nad tisočglavo množico pa odmeva pesem: Kraljevo znamenje križ stoji... Predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Zitko pozdravlja kneza namestnika, množica se mu odzove in ves stadion vzplapola, kratek pogled na tribuno, vse poteka silno živahno. Spremljamo še odhod kneza namestnika, film nam še v nekaj lepih slikah napove svoj drugi del, telovadni, s tem pa se zaključi.
Videli smo prvi slovenski zvočni film, prvenec našega dela in naše pridnosti. Led je prebit. To prvo dela ie lepo in ga moremo mirno uvrstiti med svetovne filme te vrste. Nič nc zaostaja za tako-imenovanimi »žurnali«, misli in skupne vsebine ima pa več. Sicer se mu tuintam pozna, da ga ni izdelala kaka filmska družba, ki dan za dnem meče na trg samo filme in filme, pa ga vendar človek z užitkom gleda. S tem filmom je položen temelj za slovensko poklicno filmsko proizvodnjo, ki bo stala na sodobni višini, kakor napoveduje njen prvenec. S še večjo radovednostjo in zanimanjem bom pričakovali, kdaj se nam predstavi njegov drugi del, telovadni, ki se jc odigraval isti dan popoldne na stadionu.
Sicer bi si v tem ali onem delu želeli še kakšne dopolnitve, pri nekaterih prizorih bolj točne fotografije, pogrešamo pa zlasti pogledov o.d zgoraj po vsej ulici, kar bi gotovo ves film zelo povzdignilo (menda so bili v tem oziru neki nerazumljivi zadržki pri snemanju), v celoti pa se je film do.bro posrečil. Najbolj ponosni pa moramo bili nanj. ker je pri vseh j>osamcznih sestavinah sodelovala samo domača roka in domača umnost. Vsi aparati, ki so potrebni za končno sestavo filma, so bili izdelani doma, od spretnih domačih obrtnikov. Tuj izdelek so le fotografske kamere, ki smo jih videli stati po ulicah. Zato je film prišel pred občinstvo šele sedaj, ko jc bilo že toliko povpraševanja po njem. Vse priprave ie bilo treba najprej zamisliti, nato sestaviti, jih sproti popravljati do končne uporabnosti, s tem pa je veliko dela, dela, ki ob gledanju filma nestrokovnjaku vse utone. Pri filmu so sodelovali: kot operaterji gg. Smeh, Cerar in Gregorin, zvočno aparaturo jc izdelal in zvok posnel g. Omota; g. Foersfer pa ves čas opravlja ob tem filmu vsaj 6cdem poklicev, za katere imajo filmske družbe za vsakega posebne ljudi. K požrtvovalnemu delu, ki je rodilo lep uspeh, jim moremo le čestitati.
Film se do torka predvaja v kinu »Union« kot dodatek k rednemu programu.
Gibanje med naprednimi Slovenci
, Čeprav je dober del tistih Slovencev, ki se tradicionalno imenujejo »napredne«, stal v zadnjih desetih let izven JNS in njenih predhodnic, je vendar štela JNS-arska kazinska filiala v Ljubljani večino teh naprednih ljudi med svoje pristaše.
V	zadnjih letih pa opažnmo neke spremembe. Nasprolstvo proti kazini je med naprednimi Slovenci vsak dan večje.
Protislovenska centralistična in batinaška politika, ki jo je vodila kazina, dokler je bila na vladi, je slehernega poštenega Slovenca in tako tudi lastne njene pristaše začeli odbijati. Vedno manj in manj jih je bilo. Tudi tolažbe, da bo »jutri« vlada padla in da pride zopet JNS-arski režim, niso vlekle. Napredni Slovenci so prišli do prepričanja, da je napravila JNS s svojo politiko državi in Slovencem skoro nepopravljivo škodo. Zato so kazini obrnili hrbet.
Decembrske volitve so to jasno pokazale. Kazino so zapustili celo tisti, ki so do zadnjega verjeli v njeno načelno zvestobo do ideje narodne in državne enotnosti. Ko pa je napravil dr. Kramer politični saltomortale ter se prijel za dr. Mačkov rokav, so celo ti ljudje spregledali.
Napredni Slovenci so se v zadnjih dveh letih začeli zbirati okrog tednika »Slovenska beseda«. Sedaj ustanavljajo tudi društvo istega imena.
" Nastaja vprašanje, kaj hočejo, kakšni so njihovi cilji?
Iz njihovih ponovnih izjav povzemamo predvsem, da žele sporazumno za Slovence, Hrvate in Srbe zadovoljujočo rešitev naših notranjih političnih sporov. To kaže, da obsojajo politiko, ki jo je vodila in vodi v tem vprašanju JNS, kakor jo obsojajo tudi vsi drugi pravi in pošteni Slovenci.
V	zvezi s leni se zatrjuje, da hočejo napred-njaki okrog »SI. Resede« tudi v naši slovenski, domači politiki kreniti na druga pota. Smatrajo, da je treba že enkrat prenehati z neaktualnim in slovenskim interesom škodljivim hojem proti »klerikalizmu« ter kreniti na pota strpnosti ter
dejanskega vpoštevanja mišljenja večine slovenskega ljudstva. Na ta način bi se mogel slovenski narod v še večji enotnosti boriti za slovenske pravice in koristi države.
Mi bomo čakali, da vidimo, če bo to gibanje res prineslo nove, pozitivne momente v naše domače politično življenje. Če so mogli zbrati Hrvati — preko vseh drugih medsebojnih razlik — vse narodne sile, da dosežejo, kar mislijo, da je narodu potrebno in državi v korist, mislimo, da je lo dosegljivo pri dobri in resni volji tudi pri na«.
Redna stolica
S. M.. 3HJCI H«. 24. XII. 1935.
Potegavščina nemškega lista
Ugled ni nemški dnevnik »Milnchener Neuesle Nachrichtenc od 21. svečana je poslal žrtev očividno potegavščine. Nekdo jo temu listu poslal iz Belgrada politično poročilo, ki v njem na podlagi dejstva, da je prenehal znani velesrbski list »Balkan«, sklepa, da je predsednik senata dr. Korošec s svojim vplivom začel v Belgradu delali levičarsko politiko, »dn prihajajo do veljave judovsko-marksistične in framasonske sile«. — Torej tisti dr. Korošec, ki je katoliški duhovnik, ki je nosilec ideje zoper marksizem in framasonstvo, tisti dr. Korošec sedaj dela judoveko-koinunističiio in fra-masonsko politiko! Zelo nam je žal, da je tako ugleden list, kakor so »Milnchener Neueste Nacli-richten«, nasedel taki potegavščini, ker kaj drugega ne moremo imenovati take informacije, kakršno si je nekdo predrznil iz Uelgrada poslati temu listu v Monakovo.
Škodne novice
Koledar
Nedelja, 26. februarja: Prva postna nedelja.
Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav), spoznavalcc.
Ponedeljek, 27. februarja: Gabriel od Žalostne Matere božje; Baldomir, epoznavalec. Prvi krajec ob 4.26. Herschcl napoveduje sneg in vihar,
Torek, 28. februarja: Roman, cpat; Antonija Florcnt.
Novi grobovi
■f V Ponikvah pri Dobrepolju je nmrln gospodična Ana Supjian, hči bivšega ravnatelja Kranjske hranilnice. Naj v miru počival
Osebne novice
—	Poroka. Včeraj sta se v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani poročila g. Miha K u r n i k , dipL gradbenik pri tvrdki Glanzmann & Gassner v Tržiču, in gdč. Martina Fink, odvetniška uradnica, hčerka ravnatelja in izseljenskega komisarja g. Finka. — Iskreno čestitamo!
—	Poročil se je v župni cerkvi pri Sv. Križu nad Jesenicami g. Vincenc Fran tar, poslovodja hotela »Bercijan« pri Sv. Križu, z gdč. Anico Spola r z Cerkeij pri Krki. — Na Koroški Beli pa so je poročil g. Vincenc Demšar, policijski stražnik na Jesenicah, z gdč. Dragico Erlah iz ugledne Erlahove družine na Beli. Iskreno čo-stitamol
Sedaj
ko šivilje in krojači še nimajo toliko dela in lahko posvetijo izdelavi Vašega novega oblačila dovolj pažnje
je pravi las za nabavo blaga
Saj imate tudi krasno izbiro najnovejših volnenih blagov za obleke, kostume m plašče pri tvrdki
Manufaktura MANBCA k. d.
Mestni trg št. 17._
—	Obletnica pokopa stolnega kanonika g. dr. Mihaela Opeke bo v župni cerkvi sv. Pavla na Vrhniki v sredo, 1. marca ob devetih po prihodu jutranjega vlaka.
—	Dijaki zavoda sv. Stanislava r Št. Vidu nad Ljubljano prirede v nedeljo 26. febr. 1939 ob pol štirih popoldne akademijo s pestrim in živahnim sporedom. Pridite, da se prepričate o izvirnosti in zanimivosti prireditve. Zadovoljni boste z nami.
—	Izvenljuhljansko Fantovske odseke in Dekliške krožke opoz.arjamo, da si za veliko akade inijo ZFO, ki bo v Ljubljani v Unionski dvorani v nedeljo dne 5. marca ob 8 zvečer pravočasno oskrbijo vstopnice v predprodaji, da ne bodo zaman prihajali v Ljubljano, kakor se je večkrat dogodilo. Vstopnice ima v predprodaji pisarna ZFO.
Naše osrednje ognjišče:
»Slovenski dom« naloga letošnjega leta!
—	Izplačevanje pokojnim icl. upokojencem.
Po odrebi ministrstva za finance z dne i. febr. 1939, od 1. aprila 1939 dalje osebnih pokojnin železničarjev in rodbinskih pokojnin njih svojcev, ki gredo v breme drž. proračuna, ne bodo več izplačevale finančne direkcije, ampak direkcija držav, žclcznic. Finančne direkcije bodo obdržale le izplačevanje rodbinskih pokojnin v breme uradniškega pokojninskega sklada, torej pokojninskih prejemkov vdov in otrok po tistih železniških uslužbencih, ki so umrli po 1. aprilu 1931, ko ie stopil v veljavo zakon o uradnikih iz leta 1931. Vloge in dopise, ki se nanašajo na prvo skupino žel. upoko,encev iz dravske banovine, bo treba od 1. aprila 1939 dalje nasloviti na direkcijo drž. železnic v Ljubliani, vloge in dopise glede pokojninskih prejemkov žel. vdov in otrok iz dravske banovine, katerim sc izplačajo pokojninski prejemki iz uradniškega pokojninskega sklada, pa na dravsko finančno direkcijo v Ljubljani.
— Evropska železniška konferenca bo ▼ Splitu.
Sredi aprila bo v Splitu velika evropska železniška konferenca, na kateri bodo sodelovali zastopniki vseh evropskih držav. Na konferenci bodo razpravljali v glavnem o tovornem prometu, Računajo, da se bo konference udeležilo okrog 100 delegatov. Konferenca se prične 13. aprila in bo trajala 10 dni. V Split je že prispe! načelnik prometno-komerciclnega oddelka glavnega železniškega ravnateljstva g. Atanackovič, ki bo s sodelovanjem mestnih oblasti izvedel vse priprave za konferenco.
Belina perila
ki je oprano z odličnim
HUBERTUS
terpentinovem milom je ponos vsake gospodinje Uporabljajte ga tudi Vil
—	O nujni potrebi, da 6e poveča ljubljanska oddajna postaja ter se zgradi v Mariboru nova, je govoril ban. svet. dr. Kamušič na 10. zasedanju banskega sveta. Celotni njegov govor, kakor rudi predlagano in soglasno sprejeto zadevno resolucijo je objavljen v 9. številki tednika »Radio Ljubljana«. Dalje prinaša ista številka VII. nadaljevanje razprave prof. Kolariča: »Slovenščina za Slovence«, na kar zlasli opozarjamo naše izobra-ženstvo. Nadaljnji članki so: Ljubljanski radio in slovenska glasba, Radijski napovedovalec, Dekla Ančka, Radijska krtača, Zavzetje severnega tečaja itd. Isto številka ima tudi obširen seznam nad 300 oddajnih postaj. Tedenski sporedi domačih, slovanskih in tujih postaj zavzemajo 14 strani ter 60 pisani, kot cel list, v slovenščini. Tednik »Radio Ljubljana« je največji in najccnejši radijski list v Jugoslaviji. Leino stane le 80 din. Zahtevajte na ogled eno brezplačno številko od uprave lista »Radio Ljubljana«, Miklošičeva cesta 7.
—	Za materinski dan priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: Bolhar: »Mati«, zbirka de-klamacij in črtic o materi za materinski dan, vez. 18 din; Bolhar: »Mati« — Knjiga o slovenski materi — vsebuje več deklainaeij in kratkih sestavkov o materi, vez. 28 din; Poijanec »Mati«, 3 lirsko drmatska slike, 0 din; »Materin blagoslov«, igra za inladež v 3 dej. (Zbirka ljudskih iger 12. snopič), 12 din; Jurač: »Beseda o materinskem trpljenju« — zborovski nastop (Ljudski oder IV. let., 4. št.). 12 din; Kuret »Blažena mati Hema«, igra z zbori (Ljudski oder IV. let., 4. št.), 12 din; Slomšek-šmon: »Skrbna mati v soboto zvečer, prizor (Ljudski oder IV. let., 4. št.), 12 din; Vovk: »Slovenska mati«, zborovska deklamacija (Ljudski oder V. let., 4. št.), 12 din; Gaš|ieršičeva: »Mati«, prizor (Ljudski oder V. let., 4. št.), 12 din; Mav: »Slovenski materi«, vsebuje pevske točke k Ks. Meškovi igrici »Mati« ter 7 pesmic, primernih za materinski dan, 20 din; »Materinski dan«: vsebuje 2 igrokaza s petjem in po 5 enoglasnih, dvo-in triglasuih zborov za to slavnost. 20 din.
R N j A RA t>G O N A
—	Prijeti kurji tatovi. Iz Ormoža poroča)o: Za letošnji pust so v naši fari na več krajih pokradli večjo množino perutnine. Ormoškim orožnikom pod vodstvom komandirja g. Zgonca se je posrečilo, da so že na pepelnico prijeli celo krdelo uzmovičev, ki so doma v Otoku na drugi strani Drave na Hrvaškem. Tatovi niso imeli časa, da bi 6voj plen pospravili, pa jih je že zalotila roka pravice, Dozdaj so priznali, da so pokradli na »Štajerju« nad 150 komadov perutnine, katero so po večini prodali, nekaj pa si privoščili za priboljšek. Da jim pijače ni bilo treba kupovati, so za nameček pokradli še nekaj vina in večjo količino perila v ormoški graščini. Tatovom, ki so manjši posestniki, so pri tem poslu vneto pomagale tudi njihove žene.
—	Turistični koledar za mosee marec. V mesecu marcu se turisti in prijatelji zimskega športa lahko okoristijo z ugodnostmi, ki jih nudijo te-le prireditve: Od 3,—14. marca Putnikovo skupno potovanje v Leipzig in na Dunaj s poljubnimi izleti v Berlin, Hamburg in Koln. Od 4,—0. marca smučarske tekme v Kranjski gori. Od 5,—12. marca smučarske tekme v Planici. Od 17,— 31. marca Putnikovo pomladno potovanje v Italijo: ogled Benetk, Bogolne, Florence, Rima, Napolija, Vezuva, Palerma, Katanije, Etne itd. Cena od Rakeka do Rakeka 3. razr 3740 din, 2. razr. 4650 din. Potuje se s skupnim j>otnim listom. Dne 19. marca eliniinatorne smuč. tekme na Komni (Bohinj).
progi
Sušak
^^JV ifl Jf Jlr šQf 9 8P°r°ča, da prične 1. marca 193Q na pi
»JuOruJl Ijubljana—Ržbnica—Kočevje—Saš
D. D. — LJUBLJANA zopet z rednim autobusnim prometom
Poslanec Gabrovšek za enakopravnost v proračunu ministrstva za telesno vzgojo
Razen sokolski zvezi dajo preračun organizacijam obvezne telesne vzgoje 2,250.000 din. Za vzdrže-
Belgrad, 24. febr. Po poročilu ministra za ljudsko telesno vzgojo Djura Pejoviča se je priglasil k besedi edini govornik, poslanec Franc Gabrovšek, ki je uvodoma rekel, da se je iz dveh razlogov priglasil k besedi .Slovenija jo delala na polju telesno vzgoje vedno v prvih vrstah in uspešno. 41% jugoslovanskih olimpijskih uspehov je dala Slovenija, vso druge banovine pa 50%. Zaradi tega poslanec Gabrovšek opozarja na dejstvo, da so telovadni in gasilski domovi, plavalni bazeni, športna vežbališča in planinske koče delo posameznih simpatizerjev in pripadnikov posameznih organizacij. Država ni le lanu prav nič prispevala. G. minister je pravilno naglasil, da so organizacije Zveze fantovskih odsekov z lastnimi sredstvi zgradile zaenkrat najlepši in največji stadion v driavi, za katerega ni država nič dala. In to je drugi razlog, da se je poslanec Gabrovšek oglasil k besedi. Slovenija zahteva eno: enakopravnost vseh državljana tudi, v državnem preračunu. Govore naj dejstva. Sokolstvo ima 2204 enote in dobi 7.472.000 din podpore. Zveza fantovskih odsekov in Zveza dekliških odsekov imata OHO enot in ne dobila nič. Prva potreba v državi je enakopravnost v državnem preračunu. Govornik poudarja, da mu jc znano, da je preračun majhen.
vanje višje šole za telesno vzgojo gre 1,000.000 dinarjev. Govornik pravi, da ne predlaga, da bi se te dajatve črtale. Naproša pa resornega ministra, naj stori vse, da bo že prihodnje proračunsko leto mogoče reči, da pri nas ni državljanov prve in druge vrste. Nazadnje je poslanec Gabrovšek slavil še nekaj malih pripomb. Navajal je^ da je v partiji 1009 določenih 900.000 din za tečaje obvezne telesne vzgoje. Govornik želi samo opozoriti g ministra, da je razloček, ki 6e tiče telesne vzgoje med posameznimi banovinami, silno velik in da je zato nemogoče, da bi se vsi tečaji vršili v Belgradu. V partiji 1071 se govori o subvenciji jadralnemu letalstvu. Pravilnik je tako sti-liziran, kakor da jc samo ena organizacija, ki se bavi z jadralnim letalslvom, in sicer v Belgradu. Ministra naproša, da upošteva, da so organizacije za jadralno letalstvo po vsej državi.
Na izvajanja poslanca Gabrovška je minister takoj odgovoril ter izjavil, da je že poskrbel za amandemcnl. da bo ZFO v prihodnjem preračun-skem letu dobila 500.000 dinarjev.
Za tem je bil preračun ministrstva za ljudsko telesno vzgojo sprejet v podrobnostih.
Dober občutek in svežost
s pomočjo Rogaške mineralne vode, katera Čisti in neguje Vaše notranje organe
—	Od 24. do 26. III. izlet v Trst, Gorico in Idrijo. Od 12. do 15. III. obisk dunajskega velesejma. Izlete organizira Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3. Tel. 22-50.
—	čczoccansko potovanje v New York na otvoritev svetovne razstave bo trajalo od 17. aprila do 22. maja. Potuje se z osebnim potnim listom. Prijave sprejema Putnik do 20. marca. Podrobnejša pojasnila dajejo vse poslovalnice Putnika v državi.
—	Pod ugodnimi pogoji priredi izlet na dunajski velesojem »Tujskoprometna zveza v Ljubljani«. Informacije v vseh biljetarr.ah Putnika.
—	Velikonočno potovanje s parnikoin »Kraljica Marija«. Vkrcanje 2. aprila v Benetkah. Pot vodi na Krf, Santorin, Ciper (Larnaca, Nicosia), Beirut Baalbek, Damask), Rodos, Carigrad (Bo-spor), Atene, Boka Kotorska. Zaključek izleta v Benetkah 21. aprila. Pri vseh pristankih je predvideno prirejanje zanimivih izletov in ogledov mest in luk. Odziv internacionalnega občinstva je za te izlete že precejšen. Cene potovanja so od 4800 din naprej. Podrobna pojasnila in prijave pri: Jugoslovanski Lloyd, Zagreb, Gunduličeva ulica 3, in pri vseh biljctarnicah Putnika v državi.
—	Puluikovi izleti na Jožcfovo z odhodom 18. marca se vrše nepreklicno. Prijave sprejemajo vse biljetarnice »Putnika« samo do vključno 11. marca.
—	Gospodinje! Za vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek »OVEN« terpentinovo milo, ki bo tudi vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo.
—	Cenejše čevlje si lahko nabavite v februarju in začetku marca v vseh podružnicah Astra-čevljev. Prečitajte današnji oglas Astra-čevljev.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Pri zaprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef« grcnčico.
p£> dh&avi
niuialnimouuHii muuiinnuiu »mnu UJ unnnuinnnnuujiunmnuiinnii luujTnrruuiifmnRuuiniTntiiniTTmniiurnnni Liunnm uiximmuuui>
Zagrebška nezgodna kronika. Zagreb je četrt -milijonsko mesto in zato ni čudno, da se tam vsak dan pripeti mnogo več nesreč in nezgod kakor v Ljubljani. V Tuškancu se je smrtno ponesrečil 16-letni gimnazijec Vladimir Plehanov. Vozil se je s kolesom ter po nesreči podrl nekega pasanta. Pasantu se ni nič pripetilo, Plehanov pa je tako nerodno zletel s kolesa, da je z glavo udaril ob kamen. Pri tem mu je počila lobanja. Siser so ga takoj prepeljali na kliniko, toda zdravniki mu niso mogli več pomagati. — 78-letna starka Marica Pimat je v živčni zmedenosti popila večjo količino neznanega strupa in za posledicami zastrupljenja umrla. — Pred dnevi smo poročali o nesreči delavca Ivana Šulca, ki je zaspal na železniški progi, Brzi vlak mu je odrezal obe nogi. Včeraj je Sulc v bolnišnici umrL
Športniki! za Vaše zdravje je neprecenljive vrednosti Abesinsltl čaj
^Karkade^
ker ne vsebuje teina. Dobite ga pri Vašem trgovcu.
* Pustolovščina treh mlečnozobih. V Kostaj-nici je na pustni torek povzročila precejšnjo senzacijo novica, da so od doma pobegnili trije po 14 let stari dečki. Na pustni torek je bil v Ko-stajnici sprevod pustnih šem, v katerem so sodelovali tudi starši omenjenih dečkov. Odsotnost svojih staršev so paglavci izkoristili in pobegnili. Šli so peš do najbližje železniške postaje ler se odpeljali proti Osjeku z namenom, da prekoračijo madžarsko mejo. Eden od njih, 14 letni učenec meščanske šolo Oslupajnič Oto, je doma iz omare ukradel 1150 din, na kar je trojica, opremljena s fotografskim aparatom in filmi ter oborožena z revolverjem in noži krenila na pot. Toda že v Sunji sta se dva od pustolovcev hotela vrniti, ker sta se ustrašila posledic, toda Ostupajnič, ki je bil »vodja« avanture, ju je menda prisilil, da sta se peljala z njim do Osjeka, odnosno do madžarske meje. Predvčerajšnjim sla se vrnila domov v Ko-stajnico. Preden sta se od Ostupajniča poslovila, jima je le-ta kupil vozno karto do doma ter dal še vsakemu po 100 din. Za ta denar sta dečka kupila v Brodu kitaro ter jo prinesla domov. Tretjega dečka iščejo oblasti, ker je njegov oče prijavil njegovo izginotje orožnikom ter obenem izrekel tudi sum, da nista morda vrnivša se dečka njegovemu sinu kaj žalega storila.
Stalni potresi v sarajevski okolici V vasi Se-mizovcu pri Sarajevu čutijo zadnje čase stalno krajše, toda precej močne potresne sunke. Predsnočnjim so zaznamovali okrog 20 potresnih sunkov v razdobju nekaj ur. Potresne sunke spremlja močno podzemsko bobnenje. Zanimivo je, da se potres čuti samo na omejenem prostoru in to stalno na istem.

Ljubljana, 26. februarja
Gledališče
Drama. Nedelja, 26. febr., ob 15: Pikica in Tonček. Izven. Znižane cene. Ob 20: Potovanje v Benetke. Izven. Znižane ccne. — Ponedeljek, 27. lebr.: Upniki, na plan! Red A. — Torek, 28. febr.: zaprto. — Sreda, 1. marca: Hlapci. Izven. Znižane cene.
Opera; Nedelja, 26. febr., ob 15: Gejša. Izven. Globoko znižane cene. Ob 20: Jesenski manevri. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 27. februarja: zaprto. — Tarek, 28. februarja: Cavalleria rustica-na, Glumači. Dijaška predstava po izredno znižanih cenah. Izven. Začetek ob 15, — Sreda, 1. marca: Fra6quita. Red Sreda.
Drugi programi
Nedelja, 26. febr.: 8 Vesel pozdrav (plošče) — 8.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 8.45 Verski govor (g. dr. Roman Toniinec)
—	9 Napovedi, poročila — 9.15 Angleške skladbe (plošče) — 10 Radijski šramel. Vmes samospevi g. Andreja Jarca ob spremljevanju klavirja — 11.30 Operni spevi in odlomki. Sodelujejo: ga. Ta-mara Velbickain Ivan Petrov, člana belgr. opere, in pomnožen Radijski orkester — 13 Napovedi — 13.20 Pevski zbor »Sava« — 14 Godbe na pihala (plošče) — 17 Kmet. ura: Kreditne zadruge, temelji narodnega gospodarstva (g. dr. Jože Basaj)
—	17.30 Cimermanov kvartet, vmes wurliške orgle in havajske kitare (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Djura Jakšič, glasnik, — ob 60-letnici njegove smrti (V. Petrovič, Belgrad) — 19.50 Klavirski koncert gdč. Herte Seifert — 20.30 Zabavni koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Schumann: Karnevalska suita op. 9 (plošče).
Radio LJubljana
Nedelja, 26. februarja; Belgrad; 20 Nar. pesmi — 21 Zbor 22.15 Plesna gl. — Zagreb; 20 Koncert Marjana Rusa — 21 Zab. konc. — 22.20 Kvartet — Praga: 18.25 Vojaška godba — 19.30 Igra — 20 Lahka glasba — 21.30 Jazz — Sofija; 19. Nar. gl. — 19.30 Tria — 20 Vok. konc. 20.55 Operetna gl. — Varšava: 17.30 Opereta — 19.30 Plošče — 21.20 Lahka gl. — 21.50 Vesel večer — 22.30 Plesna gl. — Budimpešta: 20 Igra — 22 Vojaška godba — 23 Cig. ork. — Trst-Milan; 17 Simf. konc. — 21 Igra — Rim-Bari: 21 Ork. konc. 22 Vok. konc. — Dunaj; 19.15 Violončelo in klavir — 20.10 Komična opera »Zlati čevlji« — Berlin-Monakovo: 20.10 Operni ko.ncert — Hamburg; 20.10 Orkester in solisti — Vratislava; 20.10 Koncert po željah — Lipsko: 20.10 Simf. ork. in solisti — Koln; 19.30 Flotowa opera »Marta« — Frankfurt; 20.10 Lortzingova opera »Casanova« — Beromunster: 19.50 Vesela nedelja — 21 Zabavni konc. — 21.30 Nar. pesmi in plesi — Slrassbourg; 21.30 Opereta.
Predavanja
Šiška. Katoliško prosvetno društvo ima predavanje dne 27. februarja. Predava msgr. Sleska »O Rimu«.
Sadjarska podružnica Šiška. V tcvrek, 28. t. m. ob pol 8 zvečer predava v deški ljudski šoli na Gasilski cesti o obrezovanju sadnega drevja gosp. Demšar Franc.
Frančiškanska prosveta M. 0. r Ljubljani priredi V torek, 28. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: Dante Alighieri, »Božanska komedija« (Divina commedia): Pekel, Vice, Nebesa — Govori dr. p. Roman Tominec O. F. M.
O ceni električne energije bo pod okriljem Prirodoslovnega društva predaval v torek dne 28. februarja o,b 18.15 v predavalnici Mineraloškega instituta univerze g. univ. asist. Drago Matanovič.
Prireditve in zabave
Bežigrajsko prosvetno društvo uprizori drevi ob pol 8 v prosvetni dvorani pri Sv. Krištofu igro »Tisoč vozlov«.
Zveza Velikih klar priredi danes, nedeljo pop, ob 5 v frančiškanski dvorani prof. Tomčevo spevoigro »Rdeči kapica« in prof, Terčeljevo enode-janko »Štefka dela maturo,«. — Cene: 2, 3, 4, 6, 8 in 10 din, — Vljudno vabimo.
Sestanki
Slovenska krščanska ženska zveza ima danes ob pol 10 dopoldne v beli dvorani Uniona redni občni zbor z običamim dnevnim redom.
Zveza akademsko izobraženih žen vabi svoje članice na sestanek v torek, 28. t. m. ob 20.30 v klubski 6obi kavarne »Union«. Poročala ba ga. prof. Pacheiner o kongresu v Belgradu.
Ljubljana-Dravljel Prosvelno društvo priredi drevi ob pol 8 v cerkveni dvorani skioptično predavanje »Na bojnih poljanah«. Predaval bo g. sanitetni polkovnik v p. dr. Matej Justin.
Slovanski klub SKAS opozarja svoje ude in prijatelje na predavanje g. prof. dr. Fr. Grivca: »Pomen Velehraga za slike med Cehi, Slovaki in Južnimi Slovani«, ki bo dne 2. marca ob 8 zvečer v Beli dvorani hotela Union.
Redni letni občni zbor združenja krojačev, krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani bo v nedeljo, 5. marca 1939, ob 8 dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 senzacionalni velefilm »Jetniki hudičevih otokov«. Za dodatek zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne; v nedeljo: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31; v ponedeljek: mr Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar Vič.
Mala pomota
Kaznjenec: Oprostite, gospodje. Ne dajte
22 O v} Zli otil sem se v zidu,
Dva umetnika
2aba je zagledala v travi ptiča in ga nahru-lila: »Proč, ti nemarni vrabec!« — »Nisem vrabec,« je odvrnil ptič. »Škerjanec sem!« — »Šker-janec si? Pa se nič ne razlikuješ od vrabca po zunanjosti! Torej po čem si drugačen kakor vrabec?« — »Ker pojem.« — »Ti poješ? Tudi jaz strašno rada prepevam. Pojem namreč zelo lepo in jako glasno.« — »Bodi vesela, da jo tako!« se je nasmehnil škerjanec in zletel v zrak. »Kam letiš?« jo zaklicala za njim žaba. — »Zdaj bom pel!« — »Tudi jaz,« je dejnla žaba.
Cez nekaj časa se je škerjanček spet spustil na zemljo. »Niti glasu nisem slišala od tvojega petja,« mu je takoj zaklicala žaba, »ti sploh no znaš peti!« — Škerjancc jI je odgovoril: »Jaz pojem na nebu. ti pa v blatu. In ti dve koncertni dvorani sta tako daleč narazen, da ti ne moreš slišali moje g a petja, jaz pa nc tvojega kvakanjal«
^Mr^ricr
prati se pravi:
perilo zaupa« dobremu ScJitcfitovemu fterpentinovem milu. Š Schjchtovim ierpentinovim milom negovano perilo nikoli ne porumeni In psfane dolgo časa kot
novo.
SCHICHT0V0
TERPENTIKovoMILO
pere bleščeče belo!
r/
Ljubljana, 25. februarja.
Žalostno vest moramo sporočiti danes vsem neštetim, ki so pokojnika poznali, zlasti pa vsem slovenskim pevcem: danes ob % na 4 je v ljubljanski bolnišnici umrl naš znameniti skladatelj, pevovodja in organizator neštetih glasbenih prireditev, g. Zorko Prelovec. Ob vesti, da je odšel iz naše sredine eden najbolj radostnih dionizij-skih glasbenikov slovenske pesmi, pa tudi eden izmed turobnih prisluškovalcev, ki je prav tako izražena v naših zvokih, se nam krči srce.
Zorko Prelovec je bolehal že nekaj let. Zadnji čas ga je bolezen od časa do časa vrgla v posteljo, toda nihče ni domneval kakšne katastrofe, saj je bil Zorko Prelovec še v cvetu let, poln svežine in .duševne vedrine, star komaj malo nad 50 let.
Če izvzamemo tudi že pokojnega Adamiča je bil Prelovec morda najbolj popularen komponist takih pesmi, ki so ljudstvu najbolj všeč. Toda še več, Prelovec ni znal samo ubrati prisrčne ljudske note, znal ji je dati tudi umetniško obliko in globino. Zato je Prelovčevo ime že po njegovi prvi pesmi kmalu zaslovelo. Njegove harmo-nizacije ljudskih pesmi so po slovenskem svetu kmalu zaslovelo in marsikdo, ki danes poje tako imenovano »narodno pesem«, niti ne sluti, da poje prav za prav Prelovčeve melodije. Vseh njegovih skladb prav za prav niti našteti ne moremo in niti sam se jih ne bi mogel vseh spomniti. S pravico pa je bil ponosen na vse. Kjerkoli sta slovenski fant ali dekle, pojeta njegovo »Jaz bi rad rdečih rož« po besedilu dr. Lovrenčiča. In takih primerov je nešteto. Približno cenjeno je skladatelj Prelovec komponiral ali harmoniziral okoli 150 pesmi, izdal je večje število zbirk za mešane zbore in prav sedaj proti koncu svojega življenja je pripravljal zbirko 22 idrijskih zborov. Žal ni dočakal izdaje te zbirke, ki bo pač izšla po njegovi smrti, ker jo je pokojnik že naročil.
Pomembno je njegovo delo tudi kot pevovodja. Dolga leta je bil pevovodja in pozneje častni pevovodja Hubadove župe. 25 let je bil pevovodja društva »Ljubljanski zvon«, sodeloval pa je pri vseh številnih pevskih prireditvah in pri številnih javnih nastopih, pri koncertih, pri slavnostih, pri pogrebih, povsod, kjer je bilo potreba vestnega pevovodje in takih pevcev, kakor jih je znal izuriti on.
Mnoga društva so mu dala častna priznanja, saj je bil častni član »Slavca«, »Lire« v Kamniku in mnogih drugih društev. Imel je tudi državno odlikovanje sv. Save IV. in V. stopnje ter druga odlikovanja.
Zorko Prelovec se je rodil 11. februarja 1887 v Idriji, kjer je bil njegov oče sodni oficial. Po dovršenih srednješolskih in strokovnih študijah je stopil avgusta meseca 1909 v službo v Mestno
MNOGO PRIHRANITE
i
če kupuiete kvalitetno blago za zimske suknje, plašče in obleke pri tvrdki
Dutgo SiKtnrab iisaj^
I\ Izgotovljene zimske suknje, obleke itd. 1111:111 vedno v zalogi	__
Lastni izdelki I Moderni kroji I
hranilnico, kjer je napredoval do načelnika oddelka. Pred kratkim pa je bil upokojen. Živel je v srečnem zakonu z gospo Mino, ki jo sedaj zapušča, kakor tudi sina Zorka in hčerko Vojko.
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek ob 4 popoldne najbrž izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. Pokojniku ohranimo trajen spomin in hvaležnosti Žalujoči družini naše iskreno sožaljel
Cerkvena zlatnina od Sv. Jakoba ob Savi najdena v Ljubljani
Ljubljana, 25. febr.
Pred več tedni je prebivalstvo dolenjega ljubljanskega Posavja silno razburil vlom, ki je bil izvršen v župno cerkev pri Sv. Jakobu ob Savi. Vlomilec je tedaj odnesel mnogo lepega in dragocenega cerkvenega posodja, tako krasno monštran-co, zlat kelih s pateno in podobno. Del posodja je bil okrašen z dragocenim kamenjem. Dolgo ni bilo za ukradenim posodjem nobenih sledi.
Predvčerajšnjim pa je bil del posodja in sicer najbolj dragoceni del, slučajno odkrit v Ljubljani. V četrtek popoldne je šla g. Antonija Peternelova iz Rožne doline nabirat s svojo 9-letno hčerko polže na Rožnik. Znano je, da se polži za zimsko spanje najraje skrijejo ob kakšno zidovje in tako sleherni nabiralec polžev ve, da jih najde in odkoplje največ pri starih zidovih, pa tudi pri živih ograjah in strnjenih grmovjih. Takega zidovja in živih ograj pa je največ na Rožniku pri starem strelišču, ki ima že burno zgodovino za seboj. Tam je bilo izvršenih že nekaj skrivnostnih zločinov, od katerih je najhujši oni, ko je bil tam umorjen neki Zastavnikovič, ki so ga 1. 1930. obtožili njegovi komunistični tovariši, da jih je izdal. To samotno zidovje so si izbrali tudi neznani vlomilci, ki so pred tedni zakopali svoj vlomilski plen od Sv. Jakoba v zemljo. Ko je g. Peternelova brskala z lopatico za polži, je naenkrat naletela na bleščeče predmete in ko jih je odkopala, je spoznala, da gre za cerkveno po-sodje. Monštranca je bila še cela, pač pa so bili z nje odkrušeni dragi kamni, razen največjega, kelih in patena pa sta bila razbita na kose. Vse zlato posodje je bilo vredno najmanj 10.000 din. Že danes opoldne je policija pojasnila, odkod izvira zlati zaklad, namreč iz cerkve sv. Jakoba ob Savi. Policija je uvedla obsežno preiskavo, da ugotovi, kdo bi bili vlomilci, ter ima že nekaj sledi za njimi.
Snaga k zdravju pomaga!
Čokert, klepar, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 5, telefon 24-70, nudi trpežne in cenene kopalne kadi že od 130— din dalje.
i Redno cclonočno češčenje presv. Zakramenta
bo v stolnjci v noči od 2. na 3. marca (prvi pelek). Vsako nočno uro od 9 zvečer do 4 zjutraj se bodo opravile najprej molitve 6. ure: Češčenje svetih ran in sv. obličja Gospodovega, nato pa one 9. ure: Češčenje žalostne Matere Marije. Vljudno vabimo može in mladeniče ljubljanske, da žrtvujejo trpečemu Zveličarju vsaj eno nočno uro na mesec. Čjm poznejša in težja nočna ura, tem večje bo zasluženje pred Bogom I
28. dražba kož
divjačine na velesejmu — 6. marca 1939 Pošljite blago na naslov:
Ljubljana — »Divja koža« — Velosejcm
1 Družba sv. Vincencija Pavelskega. Ljubljanske in okoliške konfcrence imajo redni četrtletni sestanek danes, prvo postno nedeljo v Marijanišču. Ob pol 7 sv. maša, ob pol 9 zborovanje v gledališki dvorani zavoda. Vsi delavni člani se nujno pozivajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
1 Krščankso žensko društvo vabi članice in somišljenice na ogled mestne klavnice, ki bo v sredo 1. marca. Zbirališče ob 3 pred klavnico.
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
1 Stolna prosveta prvič v frančiškanski dvorani. V nedeljo, dne 12. marca zvečer ob osmih uprizori dramatski odsek Stolne prosveto dramo »Gospod mora biti«, ki jo je spisal naš prosvetni delavec g. F. MajdiČ. Ker je vsebina igre vseskozi primerna za sedanji čas in je ves čisti dohodek tega večera namenjen po polovici fondu za kongres Kristusa Kralja, oziroma naš bodoči »Slovenski dom«, vabimo že danes vse ljubljanske prosvete ter Fantovske odseke in Dekliške krožke, da se zavzamejo za to našo prvo javno prireditev.
1 Tajna seja občinskega sveta. Dodatno k poročilu o javni seji mestnega sveta ljubljanskega, ki smo ga priobčili včeraj, priobčujemo še poročilo o poteku tajne seje: dosedanji vršilec direktorja mestne ženske realne gimnazije dr. Ant. Bnjec je bil imenovan za direktorja. Upokojeni so bili: Mag. uradnik Rihard Tavčar, mag. uradnica Ana Špinar, strok, učiteljica Josipina Stanonik in uslužbenka Marjana Zupanova. Tajna seja je obravnavala še nekaj drugih personalnih zadev.
1 Predavanje za rezervne častnike. V nedeljo, dne 26. febr. ob 10 dopoldne bo na dvorišču vojašnice 16. artiljerijskega polka zanimivo predavanje, na katero so vabljeni rezervni oficirji tukajšnje garnizije. S seboj naj prinesejo oficirske legitimacije. Vhod
1 Za mestne revežo je darovala tvrdka Split, a. d. v Splitu, podružnica v Ljubljani, 3.000 din, ga. Klara in g. Ivan AVohinc, gininikarstvo na Celovški c. 78, sta pa poslala 200 din, a ga. Marija Luckinann, Aleksandrova c. 9, je namesto cvetlic na grob blagopokojne gdč. Vilmo pl. Tcuffenbach da rovala 100 din. Velikodušnim darovalcem izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo tudi v imenu tistih, ki bodo njih podpore deležni. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Gasilska župa Ljubljana-mesto ima redno letno skupščino v nedeljo, dne 5. marca t. 1., ob 9 dopoldne v mestni jx>svetovalnici v Ljubljani.
1 Živinski sejmi v Ljubljani. Ker je slinavka in parkljevka v Ljubljani prenehala, bo v sredo 1. marca t. 1. spet redni živinski sejem. Na sejem je dovoljen dogon živine le iz krajev, ki niso ogroženi ali okuženi s slinavko in parkljevko.
I Ugodni nakup gradbenega materiala se nudi interesentom iz objektov nekdaj last Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, Tyrševa cesta 35, in Zvonarska ulica 3. Na raz.polago je: zidna in strešna opeka, les, okna, vrata, žlebovi, odtočne cevi in nasipni material. Interesenti naj se javijo na kraju samem na Tyrševi cesti 35, kjer dobe informacijo.
I Slovensko ribarsko društvo v Ljubljani odda
nekaj ribolovnih dovoljenj v svojem jiostrvjem revirju. Reflektanti naj se zglasijo v društveni pisarni, hotel »Metropol« (Miklič) vsak torek ali petek med 19. in 20. ura
Celje
c Duhovniški sestanek bo v četrtek, 2. marca, ob pol 11 dopoldne v opatiji v Celju.
c Deset let Vincencijeve konference ▼ Celju. Kakor smo že poročali, bo Vincencijeva konferenca sv. Danijela v Celju praznovala v sredo, 1. marca, desetletnico svojega obstoja in delovanja. Kako potrebna je bila ta ustanova za Cel jo, dokazujejo golo številke: okrog pol milijona dinarjev jo bilo v tem času razdeljenih med celjske reveže, da ne omenimo drugega velikega dela, ki ga jo opravila konferenca v tem času za lajšanje bede in gorja. Odbor se ob desetletnici v imenu revežev najtop-Icjo zahvaljuje vsem, ki so konferenci na kakršenkoli način pomagali lajšati gorje in bedo, ter jih prosi, da hi ostali konferenci naklonjeni tudi v bodoče. ()l> priliki desetletnice bo v sredo, 1. marca, ob 7 zjutraj v opatijski cerkvi sv. Danijela sv. maša v namen Vincencijeve konference, ob 8 zvečer pa v javni kuhinji v slari mestni ubožnici redni občni zbor.
c Prosvetni večer, ki ga priredi Katoliško prosvetno društvo v ponedelejk zvečer ob 8 v dvorani Ljudske posojilnice, bo posvečen spominu velikega slovenskega pesnika Prešerna. Predaval bo pisatelj Fran Finžgar.
c Zveza združenih delavcev v Celjn ima svoj
redni sestanek v torek ob 6 zvečer v Domu v Samostanski ulici. Na programu zanimivo predavanje.
c Celjski šahovski klub je imel v petek zvečer
je klub mnogo pridobil, kajti g. Gabrovšek je eden najmočnejših amaterjev v Sloveniji. Na brzolurnirju jo bil dosežen naslednji uspeli: Gabrovšek 11 točk, inž. Pipuš 9 in pol točke, Fajs 7 in pol, Pešič iu Mirnik pa po 1 in pol točko.
c To se mora preprečiti. Kako žalostno gleda človek v soboto popoldne in pozno zvečer delavce, ki kar hrume v neki vinotoč v Celju, kjer mnogi puste ves svoj, čez teden s krvavimi žulji prislu-ženi denar, ki bi ga morali dnti za prehrano svoje družine. Prav je, če si delavec privošči pol litrčka, ali tudi liler, da se okrepi, kakor pravimo, ni pa prav, da spušča ves denar po grlu, da mora stradati njegova družina. Posebno pa bi se morali delavci izogibati gostiln in vinotočev, kamor prihajajo brezposelni postopači, ki »strokovnjaško« prazni jo žepe pijanim delavcem. V preteklem tednu sta se pripetila kar dva primera, da je pošten delavec zašel med tako družbo, se ga »naeukal«, nakar so mu vinski sobratje obrnili žepe. Gostilničar pa naj takih primerov ne dopušča več, sicer bo njegov lokal izgubil na ugledu. Pa tudi policija naj posveti malo več pozornosti takim nočnim družbam, katere pač ni težko ugotavljati, kje so.
c V celjski bolnišnici je umrla 24 letna posest-nica Hernaus Julijana iz Dobrine pri Žusmu. Naj v miru počival
c Koncert pevskega zbora Glasbene Matice je preložen od 10. na 13. marec.
c Tajništvo okrajne in krajevne JRZ posluje dnevno od 9 do 12 dopoldne v Domu v Samostanski ulici v 1. nadstr. Vsi, ki žele kakršnihkoli informacij ali hočejo oddati kakšno prošnjo, naj s" zglase v tajništvu le med uradnimi urami.
m
Roparji in morilci so se pripravljali na beg
Načrt za beg je skoval sloviti rokovnjač Koder, ki je nameraval ubiti paznika
V mariborski jetnišnici se je znašla skupina izredno nevarnih razbojnikov in roparskih morilcev, ki čakajo na zasluženo obsodbo. Predvsem sta to slovita rokovnjača Pintarič in Koder, ki sta lansko poletje povzročila s svojimi zločinstvi na Dravskem polju takšno vznemirjenje med ljudmi. Dalje 6edi v jetnišnici tudi roparski morilec Silvester Krajnc, ki je bil 4. januarja obsojen na 6inrt na vešalih ter čaka sedaj na svojo nadaljno usodo. Poleg njih je čakal do danes na sodbo tudi 29 letni delavec Valentin Grilc, ki je osumljen, da je izvršil 14. junija lanskega leta v Makolah drzen roparski napad. Poleg teh razbojnikov pa 6e nahaja v jetniških celicah še več nevarnih rokovnjačev, katerim seveda d iši svoboda. Razumljivo, da se je med njimi porodila misel na beg, katerega je Pintarič že svo-ječasno sam po,skušal, pa se mu je v zadnjem hipu ponesrečil. Pintariča so potem z verigami in samotno celico ukrotili, tako da je sedaj ponižnejši, pač pa je njegov pajdaš Koder še vedno ves divji ter je neprestano snoval načrte, kako bi se rešil ječe in grozeče 6odbe, ki se bo pri njem najbrže glasila na »smrt na vešalih«.
Včeraj po kosilu so se podali jetniki kakor običajno na sprehod po dvorišču jctnišnice. Na sprehodu so bili med drugimi Koder, Krajnc in Grilc. Nenadoma je paznik opazil, kako je Koder izročil Krajncu na skrivaj listek papirja. Takoj je priskočil ter Krajncu 6 silo iztrgal ta papir. Na njem
je bil napisan načrt za drzen beg iz jetnišniških zaporov, ki bi 6e bil začel z novim zločinom. Koder je spretno zasnoval načrt na ta način, da bi se beg izvršil v nedeljo, ko sta v jetnišnici v službi samo dva paznika. Koder je nameraval v pripravnem trenutku pozvoniti ter tako poklicati paznika v svoj celico. Čim bi bil ta stopil v razbojnikovo celico, bi bil Koder planil nanj ter ga zadavil. Nato mu je nameraval vzeti unifo,rmo ter orožje in se sam preobleči v paznika. Nato bi bil izpustil ostale jetnike iz celic, nakar bi odšel k vratom, ki jih straži drugi paznik. Tudi tega bi umoril ter bi s tem dobil v roke še ključe od glavnih vrat jelnišni-ce. Jetniki bi postali s tem gospodarji vse jetniš-nice ter bi lahko lepo v miru pobegnili v svobodo. Potem bi se podali vsak v svojo smer.
K sreči pa je bil komplot zaradi pazljivosti paznika pravočasno odkrit. Jetnike, ki so se pripravljali na beg, so takoj vkovali v težke verige ter jih vtaknili v varne celice v kleti, kjer 60 sedaj 6trogo zastraženi. Grilc pa je prišel danes zaradi ropa, katerega je obtožen, pred veliki senat. Kakor znano, je Grilc sodeloval lansko leto 14. junija skupaj z že prej obsojenima Gumzerjem in Mauričem pri razbojniškem napadu na posestnice Marijo in Genovcfo Mulec v Makolah. Pred sodnike so ga danes pripeljali zvezanega v težke verige na rokah in nogah. Dejanje je priznal ter je bil obsojen na 6 let robije ter trajno izgubo častnih pravic.
m Zlato poroko sta včeraj obhajala g. Franc Kelbič in njegova žena Neža roj. Ornik. Jubilanta g. Kelbiča se gotovo spominjajo cele generacije dijakov mariborske klasične gimnazije, kjer je skoraj 30 let služboval kot šolski sluga. Oba slav-ljenca sta danes kljub visoki starosti še vedno čila in zdrava. Obema, zlasti g. Francu, ki je za svoje zvesto službovanje na mariborski gimnaziji od najvišjega mesta odlikovan z zlato kolajno za državljanske zasluge, k lepemu jubileju iskreno čestitamo!
m Občni zbor Muzejskega društva v Mariboru bo v nedeljo 5. marca ob 10 dopoldne v prostorih Študijske knjižnice.
m Poroka. Pri Sv. Magdaleni v Mariboru sta se poročila Joško Cmok in Pavla Domanjko. Mlademu paru mnogo sreče I
m Na IV. prosvetnem večeru v sredo, dne 1. marca, predava prof. Jan Šedivy o novi Češkoslovaški.
m Poročita se drevi pri Sv. Vidu pri Ptuju učiteljica gdč. Brloglnvec Sabira iz znane mariborske rodbine ter učitelj g. Miran Kolšek. Mladi par bo poročil bogoslovni profesor dr. Moško. Iskreno čestitamo!
ni V Ljudski univerzi bo jutri v ponedeljek predaval prof. dr. Željko Jiracušek, asistent na univerzi v Zagrebu, o romanski in gotski umetnosti na Hrvatskem.
m Žetev smrti. Na Ptujski cesti 53 je umrla soproga upokojenca Elizabeta Vitez, stara 36 let. V bolnišnici je umrla zasebnica Terezija Koler, slara 67 let. Naj počivata v miru!
m Fantovski odsek Maribor II. Ker so prostori zasedeni, mora sestanek v ponedeljek odpeli. Prihodnji sestanek naslednji ponedeljek v običajnih prostorih.
m Vinska poskušnja najboljših ljutomerskih vin v hotelu »Orel«.
m K našemu poročilu o izsleditvi vlomilca v Babičcvo stanovanje nam spqjoča mati dekleta, kateremu je vlomilec Pepevnik izročil prstan, da ni imela njena hčerka z vlomilcem nobenega razmerja.
GledališJe
Nedelja, 26. febr., ob 15: »Pokojnik«. Glo-
boko znižane cene. dana nevesta«.
Zadnjikrat. — Ob 20: »Pro-
Spomladansko blago
lepih vzorcev, dobite poceni pri I. TRPINU, MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 15
Lepo damsko in moiko oerilo. no«a^e
nove barve. šiviljske in krojaške potrebščine, kakor tudi za ročna dela kupite zdaj poceni pri FRANC ŠKOF nasl. Mirko Brečko, Aleksandrova c. 23
Tkanine
..Obnova" - F. Novak. Juriiieva ul. 6.
7a pohištvo in zavese, gradi za ma-drace in rolete doba>lia najceneje
Maribor, SiMilfOrl|, specijalist
za ženske bolezni
dr. Ipavic Benjamin, vogal: Prešernova 31 — Tomšičev drevored 4.
Po slovenski domovini
Slovo od Vinka Bogataja
V torek, dne 21. februarja so položili na radovljiškem pokopališču k počitku g. Vinka Bogataja, trgovca in posestnika iz Radovljice. Ravno, ko je najlepše uredil svoje gospodarstvo in ko je s svojo go. soprogo in v krogu svojih otrok Vinkca in Martince začel uživati sadove svojega truda, mu je kruta usoda pretrgala nit življenja in mu prekrižala vse načrte. Od vseh strani so se zgrinjale množice njegovih prijateljev in znancev, njegovih stanovskih in društvenih prijateljev tisti dan. Vrsla za vrsto gasilcev se je pomiksla od doma pokojnega Bogataja proti farni cerkvi in od tod na pokopališče. Vsak od teli se jo z bolestjo spominjal zdravega in ne-utrudljievga svojega tovariša, ki jo pred par dnevi še z vso dušo in vso ljubeznijo koval načrte in snoval novih dobrin za gasilce. V strnjeni vrsti so korakali člani fantovskega okrožja v Radovljici. Vsak od teh je videl pok. g. Bogataja pri sejah bivšega »Orlac in Prosvetnega društva. Vsakemu od teh je krvavelo srce, ko je spoznaval na poslednji poti g. Bogataja, da ni njemu enakega. Ni bilo prostora dovolj od farne cerkve pa do doma pokojnikovega, da bi se bile razvrstile vse množice znancev in prijateljev in uradnih zastopnikov, ki so še poslednjič bolele dokazati g. Bogataju, da je bil kot človek dober kakor kruh in kot prijatelj in društvenik pošten, značajen ter nenadomestljiv. Vse te množice so oh tem najbolj žalostnem trenutku iskreno sočustvovale s strto pokojnikovo gospo soproiro. knleri sla ostala v edino tolažbo pridna otročička Vinkec in Marlinca. G. Bogataja res ni več med nami. Duh njegov pa je ostal. Za njegova dela skozi trdo življenje ve Bos, ki je pravičen in ki ga je zato nagradil z mirnim večnim počitkom.
Občni zbor Kmečke zveze
V nedeljo, dne 5. marca t. I., bo zboroval parlament slovenskega kmečkega ljudstva. Tega dne ima namreč Kmečka zveza, stanovska kmečka organizacija, svoj redni letni oljčni zbor. Glavni odbor bo polagal račune o delu v preteklem letu, poročal o razvoju in uspehih organizacije, povedal pa tudi načrt dela za bodoče. Nad 300 krajevnih organizacij ho poslalo svoje delegate, ki bodo zastopali nad 70.000 članov. Občni zbor bo v Celju v dvorani Ljudske posojilnice. Začetek zbora jo napovedan ob 10.15 dopoldne.
Slovaki teden v Novem mestu
pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena
od 7. do 12. marca 1939.
Z namenam, da prikaže kulturno podobo Slovencev in opozori na probleme slovenskega naroda, je pripravilo Prosvetno društvo v Novem mestu vrste* predavanj in drugih prireditev, ki se t odo v okviru slovenskega tedna vrstile ad 7. do 12. marca v Novem mestu.
Začetno besedo bo spregovoril g. ban dr. M. Natlačen, ki jc blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad slovenskim tednom.
Predavali bodo: urednik dr. Al. Kuhar o problemih slovenskega naroda; prosv. insp. Silvo Kranjcc o slovenski zgodovini; urednik dr. T, De-beljak o slovenski kniiževnosti; univ. proj. dr Fr. Štele o slovenski likovni umetnosti in prof. V. Ukmar o slovenski glasbi. Predavanja bodo deloma spremljale skiontične slike.
Posamezne večere boda poživljale orkestralne točke in recitacije, na sporedu pa je dalje tudi .1 Jalcnova drama »Bratje in koncert slovenskih pesmi, ki jih noje operni pevec M. Dolničar.
Slovenski teden se zaključi z govorom g. prosta K. Čerina in sveto maša v kapiteljski cerkvi.
Podrobneiši program ie razviden iz vabil. Da bi bile prireditve slovenskega tedna dostopne čim širšim plastem dolenjskega ljudstva, katerim so tudi namenjene, je Prosvetno društvo določilo najnižio, malenko.slno vstopnino.
Slovenski teden naj bo iskrica, iz katere naj zagori mogočen kres narodne zavednosti na Dolenjskem. Zato prihajajte vsi, od blizu in daleč, k predavanjem in ostalim prireditvam!
Novo mesto naj pa še posebej do,kaže, kako močno čuti slovensko. Zato prosimo tudi, naj se vse event. druge prireditve prelože.
Prosvetno društvo v Novem mestu.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo Rolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl reg S br. 30474/35.
Slovenci v Zacirebu
Zagreb, 24. februarja.
V nr\vem letu nadaljuje Slomškovo prosvetno društvo svoje delo po dosedanjih preizkušenih smernicah. Naj v naslednjem v nekaj stavkih podamo letopis d^-la v prvih dveh mesecih letošnjega leta.
Prosvetni večeri«
1. jan. jc bilo predavanje !z zdravstva (g. dr. Jože Marjetič).
6. jan.: Nekaj perečih družabnih vprašanj (predaval g. Kikl Ludviki.
15 jan.. Družba sv. Mohorja in njen pomen v slovenskem naro,du (Jože Grcgorič).
22. jan.: Pravice in dolžnosti popotnikov na železnici (g. Edvard Stok, žel. uradnik).
29 jan.: Potovanje po Italiji (s skioptičnimi slikami; predaval g. Alojz Rant, sodnik).
12. febr.: Papež Pij XI. (njegovo življenje in delo; Gregarič Jože.)
19. febr.: Sestava snovi (g. prol. Alfonz Valcs).
S tem smo imeli v tej sezoni že 12 prosvetnih večerov, ki so bili vsi zelo lepo obiskani in so nudili poslušalcem v priprosti obliki karistne duševne hrane.
Poleg tega je dramatični odsek istega društva vprizoril dve igri: 8. jan. »Mežnarjevo Liziko«, 5. februarja pa burko »Butalci«. ki jo jc dramatizi-
ral Tone Kušar. Obe igri »ta «e dobro obnesli,
zlasti pa še druga, katero je zrežiral g. Franc Rup-nik, ki je igral tudi vloga dr. Kampelca. V6i igralci in igralke so se potrudili in lepo zaigrali, največ smeha pa ie vzbujal g. Ivan Pecigus (Miha Bimho) in njegova žena gdč Rezika Rebernak. — Sedaj se pa že pripravljajo za novo igro, ki bo 12. marca popoldne Na sporedu jc Manice Komanove »Prisega a polnoči«.
Šolar po nesreči ustrelil otročička
Črensovci, 24, februarja.
V četrtek popoldne se je pri posestniku Ivanu Kolarju v Črensovcih zgodila zaradi neprevidnosti nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev nedolžnega
otroka.
Okrog pol ene .sta se igrala 14 letni Kolar Martin in 3 in pol letni Magdič Franc, sin Jožefa in Dore iz Male Sredice pri Belovaru, ki je bil sedaj tukaj pri stricu. Otroka eta se imela zelo rada in sta bila vedno skupaj. Sedaj pa ju Je nesreča nanesla na podstrešje, kjer sta pregledovala neke papirje, pri tem pa sta našla vojaški samokres, katerega je baje oče prinesel iz svetovne vojne. Fant, nič hudega sluteč, je naperil orožje na otroka, ni pa vedel, da je v samokresu naboj. Orožje se je sprožilo in otrok je padel zadet. Takoj so ga z avtom prepeljali k najbližjemu zdravniku v Beltincc, ki pa ni mogel nuditi nobene pomoči, ker je otrok imel prestreljeno glavo in je pri prevozu izdihnil.
Grobnice in spomenike
kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09
Kamnik
Žalno komemoracijo po pokojnem papežu Piju XI. priredi društvo »Kamnikt danes popoldne ob četrt na 4 v Kamniškem domu. Spored: 1. Gallus: Glejte, kako umira pravični. Poje moški zbor. 2. Deklamacija. 3. Govor o pok. papežu.
4.	Veličina papešlva in njegov pomen. Krasne skioptične slike o Vatikanu. Pridite polnoštevilno, da počastimo spomin papeža-velikana. Vstop prost. Prosimo za prostovoljne prispevke za kritje stroškov.
Domžale
Efektna loterija Fantovskega odseka v Domžalah. Žrebanje bo nepreklicno v nedeljo, dne
5.	marca 1939 v Društvenem domu v Domžalah. Ker so dobitki prav izbrani in lepi, zato priporočamo vsakomur, da si čimprej oskrbi srečke, ki se dobijo pri vodstvo FO v Domžalah. Cena srečki 3 din je prav nizka v primeri z bogatimi dobitki. Zato v nedeljo vsi na efektno loterijo v Domžale.
Jesenice
O peti svetovni velesili, bo predaval v Krekovem domu v sredo, 1. marca ob 8 zvečer, gosp. urednik Košiček.
SS ... ,d»r«n nilaoCl m »4	»
Novo mesto
Dne 28. februarja ob 11 dopoldne bo prodana
na okrajnem sodišču, soba šL 35, hiša št. 5 na Bregu. Cenjena je na 40.658 din, najnižji ponudek 30.000 din, jiotrebna kavcija pri dražbi 4065.80 din.
Prireditve po deželi
Št. Vid nad Ljubljano. »Podrti križ«, dramo v štirih dejanjih, katera nam predstavlja življenje na vasi in barbo mladih študentov, zapeljanih po slabi tovarišiji, ki sklenejo podreti križ — si bo lahko ogledal vsak danes ob pol 8 zvečer.
Dol. Logatec. Danes bo otvoritev novega zvočnega kina v Prosv. društvu. Kot prva predstava bo predvajan danes popoldne in zvečer velefilm »Poročnik indijske brigade«. Prihodnji film bo »Kraljevič in siromak.«
Ptuj
Razstava slikarja Franceta Miheliča v Dijaškem domu. Že nekaj dni je v Dijaškem domu razstava profesorja Fr. Miheliča, znanega slovenskega slikarja. Razstavlja 26 oljnatih slik 1er 6 grafik. Da razstavlja slovenski umetnik v Ptuju, je že samo to dejstvo vredno podpore vsega občinstva. Taka razstava potrjuje, da se tudi ta kraj Slovenije umetniško probuja ter skuša uveljaviti na tistem polju, kjer podeželje lahko tekmuje s prestolicami in ga celo lahko nadvlada. Kar se tiče slikarja Miheliča izpričuje na tej razstavi velik napredek od prejšnjih slik, kajti iz zagrebške šole je prešel v svojo lastno izražanje ter je s svojim čopičem ovekovečil Haloze in ptujsko okolico. O razstavi bomo seveda šo jniročali, za sedaj pa opozarjamo občinstvo, da bo razstava odprla samo šo danes, v nedeljo, in jutri, v ponedeljek, in naj jo zato nikar ne zamudi obiskati. Saj je slit karska razstava priznanega slovenskega umetnika kulturna redkost v mestu.
Pevski zbor Glasbeno matice v Ptuju začne v četrtek, 2. marca vaditi za pevski zlet v Belgradu in so vabljeni vsi dosedanji pevci in pevke ter tudi nove pevske moči, da se vaj udeležujejo.
Umrla je 95 letna Rašl Ana, zasebnica iz Ptuja. Bila je dobra krščanska žena. Naj v miru počival
Ljutomer
Vinska razstava. V torek, dne 28. februarja, bo zopet oživel naš starodavni Ljutomer, ki je daleč po svetu znan po svojem vinu »Ljutomer-čan<. Ta dan bo vinska razstava in vinski sejem, na katerem bodo razstavljena najboljša in raznovrstna vina vinogradnikov iz ljutomerskega, gor-njeradgonskega in štrigovskega vinskega okoliša. Otvoritev razstave ob 9. Ob 10 dopoldne v Katoliškem domu vinogradniško zborovanje, na katerem bodo govorili strokovnjaki o perečem vprašanju vinogradništva. Na to veliko pomembno prireditev so vabljeni vsi vinogradniki.
Občni zbor .tlfZ za občino Ljutomer bo danes ob 9 v Katoliškem domu. Vabljeni vsi člani in somišljeniki.
Laško
Avto ste nam torej odpeljali Kamničani. Vam ga prav iz srca privoščimo. Saj je prišel v dobre roke. Zadela ga je Marija Doiinšek iz Kamnika št. 7, žena delavca, ki ga bo pač znala dobro naobrniti. čestitamo ji in ga ji prav iz srca privoščimo, da si bo iz izkupičk zanj mogla kupiti
svojo streho, da jI no bo treba več prebivati v
zatohli podstrešni sobi s svojo družino. Motor je
dobil Celjan Rudolf Tovornik, progovni delavec. Par volov Ojsteršelc Tono iz Laškega. Radijski aparat Terglav Jelica iz Polzele. Šivalni stroj jo bo ubral v bulo Ljubljano, ko bo kdo prišel ponj. Telico je zadel tudi Celjan Alojzij Brtole. Kolo jo med drugimi zadel tudi ravnatelj bogoslovja v Mariboru kanonik dr. Alojzij Osterc. Tako je žreb dobitke razmetal po vsej Sloveniji, domačinom pa je prav malo privoščil. Drugih, ki so sedaj ostali praznih rok, pa se bo usmilil prihodnjič. Vsem sodelavcem iskrena hvalal
Bizeljsko
Za po toči hudo prizadete in zaradi tega pomanjkanje trpeče vinogradnike na Bizeljskem so od zadnjega izkaza darovali: Pomožnemu odlx>ru Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani 1000 din, žup-nemu uradu pa: g. trg. Frece Martin 100 din, g. lekarnar Mjhelič, Brežice, 100 din, dr. Anton Vili-mek, Bizeljsko, 100 din (ta zadnji znesek za obutev za revne šolarje). Vsem darovalcem: Bog plačaj I
Tudi na češkoslovaškem so se naši sijajno odrezali
V	smuku sta imela naša dva tekmovalca Heim in Praček precejšnjo smolo in se nista tako plasirala, kakor smo splošno pričakovali. Nasprotno sta se pa oba prav izborilo obnesla pri tekmah v slalomu in je zasedel Praček odlično Iretje, Heim pa peto meslo. Glede tia izboren plasma v slalomu se je zboljšalo njuno stanje v splošni klasifikaciji tako, da je zasedel v alpski kombinaciji Heim četrto, Praček pa peto mesto. Naša odlična alpska smučarja sta nas tudi na češkem drž. prvenstvu nadvse častno zastopala in ponovno dokazala, da gre naš smučarski šport stalno navzgor in da morajo že sedaj drugi narodi tudi z nami računati pri mednarodnih srečanjih. V naslednjem prinašamo še rezultate;
Tri slalomu so bili doseženi naslednji uspehi:
1.	Bournet (Francija) 1:24;
2.	Agnel (Francija) 1:36;
3 Praček Ciril (Jugoslavija) 1:36.8;
4.	Lukec (ČSR) 1:41;
5.	Heim Hubert (Jugoslavija) 1:53.3.
Končni rezultati za alpsko kombinacijo za
prvenstvo Češkoslovaške so:
1.	Bournet (Francija) 359 točk;
2.	Acnel (Francija) 371 točk;
3.	Cortečko (ČSR) 415 točk;
4.	Heim Hubert (Jugoslavija) 435 točk;
5 Praček Ciril (Jugoslavija) 438 točk.
Ferraria v Ljubljani
Dane« se bo odigrala prijateljska nogometna tekma med prvakom 1. razr. zagrebške nogometne podzveze in našim ligašem. 1'ričetek bo ob 15.
Prcdtekma Ljubljana B : Kranj ho ob 13.
Med tekmo Ferarria : Ljubljana bo na igrišču Ljubljane prenos iz Berlina Jugoslavija : Nemčija
na igrišču SK Ljubljane na Tyrševi cesti. Na današnji nogometni tekmi Ljubljana — Ferraria bo radijski prenos meddržavne nogometne tekme Nemčija — Jugoslavija v Berlinu. Iz prijaznosti je aparaturo dala na razpolago in jo montirala tvrdka >KadiovaU, Ljubljana.
Iz ekspozeja ministra za telesno vzgojo naroda g. J. Čejoviča
V	proračunskem predlogu ministrstva za telesno vzgojo naroda je za leto 1939-40 predvidenih 20,139.657 din za Sokolslvo, športne organizacije, gasilstvo itd. V preteklem letu se je polagala velika pažnja na obvezno telesno vzgojo naroda in so rezultati kljub velikim težkočam zadovoljivi. V letu 1937 so bili postavljeni športni referenti po banovinah, srezke referente so začasno postavili bani, četudi v to svrho ni bilo na razpolago primernih sredstev. V prihodnjem proračunskem letu bodo erezki referenti postavljeni od ministrstva za telesno vzgojo naroda V letu 1938 se je vadilo v prazničnih tečajih 634.284 obveznikov napram 245.000, ki jih je bilo v letu 1937. Vsa ta mladina se vadi v 2138 organiziranih prazničnih tečajih, katere vodi 7006 nastavnikov, dočim jih je bilo v letu 1937 samo 2208.
V	zvezi Sokola kraljevine Jugoslavije je včlanjenih 218.433 pripadnikov, ki pripadajo 2204 edi-n i ca m. Šport je organiziran v 27 športnih zvezah. Jugoslovanski športniki, ki so bili pred 15—20 leti še nepoznani po svetu, so danes povsod dobrodošli gostje. Pod ministrstvo za telesno vzgojo naroda spadajo dalje .še druge organizacije, zlasti Zveza fantovskih odsekov, ki se hitro razvija in ki je 7. lastnimi sredstvi zgradila največji stadion v državi. Dalje omenja ekspoze visoko šolo za telesno vzgojo, ki je bila odprta 15. sept. 1938.
^ Letošnji proračun je povečan od lanskega za 1,274.962 din, to povečanje gre na račun osebnih izdatkov, ki znašajo 6940 in na materialne, na katere odpade 1,268.022 din.
Od dvanajst milijonskega proračuna odpade 40% samo na redne podpore na osnovi zakona za dve organizaciji (Sokolstvo in gasilstvo) in ostalih 60% na celokupno vzdrževanje (osebni in materialni izdatki), dalje za obvezno telesno vzgojo naroda. za vse podj)ore šporlnim organizacijam, za osnovanje in vzdrževanje visoke šole za telesno vzgojo itd.
»Leteči Kranjec« je dobil nov motor
Velika želja ne samo Stariča, pač pa tudi ostalega športnega občinstva, da bi Starič dobil novi dirkalni molor. se je vendarle izpolnila. Motoklub »Hermes« je naročil za svojega svetovno znanega prvaka nov dirkalni molor iz Londona. Že pred meseci je ta motor prisjiel v Ljubljano in ker ni bilo mogoče dobiti uvoznega dovoljenja in dovoljenja za nakup angleške valute, je molor ležal do sedaj na ljubljanski carinarnici. Ze je postajala možnost in bojazen, da bo motor odpotoval nazaj v Anglijo. Zdaj so pa le izposlovali to dovoljenja, seveda se je tem v prvi vrsti zahvaliti načelniku Motokluba Hermesa g. M Staretu, ki je kol narodni poslanec v Belgradu to izjx>-sloval. Vsa pohvala gre pa tudi podnačelniku Motokluba Ilermesa g. Bregarju, ki je v glavnem vodil to akcijo, obenem pa še precej segel v svoj žep. — Na sliki vidimo Stariča, kako z veselim
Brežice
70 letnica Pečnikov« mame. Jutri, 27. februarja
praznuje na prijaznem domu v Zakotu pri Brežicah 70 letnico svojega plodonosnega življenja daleč okoli znana in spoštovana Pečnik Marija, vzorna slovenska mati in gospodinja.
Jubilantka je bila rojena 27. februarja 1869 v znani Planinčevi družini na Libni v župniji Videm. V svojem 18. letu se je leta 1887 poročila s pok. Pečnikom Jožefom, posestnikom v Zakotu, kjer živi na domu že 52. leto V srečnem zakonu sc jima je rodilo 12 otrok, od katerih jih še živi 10, 3 sinovi in 7 hčera, ki so že vsi preskrbljeni. Hud udarec za njo je bil, ko ji jc leta 1913 umrl dobri in skrbni mož. Ostala je sama na obširnem posestvu z otroci, od katerih je bil najmlajši star komaj pol leta. Sama je prijela v roke gospodarstvo in ga vzorno vodila skozi polnih 22 let. Kakor je bila sama vzgojena v strogo krščanskem duhu in delavnosti, tako je vzgojila tudi vse svoje otroke. Vsi so bili in so še danes aktivni člani tuk. prosvetnega društva in cerkvenega pevske-a zbora. Jubilantki iskreno čestitamo k iepemu ju-ileju in žel:mo, da jo Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja.
/ My lO>
mv
licem pelje novega jeklenega konja na svoj cfom.
To je specialna dirkalna mašina znamke »Jap< 500 m', ki dosega brzino do 200 km na uro. Prvič bo Starič startal s tein motorjem na velikih mednarodnih motociklističnili dirkah v Trstu, katere se bodo vršile na velikonočno nedeljo. 7. maja bo startal v Zagrebu, meseca junija je pa Starič povabljen že na štiri velike dirke v Nemčijo.
Upamo, da bo novi jekleni konj v polni meri služil njegovim zahtevam in želimo, da bi imel pri svojem podvigu mnogo uspeha, doma in v tujini in da bi še nadalje tako slavno zastopal naše ime izven meja naše domovine.
fcf. "a-aa......	../»tačasiič it,.
»Leteči Kranjec« Starič z novim motorjem.
Celjski šport
Danes ob pol 3 se bo odigrala na igrišču na Glaziji zanimiva pokalna tekma med SK Celjem in SK Olimpom. Tekmo bo sodil g. Hobaher. Ob pol 11 se prične na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Hrastnikom.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
tSK tHcrmest, nogometna sekcija. Opozarjamo vsn igralca na današnjo dopoldanske trening toknio na našem igrišču. Udeležba strogo obvezna za vse določene. Podrobnejše poročilo na običajnih mestih.
Snežne razmere
Porodilo Tujskoprometnih zvez v J.Jubtjavl in Mariboru. SPI) in JZSZ z dne 25. II. 1939:
Kranjska gora. S10 m: 0, delno oblačno, 25 cm anegn,
sren, s,'in kal išče. uporabno. Kranjska gora-\'rši(, 1515 m: 0, delno oblečno, 10 om
pršiča, 3;') cm podlage Rateee-Planica, 870 m: 2, delno oblačno, 25 cm snega,
južen, skakalnice uporabnen. Planica-Slatna, 950 m: 2 delno oblačno, 10 cm snega, južen.
Bohinj zZlatorogt, 350 m: 2, oblačno. 10 cm snega. Južen. Dom na Komni. 15P0 m- " sneži, IDOcm snega, pršič. Koča na Zelenici, 1531 m: —3, delno oblačno. 185 con snega, pršič.
Dom na Krvavcu, 1700 m: —4, oblačno, 16 om pršiča, 50 podlage.
Velika Planina, 1558 m: —3, deln, oblačno, 45 cm snoga, sron.
Na Črnem vrhu nad Jesenicami je snega 50 om, snežni tereni izborili, smuka dobra.
ZFO
II. akademija ZFO in ZDK
V nedeljo, dne 5 marca t. I. ob 20 (8 zvečer) bo v veliki dvorani hotela Union II. telovadna akademija, ki jo priredi Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem Zveze Dekliških krožkov. Na akademiji bo 14 izbranih točk, pri katerih bodo sodelovali fantje in dekleta, ki bodo pokazali sadove svojega zimskega dela v telovadnici. Na sporedu so razne proste, simbolične in gimnastične vaje ter vaje z žogami in robčki. Lepa in zanimiva bo zadnja točka, rajanje deklet v posebnih nošah. Člani bodo pokazali svoje poljubne prosto vaje, ki prehajajo dandanes v talno telovadbo, pri kateri služijo telovadcu tla kot orodje. Take proste vaje vidimo dandanes samo pri mednarodnih tekmah. Na orodju: konju, bradlji in drogu bo nastopala močna vrsta, ki bo pokazala vrhunske vaje in sodobno smer orodne telovadbe.
Vstopnice od 3 do 20 din se dobijo od jutri dalje pri ZFO (prostori Prosvetne zveze), Miklošičeva cesta 7-t. Vse odseke in krožke opozarjamo da si takoj preskrbijo vstopnice, knr jih bo proli koncu tedna golovo zmanjkalo kakor lansko lelo. Zlasti oddaljenejši odseki in krožki, ki nameravajo posetiti akademijo, naj takoj naročijo vstopnice (ia ne bodo prišli na dan akademije v Ljubljano in vstopnic ne !>odo mogli dobiti več.
U C T U U A
Glasbena akademija in orgle
Ne vem, ali za glasbeno življenje našega naroda nisq najpomebnejše orgle in vse, kar je z or-glami v nujni jfvezi.
Orgle že same po sebi omogočajo pri nas najbolj razširjeno, dan za dnem rabljeno, pa tudi nad vse plemenito vrsto glasbe. V glasbi slovenskega naroda eo orgle tako važne, z glasbeno vzgojo ljudstva tako nujno zvezane, da bi med našim narodom zamrla malodane vsa glasba, če utihnejo orgle. Če orgel ni, ni organistov; če organistov ni, ni zborov; če zborov ni, ni petja; če petja ni, vsa naša mogočno razvita cerkvena glasba zgrmi na tla. S cerkvcno glasbo se podero stebri tudi svetni glasbi, ki se je zadnjih štirideset, petdeset let, posebno pa po vojski tako nezaslišano razvila. Saj ima vsaka župnija zraven cerkvenega tudi svoj svetni, društveni pevski zbor, saj je po večjih krajih celo po več zborov, saj je po Sloveniji samostojnih pevskih zborov množica. In pevovodje teh zborov — ali niso po veliki večini — po kmetih in manjših mestih kar skoro brez izjeme — prav or-ganisti?
Orglanje že dve človeški dobi — do najnovejših časov — goji orglarska šola ljubljanske škofije. V lavantinski škofij je to nalogo nekoliko kasneje prevzela orglarska šola v Celju, ki se je pred kratkim preselila v Maribor.
Že orglarska šola je vzgojila veliko dobrih organistov — nekateri med njimi so postali kar vir-
— morali ttidi privzeH ogle; če se akademija ustanavlja in izpopolnjuje v Zagrebu, kjer se umetniška igra na orgle že poučuje: Kaj naj rečemo o Sloveniji? Ali ima vsa država skup toliko resnična umetniškim zahtevam ustrezajočih, kar vzornih orgel, kakor jih ima Slovenija sama? Ali kateri del naše domovine čuti tako živo potrebo po čim viSji izobrazbi organistov?
Ali mar Slovenci nimamo imenitne orglarske zgodovine? Od slovitega Križmana, ki njegove orgle še danes — po skoraj 200 letih — v tujini še bolj ko doma — slove kot neprekosljiv vzor svoje dobe, preko Deva, Goršiča in Milavca do Jenka, smisel za čim lepše, čim popolnejše orgle med ljudmi stopnjema raste,1 in naši mojstri se od orgel do orgel, iz leta v leto razveseljivo izpopolnjujejo.'
Pri nas se orgle vse premalo cenijo. Poglejmo drugam! Kar k sosedom Nemcem! Ali ni Bach svetovno sloven prav zavoljo orgel, ki je zanje napisal svoje nesmrtne preludije in fuge? fn mar ne prav tako nemški sodobni Bach — Reger! da ne omenim Brucknerja, ki se je proslavljal na Križmanovih orglah v gt. Florijanu. — Poglejmo k Francozom. Mar niso z veseljem in ponosom kot organisti in skladatelji za orgle nastopali največji umetniki? Ali bo dovolj, če omenimo milega Gou-noda, vekovitega Cezarja Francka, pošastnega Berlioza, iskrivega, duhovitega Guilmanta, veli-
Orgle v Sidneyu v Av-traliji, ene največjih n« vetu, za 5 organistov in 10.000 piščali te«- 140 registri.
tuozi — da omenimo samo Hladnika, Jobsta. Dala jan je toliko, da so se nekateri mogli iti spopolnje-vat na konservatorije, akademije.
In prav po organistih, ki je Foerster njih izob-rrazbo resno in temeljito zastavil, se je glasba po Sloveniji tako silovito razgibala. Danes celo v hribih težko najdeš župnijo, ki bi ne imela izvežba-nega organista, zmožnega, da morda sicer res preprosto, pa vendar dostojno, glasbeno neoporečno orgla.
Do orglarske šole še mesta vselej niso imela niti majhnih zmožnih zborov; nekaj sopranov in altov na koru je bilo pogosto vse. Za svetno petje so skrbeli redko sejani moški kvarteti, ki so hodili iz kraja v kraj, od čitalnice do čitalnice, z veselice na veselico in v ljudeh širili veselje do naše pesmi, v skladateljih pa veselje do ustvarjanja.
Ko so se pa iz orglarske šole začeli usipati novi glasbeni delavci-organisti, se je izkazalo, da
je tudi naš preprosti človek glasbeno nenavadno	•• ,	.	-
nadarjen. Česar prej marsikje niso upali doseči z Slovenija sloves, da je dežel« petja, potem bo
častnega Widorja in sedanjega profesorja orgel na pariškem konservatoriju, enega najspretnejših organistov-virtuozov na svetu, Marcela Duprea?"
Saj Francozi v pravkar pretekli dobi niso bili preveč cerkveni; toda dobrega okusa pa le niso pogrešali in zato so cerkveno umetnost — tudi orgle in orglanje visoko cenili.* Medtem s« pri nas nekateri — ali pa mnogi — cerkveno glasbo podcenjevali in ji umetniškega značaja niti priznavali niso, tako da veliki Foerster prav zaradi rvoje cerkvene glasbe ni našel milosti, čeprav vsa naša glasba prav na FoensteTjevi cerkveni glasbi temelji.
Nič manj ko orgle, kličejo jx> akademiji naši pevski zbori, cerkveni in svetni. Če so vsega priznanja vredne uspehe dosegli že doslej, kaj dosežejo šele poslej, če jih bodo učili še bolj izvežba-ni pevovodje! Saj bo glasb, akademija morala z vso pazljivostjo skrbeti za to, da se mladi glasbeni naraščaj vzgoji za odlične, popolne pevovodje, ki jim bodo zbori zares zveneli kakor orgle. Če ima
bolj ali manj izobraženimi meščani, to so naši organisti dosegli s čisto preprostimi, kmečkimi pevci. Spominjam se, kako so n. pr. 10 let pred vojsko na Bledu glasbeno razvajeni odlični Dunajčani spraševali, odkod ta izvrstni, nepričakovano uglajeni, mogočni, ko orgle polno zveneči cerkveni pevski zbor? Ko so zvedeli: To so sami kmečki ljudje: možje, fantje, dekleta, niso hoteli verjeti, dokler jih niso videli s vojimi očmi. In še za organista so bili radovedni, odkod je. Pa smo jim razložili: učenec je naše orglarske šole. Mislili so, da imamo za počitnice nalašč najet poseben zbor in posebej izobraženega organista.
Če so razne slovenske pevske zveze — jx> zgledu prosvetnih zborov, včlenjenih v »Pevski zvezi« —zbrale več nego tri stotine pevskih zborov v svoje družbe, je to predvsem sad požrtvovalnega delovanja organistov, izobraženih v orglarskih šolah, Če skupni nastopi dva, tri tisoč pevcev s skladbami, ki so trd oreh zborom, sestavljenim iz glasbeno posebej izšolanih pevcev, — če ti naši preprosti pevci svojo nalogo izvršč tako, da se tujci, glasbeno izobraženi in razvajeni, čudijo ia točnosti ter mogočne ubranosti ne morejo razumeti — ali ni to zasluga naših pevovodij, ki se za orglami uče, si ob ubranosti orgel svoje uho izobražujejo, da z vedno tanjšim sluhom skrbč za čim lepšo ubranost v zboru? In če kot zbor nastopi ves narod, če na veličastni prireditvi pojo stotisočera grla, da tuji poročevalci vsi prevzeti pišejo kakor o čudu, ko poje »množica sto tisoč pevcev in dela čudeže kakor majhen zbor učiteljev petja, ki popolnoma obvladajo hitrost in moč in potrebno razgibanost speva«; ko ta množica poje in odpeva kot eno samo srce in ena sama duša tako odlično in prepričevalno: ali pri teh uspelih nastopih nima tudi velikega deleža šestdesetletno delo naših pevovodij -organistov?
Orglarska šola je med organisti vzgojila ttidi pomembne skladatelje - komponiste. Saj je pravzaprav vsak organist hkrati tudi komponist; saj »i mora neštetokrat v prosti igri sproti izmišljati razne modulacije, uvode v pesmi, prehode, zveze; tolikrat hi moral skrbeti, da v orglanju ohrani duha in občutje odpete pesmi, tolikrat bi bilo dobro, da pesem s primerno predigro uvede — zlasti pri ljudskem petju.
In naši skladatelji — mar niso do novejših časov skoro vsi organisti tudi bili? Lajovic n. pr. je bil prej organist kot komponist. Kako »o mu šolsko leto 1897/98 kot osmošolcu živ6 pele male šenklavške orglice na stranskem koru, ko je pri šolskih mašah orglal dijaškemu zboru!
Vse te, po eni plati strogo nmetniške, po drugi plati ljndsko-prosvetne potrebe, ki so pri nas tako neločljivo zvezane z orglami, kar vpijejo po vthu, ki ga more dati samo glasbena akademija.
Mar naj nove orgle po naših cerkvah — že majhne hribovske župnije se danes ponašajo z glasbili, ki ustrezajo koncertnim z.ahtevam — stoje neizrabljene, ko pripravljene čakajo čim bolj izobraženih organistov?
Če se je akademija ustanovila v Belgradu, kjer v dojglednem &m — zaradi popolnosti
akademija te vnste glasbo — zborovsko, vokalno petje, petje brez spremljanja — morala dvigniti do najvišjega dosegljivega vrhunca. Tako čisto, jasno in polno bodo morali peti vsi naši zbori, da bo vsako, le količkaj izvežbano uho, zavestno čutilo blišč, ki ga daj8 naravni alikvotni toni, jasno razločilo te posamezne delne — parcialne tone, ki nad popolnoma — naravno — čisto ubranimi pevskimi glasovi sami od sebe vstajajo in plavajo. Da bo petje ožarjeno s tisto neizrazno lefx>to, ko človeka prevzame en sam zlog, en zvok; ko je zavoljo enega tona, enega akorda vredno pesem peti in poslušati.
Seveda bodo gojenci akademij©, ki •« bodo hoteli izobraziti za organ iste in pevovodje te vr-
ste, morali na akademiji živeti in veliko peti v svojem zboru, pod vodstvom učitelja, ki ima za tako vzgojo potrebne naravne dari, m je z delom
dokazal, da zna pevce dvigniti na te vižine.» •
Iz navedenih misli je pazljivi bralec morda utegnil razbrati kako je glasbena akademija z oddelkom za orgle za naraven razvoj vse naše glasbe nnjno potrebna, Za cerkveno glasbo pa še posebej zato, da se razvije nova, izrazito naša cerkvena glasba, ki bo tako naša, tako slovenska, pa tudi tako cerkvena, kakor ima samosvoj značaj n. pr. ruska, ki jo izmed vseh takoj spoznaš, saj te takoj ovije s svojim plemenitim čarom. Glasba, ki ie hkrati tako globoka, da najbolj izbirčnemu glasbeniku nudi neizčrpnih užitkov, pa je tudi tako preprosta, da najpreprostejše srce občuti polno miline.
Posebno važno je tudi za sološno, široko ljudsko glasbeno izobrazbo. Saj velikanska večina našega naroda — po kmetih do 100% — teden za tednom, praznik za praznikom, včasih kar dan za dnem posluša glasbo v cerkvi, ima v cerkvi pri božji službi svoje redne glasbene prireditve.
Ali ni prav, če bodoča glas. akademija pomaga, da bodo tudi te ljudske cerkveno-glasbene prireditve čim bolj dovršene?
*
Opombe:
1 Ko so bile med najhujšo denarno stisko v delu vodiške orgle, so me vodiški možje na potu vprašali: »Kakšne bodo naše orgle?« »Prav dobre, lepe. Seveda če bi ne bila taka sila za denar, bi bile pa lahko še lepše.« — Vodičani pokonci: »Kaj? Da ne bodo, kakor bi morale biti? Kdo pa za denar vpraša?! Take naj bodo, kakor so za našo cerkev najlepše!« In brž smo jim pridodali še nekaj registrov. — In ko je letos šlo za to, da Cerkljanje dobe, čeprav že ne največje, umetniško pa gotovo najbolj mikavne orgle v Jugoslaviji in še kje drugod, je na vrsto med drugim prišlo vprašanje, ali naj se v orgle denejo tudi zvonovi, ki ob posebnih slovesnih prilikah čudovito učinkujejo — so seveda tudi presneto drag register — je vsa fara kakor en mož izpregovorila in mojstra sporočila: »Zvonovi morajo biti!«
® Mar sem n. pr. predlanskim silovitega organista, kakršnega — razen prof. Springerja — zlepa nisem naletel, in improvizatorja Dunajčana dr. Bertla — ki je po Nemčiji in Italiji nekaj slovitih orgel imel pod pnsti — mar sem ga s šentpeterskih orgel mogel spraviti? Dasi mi jc prej naročil, naj ga o pravem časti opozorim. Sem tudi gA. Pa je pustil kosilo, kamor je bil povabljen, pustil vlak: »Pustite me, pustite me! Od teh orgel ne morem stran. Ta množica mikavnih zvezi Ta siloviti, izraziti pedal, kakor ga še nisem imel pod nogami ---!«
*	Ta slavljeni, iskani konservatorijslci učitelj je hkrati občudovani organist na najlepših orglah sveta j>ri Sv. Sulpiciju v Parizu (Saint-Sulpice), naslednik enako stavljenega organista in skladatelja Widorja. Brez njegovega posebnega dovoljenja na njegove orgle ne sme nihče igrati. Pokažejo ti jih, pregledati smeš vse: piščali, trakturo, lahko premeriš menzure, peljejo te po vseh nadstropjih, v katerih orgle stoje; tipk pritakniti se ne smeš, če ni Duprča zraven, ali če ne pokažeš njegovega pismenega dovoljenja. Tako sem dva dni iskal in čakal, da sem se sestal z njim na konservatoriju in dobil njegovo dovoljenje, ker sam ni utegnil priti svojih orgel razkazovat. Pa mi je moral še posebej napisati, kaj je vse treba narediti, da orgle — sploh poj6. Če bi se kdo skrivaj hotel orgel lotiti, mu namreč noben register ne zapoje, tako je mojster Cavaille-Coll jx>skrbel s posebnimi skrivnostmi. Duprča kličejo vsako leto za »v. večer na silovite pariške orgle pri Sv. Ev-stahiju za najbolj obiskano polnočnico, za katero so vsi prostori že davno prej za drag denar razprodani. — Orgle sv. Evstahija in Marcel Duprč na njih! — ta zklik gre tedaj med pariškim tenkočutnim glasbenim svetom; reči hočejo: to je višek cerkveno-glasbenih prireditev in užitkov!
*	Angleže z njih bogatimi, velikanskimi in Špance z njih najbolj nenavadnimi in samosvoje ustrojenimi, pa visoko umetniškimi orglami naj kar zatajim.
*	Pri nas se sedaj temu višku komaj kateri zbor bliža. Pri večini zborov, ki se morda sicer »štejejo«, tega bleščečega naravno čistega zvoka namreč občutno pogrešamo.
Dr. Franci Kimorec.
0 potrebi spomeniških ohranitev naših malih mest
Iz pogovora s spomeniškim konservatorjem dr. F. Mesesnelom
Po vseučiliškem profesorju dr. Fr. Steletu, Id je dogio vrsto let vodil in takorekoč ustvaril naš spomeniški urad, je stopil na njegovo mesto izredni profesor za umetnostno zgodovino v Skopiju dr. Fr. Mesesnel, ki bo odslej skrbel za spomeniško varstvo Slovenije ter varoval stare zgodovinske vrednote ter j>omeimbnosti. Ko smo zadnjič na tem mestu prinesli pogovor s predsednikom škofjeloškega mestnega muzeja prof. dr. Blaznikom, ki je govoril o potrebnem varovanju premičnih spomenikov preteklosti v tem starem in zgodovinskem mestu, me je srečal novi gospod konservator in mi prijazno namignil, da ni treba varovati le starih premičnih predmetov, temveč še bolj sam stari značaj mest.
»Toda škoda, da je prav zadnji 6as brez rednosti spomeniškega urada z modernizacijo stare hiše poleg magistrata zopet izgubila Škofja Loka eno svojih največjih vrednot: tako lepo zaokroženost Glavnega trga.«
In takoj sein se ponudil gospodu konservatorju, da ga ob priliki obiščem s jvošnjo, naj nri kaj pove o tej umetnostni in zgodovinski problematiki naših malih mest, o načelih, ki naj vodijo naše podeželske mestne župan« pri pozornosti na zunanjost in zgodovinsko restavriranje teh mest. Obiskal sem ga r muzeju in sem bil zelo vesel, da mi je posvetil pogovor o tem važnem kulturnem vprašanju, na katerega so — žal — doslej odgovorni ljudje le vse preradi pozabljali.
1. Kaj je najbolj potrebno naSm mestom v konservatorskem oziru?
»Vsa naša manjša podeželska mesta »o, hvala Bogu, še precej dobro ohranjena v svoji stari obliki, v kateri so organsko zrastla iz svojega časa in potreb. Vsako mesto ima namreč svoj lastni
vzamemo Ptuj, Kranj, Radovljico, še razmeroma dobro ohranjeno, najslabše še v Novem mestu in seveda tudi v drugih mestih, ki so zapadla nagli modernizaciji in postala večja prometna središča, kakor Celje ali Maribor. Nisem ekstremni arhaist, da bi smatral, da se vse, kar je staro, mora ohraniti nespremenjeno. To bi se reklo, iz življenjskih mest delati mazej, kar pa ni namen spomeniškega varstva. Toda treba je ohraniti značaje tistih prvotnih jeder naših starih mest, iz katerega je mesto pognalo m ki daje mestu njegovo svoje-vrstnost. Škoda bi bila velika, da bi mi zaradi modernega motoriziranega prometa žrtvovali svoje tisočletja stare estetske zgradbe in arhitektonske kompozicije mest, ko ni nobene nujnosti. Ni treba namreč, da se tak promet razvija prav v tem jedru, kajti moderno načelo je, da se težki promet izpelje kolikor mogoče okrog mesta, jedro samo pa modernizira. Zato je najbolj potrebno za vsa naša mesta: dobiti čim prej regulacijski načrt, ki naj ga odobre tako inženirji, zdravniki, oblasti, pa tudi spomeniški konservatorji. Dozdaj še eno teh mest nima načrta, dasi ga zakonodaja že predpisuje. In ko se bo to zgodilo, tedaj se ne bodo godile več take napake, kakor smo jih doslej na vsakem koraku delali in podirali z naslado in brez kontrole najlepše spomenike preteklosti.«
2. Toda kako naj mesta zmorejo take načrte?
»Res nalaga zakon v tej zadevi preccjšnja bremena, ki jih nekatere občine težko zmagujejo, ker nimajo svojih inženirjev, tuje najemati pa je zvezano z velikimi stroški. Mora se pa najprej izdelati pravilnik, po katerem sc določi, kaj vse je zaščiteno in v koliko, ali absolutno, ali pogojno, ali morda samo višina stavbe ali pa samo portal itd. Treba je začeti sistematično delati, ne samo
in potreD. vsano mesto ima namreč svoj lastni i ireDa je začeti sisiemaucno delati, ne sam< značaj, ki mu ga je dala doba, v kateri je nastalo. | slučajnostno, in najti način, da občine na vsak na In tako ima vsako teh mest vsaj dva dela, nam- j čin pridejo do regulacijskih načrtov. Potrebno bo reč staro jedro, kjer se je mesto začelo in okrog ■ misliti na to, da se dajo občinam ex offo arhitekti, katerega se je pozneje nabralo predmestje in nove ] po dolžnosti, ki naj jo svojemu »rhitektskemu moderne četrti. Ia to jedro jc t ajUttit mestih, bt odseku naloži drže*a, banovina ali kdor koli. la
Orgle v Strossmayerjevi. katedrali v Djakovem
ti odseki naj bi gledali tako na preteklost kot na sedanjost in bodočnost ter temu primerno zamislili regulacijo mesta. Tudi na zgodovinsko pomembnost! To omenjam zato, ker se ravno na to ni oziral n. pr. tisti arhitekt, ki je prav Škofji Loki Izdelal nekak osnutek za ta načrt in ki ga je prav zato treba zavreči. Tudi bi bilo potrebno za tako regulacijo konserviranja pomagati iz javnih fondov, da ne gre samo na račun lastnika ali občine. Kako znajo stare stvari modernizirati, se je treba iti učit k Italijanom, še posebno pa k Čehom in tudi Nemcem, ki so v tem naravnost na viškn. Pri nas imamo šolo prof, Plečnika, ki je svoje bogate izkušnje pokazal že v Pragi, pa tudi iz Ljubljane dela moderno mesto z ohranitvijo starih elementov. V splošnem pa smo pri nas v Jugoslaviji v konservatorskih stvareh šc precej v ozadju, zlasti v bivši Srbiji, kjer takih ustanov še ne poznajo.«
AB niste zopet započeli neko akcijo o muzejskem in spomeniškem zakona?
»Zadevo je res zopet sprožil banski svetnik g. Marjan Marolt, kar je hvalevredno. Na vsakem koraku namreč naletimo na težkoče, ko ni mogoče z zakonom preprečiti zlorabe in pokvare. Slovenija sama je kolikor toliko zaščitena, toda kljub temu se dogajajo napake. Po drugih državah imajo stroge spomeniške zakone, pri nas še niso sprejeti, čeprav se konservatorji pehajo zanje že več let in so pripravljeni že tudi predlogi naredbe. In to že od 1. 1920 dalje, pa še danes niso uzakonjeni. Ta zakonski predlog obsega vse podrobnosti o zaščiti predmetov, krajev, mestnih delov itd.«
Le tisti, ki ima opravka s takimi stvarmi, ve, kako važen je tak muzejski in spomeniški zakon. Danes se lahko izvažajo izkopanine, stare dragocenosti celo iz države in tako je veliko tudi naših vrednot v tujini. Treba je zaščititi tudi pirofane stavbe, ne samo cerkvenih, tako predvsem graščine, ki so po zadnji gospodarski krizi zečele razpadati. Treba je začeti vprašanje naših razpa-jočih gradov, ki so že v razvalinah (n. pr. smled-niški itd.), ki imajo zgodovinski pomen in tudi estetsko vplivajo na vso okolico. Toda za to so potrebna denarna sredstva, toda najprej pa vzgoja naroda za ljubezen do zgodovine in preteklosti. Zato eo potrebni — in pozdravljati jih moram — podeželski mestni muzeji, ki pomagajo vzgajati v meščanih ta čut in to odgovornost do preteklosti ter čuvati dediščino svojih očetov, v kolikor je lepa in vredna življenja. Prav te dni se odpravljamo v Belgrad, da interveniramo za ta muzejski in sj>omeniški zakon in upam, da bomo našli pomoč pri vseh odločujočih možeh.«
Gospod konservator, da se povrnemo k začetku; kako pa mislite o škofjeloškem spomeniškem problemu?
»Ko sem zadnjič omenil tisto opombo, zaradi katere ste prišli k meni, sem mislil na posel, ki sem ga imel pred kratkim v Loki. Muzejsko društvo se je namreč obrnilo na spomeniški urad, naj določi, kako je zadeva z ostanki loškega starega zidu ob Grabnu, ki bi se moral podreti, če hoče lastnik zidati novo hišo. Z njrm hoče podreti staro vogalno hišo, ki je prislonjena ob stari zid. Ogledal sem si ob tej priliki s sp»omeniškega stališča Loko in videl, da je Glavni trg zase celota, spodnji pa zopet zase ter da bi imel spomeniški urad interes samo na ohranitvi značaja Glavnega trga takega, kakršen je, to se pravi, kakršen je bil pred prenovitvijo stare Krumbirtove stavbe v novo restavracijo. Tisti »erker« namreč, ki je zdaj odbit, je tako lepo zapiral prvo polovico trga in mu dajal tako estetsko zaokroženost, da je prava škoda, da zdaj dotična stran trga ne odgovarja nasprotnemu Zigonovemu oglu. Ko bi prezidava šla pravo pot preko občine in spomeniškega urada, bi se taka nestilna prezidava gotovo ne dovolila. Toda, kar je, je, in je mesto zopet izgubilo eno lepoto, kot jih je gotovo že toliko; to pa naj bo opomin za bodoče. Najprej bo seveda treba restavrirati znamenje na trgu ki je visoke vrednosti ter stoji na čudovito izbranem prostoru, ki ga nI mogoče premakniti. Kot slišim, so vsi Ločani zato, da se popravi. Nato pa naj se skuša ohraniti srednjeveška značaj tega lepega mesta, vsaj Glavnega trga, ki bi postal lejx> in smotreno renovi-ran v starem slogu resnična turistična atrakcija. Zakaj hodijo Nemci n. pr. v Rotterburg? Gledat stare stavbe in staro ohranjeno srednjeveško mesto) Zato pa, da se ohrani tak značaj starega loškega jedra, Glavnega trga in »Pod nun«, seveda tudi Gradu, pa bi spomeniški urad žrtvoval modernizaciji Spodnji trg in stari zid na Grabnu, ki pa pri jjodrobnejši preiskavi tudi ni spomeniško ne-oporečljiv, kajti nikakor ni tako star, kakor bi kdo mislil. Zato je s spomeniškega stališča popolnoma opravičljiva, celo nujna težnja sedanjih gospodarjev, da se težld tranzitni promet v Poljansko dolino spelje po Spodnjem trgu, ki bi se zato moral seveda preurediti. Prvi korak za to bo že porušitev Perkove vogalne hiše, ki pa bo v novi stavbi morala ohraniti stari portal ter na zunanji strani prevzeti ostanke starega zidu. Ti naj se vzidajo v novo stavbo v spomin na staro mestno obzidje. Tako se bo izvedla modernizacija, pa obenem tudi ohranil spomin na staro zgodovinsko posebnost visoke kvalitete ter zanimivosti ter be gotovo postalo turistična privlačnost za vsakega tujca. Da pa bo dobilo tako lice, naj si zasigura čim prej regulacijski načrt, ki naj ga zamisli arhitekt z ljubeznijo do mesta in do njenega značaja In take načrte naj si nabavijo tudi druga mesta, da se zabrani pri nas tako razširjeno nesistematično popravljanj«, ki je po navadi samo pokvarjanje.«
MLJim S £0 VENEIC
Stričkov kotiček
Dragi Kotičkov stričekl — Zdaj, ko e znam pisati in brati »Mladega Slovenca«, Ti pišem tudi jaz.
Mlada sem še, pa «em že mnogo sveta prepotovala. Rojena sem v Kavadaru v vardarski banovini. Odondod sem odšla v Početrtek v našo banovino. Iz Početrtka sem šla na Davje in v Mojstrano. V Mojstrani gotovo poznaš gostilno Pri Požgancu«, ki stoji ob savskem mostu pad dovškim klancem. Bila sera z očetom že večkrat v njej. Tam imajo še takšno staro stensko uro, ki prav počasi in glasno poje: tik-tak, tik-tak . .. Uteži risijo na dolgih vrvicah. Z Dovjega sem odšla na Jesenice, kjer sem začela hoditi v šolo. Na je-senicah je bilo prijetno. Večkrat sem šla v kino Krekov dom, kadar so bile šolareke predstave. Pozimi smo se sankali na Muravi. Včasih sem šla s starši prav do Kopišarja pri Sv Križu, odkoder so nas sanke zanesle do Čufarja. Saj Ti je gotovo znano, kje je to, ko pa vse veš in znaš.
Zdaj živim v Prekmurju v Gerovcih. Tod je c,™ ravnina, kamor človek pogleda. Po ravnini sanke seveda nočejo teči. Pa ie v Gerovcih tudi prijetno. Imamo 8 razredno šolo, dobro učiteljico in dobrega kateheta. gospoda dekana iz Tišine. Zdaj sem blizu očetove in materine domačije, ki leži kar na drtidi strani Mure, na Štajerskem, Očka pravi: »Hvala Bogu, da smo pa dolgih letih spet prišli v svojo ljubo Prlekijo! «Ob počitnicah obiskujem svoje dede, babice, tete in strice, ki so vsi prav blizu.
Takoj po novem letu bomo zaklali pujsa. Ce hočeš priti na kaline, se oglasi. Če pa bi raje ajdovih žgancev z ocvirki, jih tudi lahko dobiš, ker ie ajda v Prekmurju lani dobro obrodila.
Zdaj sem Ti povedala vse. Sprejmi srčne pozdrave od — Gizele Zemljič, učenke III. razr. v Gerovcih,
Draga Gizelal —Pa si res prepotovala
že mnogo sveta. Vsekakor mnogo več kakor tisti polž, ki je po dolgih mesccih prilezel na vrh ograje in ponosno rekel: »Tako visoko ni prilezel še noben polž! Samo pet pedi mi še manjka, pa bi lahko klatil zvezde z neba!«
Če poznam gostilno »Pri Požgancu«? Kako Je ne bi poznal, ko so se pa v njej rodili naš slavni in znameniti Požgančev oča. Bil sem že nekajkrat v njej, pa ne zato, da bi vinček lokal, apak zato, da bi z domačimi malo pokramljal. Stara_ fe ta hiša, mnogo bi nam vedela povedati, če bi znala govoriti. Škoda, da ne zna! Tako rad bi jo povprašal, kako je bilo v tistih časih, ko ie na savskem mostu še strašilo. Nočni strah je imel na piki posebno takšne tiče, ki so se pozno vračali čez most domov in jim jc bila glava polna vinskih duhov. Takšen strah bi bil n* tem mostu še dandanes hudf) potreben. Sam Bog ve, zakaj je izginil Iz teh krajev? Nemara je spoznal, kako bridko resničen je pregovor, da se pijanec spreobrne, kadar se v jamo zvrne...
Tiste stare, častitljive ure, ki prav počasi po-=e: tik-tak, tik-tak, »Pri Požgancu nimajo več. Vsaj jaz je nisem videl nikjer. Nemara leži Mrotica zdaj kje med staro šaro na podstrešju in premišljuje o minljivosti tega sveta? Izključeno pa seveda ni, da še zmerom visi na steni in je samo jaz nisem opazil. To napišem iz previdnosti, ker bi se utegnilo zgoditi, da bi Požgančeva mama poslala »Mlademu Slovencu« popravek: Ni res, da ure ni več, ampak je res, da je še... Takšni popravki so dandanes v časopish kaj pogosti. Komaf nekaj dni je od tega, kar sem takšen popravek iz tega kraja bral v nekem časopisu. Temu »popravku« smo se od srca smejali vsi, ki vemo, da i« resnica hčerka božja, laž pa dekla pekla.
Koline sem zamudil, ajdovi žganci mi pa ne uidejo, če Bog da. Utegnilo pa bi se zgoditi, da bi bil nad prekmurskimi ajdovimi žganci hudč) razočaran. Nemara so celo slabši od gorenjskih ajdovih iganccv? Rekel sem že, da sem previden človek, zato me zlepa ne more kdo pretentati. Najprej mi dokazi, da so prekmurski ajdovi žganci boljši od gorenjskih. Pošlji mi po pošti skledo ajdovih žgan-cev za vzorecl Priredili bomo slavnostno pokušnjo, pri kateri bodo imeli glavno besedo strokovnjaki. Če bodo oznanili strmečemu svetu, da so vaši žganci boljši, bom sedel na prvi vlak in jk> prima-hal tja. Če bodo pa oznanili, da so slabši, sj bom privoščil kar skledo gorenjskih ajdovih žgancev — in bo volk sit in koza cela.
Šc kaj se oglasil Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček.
Storija o možu, ki je hotel preveč znati
Živela sta mož in žena, ki sta imela tri hčerke. Nekoga dne je mož nesel žito v mlin. Ni opazil, da ima vreča luknjo. Žito se je spotoma V06 čas vsipalo iz vreče. Ko je mož prišel do mlina, je bila vreča prazna. Vedel je, da ga bo žena hudo ozmerjala, če se vrne praznih rok domov. Vrnil se je po poti in začel pobirati izgubljena zrna. Pri tem je glolK)ko vzdihnil:
»Oh, da bi me sonce grelo, da bi mesec svetil, da hi mi veler žito na kup |>omedell Po'em 1 soncu svoio nastarejšo hčerko za ženo, i svojo mlajšo hčerko, velru pa svojo najmlajšo.
In sonce je res začelo pripekati, mesec je po-svelil, veter pa je žilo na kup pomedel. Ko je bilo žilo zmleto, si je mož vrečo z moko oprtal na rame in jo odnesel domov. Doma je rekel najstarejši hčerki:
»Obleci se pražnje in pojdi na vrt k Hčerka je storila, kakor ji je velel. Na vrt je prišlo sonce in jo vzelo s seboj za ženo. Mož je rekel svoji mlajši hčerki: »Obleci se pražnje in pojdi na vrt!« Hčerka ga je ubogala. Na vrt je prisvetil mesec in jo vzel s seboj za ženo.
Mož je ukazal svoji najmlajši hčerki: »Obleci se pražnje in pojdi nn vrt!« Turi i ta hčerka ga je ubogala. Na vrt je pri-pihal veler in jo vzel s seboj za ženo.
Nekaj dni nato je mož rekel svoji ženi: »Obiskat imorarn svoje tri hčerke.< Najprej je obiskal najstarejšo hčerko, ki je bila poročena s soncem. Sonce je tasta prisrčno pozdravilo in ukazalo ženi, naj slolče nekaj jajc. Ko so bila jajca stolčena in stepena, si je sonce položilo ponev na glavo, žena pa je stepena jajca vsula v razbeljeno mast. Ocvrla jajca so tastu na vso moč teknila.
Ko se je mož vrnil domov, je ukazal ženi, naj tudi ona slolče nekaj jac. Mislil si je: Kar zna moj zet. moram znati tudi jaz! Položil si je ponev na glavo in žena je zlila vanjo stepena jajca. Ponev pa je ostala mrzla in jajca surova.
Drugega dne je mož obiskal mlajšo hčerko, ki je bila poročena z mesecem. Mesec je tasta go-
stoljubno sprejel in inu svetoval, naj si pred počitkom privošči parno kopelj.
»Ljubi moj zet,« je rekel mož, »ali ne vidiš, da je v kopalnici temno kot v rogu?<
»Nič no de,< je rekel mesec, »bo že postalo svetlo. Kar pojdi noter!«
Mož je stopil v kopalnico Mesec je skozi luknjico v ključavnici pomolil prst — in v kopalnici jo poslalo svetlo kot pri belem dnevu. Mož se je okoj>al in odpočil, potem pa ee je vrnil domov. Doma jo ukazal ženi, naj pripravi vodo v kopalnici in se okoplje.
»Kako vendar,< je ugovarjala žena, »ko pa je v kopalnici takšna tema, da ne vidim prsta pred seboj?«
»Stori, kakor som ti rekel.c je rekel mož. »Bo že postalo svetlo.«
Medtem, ko se je žena v kopalnici pripravljala za kopelj, je mož pomolil skozi luknjico v steni prst — a v kopalnici je ostalo temno koi prej. Žena se je jezila in repenčila, pa vse skupaj ni nič pomagalo.
Tretjega dne se je mož napotil k vetru, ki je bil poročen z njegovo najmlajšo hčerko. Veter ga je najprej lepo pogostil, jx>tem pa mu je predlagal:
»Vročina je huda Pojdi z mano k jezeru, ee bova hladila nad njim.«
»Kako to misliš?« se je začudil tast. »Nad njim se bova hladila? Potem bova gotovo utonila.«
»Ne boj se,« ga je pomiril veter. »Kar pojdi z mano in vzemi e seboj svoj plašč.«
Odšla sta in veter je vrgel v jezero tastov
plašč.
»Oba hkrati skočiva nanj!« je velel veter.
Skočila sta. Veter je zapihal in plašč ju je kakor čoln držal nad jezerskimi valovi.
Ko se je mož vrnil domov, je sklenil, da bo tudi to sam poskusil. Odvedel je ženo k jezeru, vrgel v vodo svoj plašč in ukazal ženi:
»Oba hkrati skočiva nanj I«
Skočila sta, a plašč ju ni držal na površju. Oba sta utonila.
Optična prevara
Kaj je optična prevara? Kar očesu našem laže. Takšno optično prevaro vam ta zgodbica pokaže.
Gospod Žužek po kosilu v usta vtaknil je cigaro, k naslonjaču jo je mahnil. Tam že čaka kuža Karo.
Jezno opazuje Karo v naslonjaču mojstra Žužka: kplobarčke sive puha, še ne zmeni se za kužka.
Tudi on bi rad udobno v mehkem naslonjaču dremal, v sladkih sanjah tolste krače in klobasice objemal.
Moško že sedi ob žužku kuža Karo... Glejte, glejte, ste obraz že kdaj bolj smešen videli, nam brž povejte!
Mlada njiva
Bratec teše barčico
Bratec teše barčico, da bo jadral čez vod<5. Za vodo je žemljica, polna lonca in zlata.
Jutri se bo vrnil spet ve« bogat v domači svet in prinesel odondod nam bo zvrhan koš dobrot
Mamici vesel smehljaj, da bo videla spet raj, meni velik zlat cekin, košček sonca za spomin.
Franika.
Domovina
Velika, mogočna je domovina in zame na svetu le ena, edina. Če v njen se zazretn prostrani svet, razumem, zakaj jo opeva — poet.
Anica Jordanova, u«. 8. r. v Trbovljah.
Učitelj: »Kdo mi ve povedati tekočino, M niti
v najhujšem mrazu ne zmrzne?«
Učenec: »Vroča voda, gospod učitelj!«
Listnica Kotičkovega strička
M. D., dijak II. razr. gimn v Ljubljani. — Ko
sem Tvojo žalostno pesem prebral, sem bil ganjen v dno srca. »Ta je pa res revež!« sem rekel in si otrl solzo iz oči. Potlej sem hitro pogledal, kateri starec je pesem zložil in se pod njo podpisal. Šele tedaj sem na svoje presenečenje videl, da si jo zložil Ti. Takole tuguješ:
... ko bil sem še mlad, prepeval sem rad ... Oh, leta so preč mladosti ni več. Ob misli se ti srce mi solzi...
Hm! Torej takrat, ko si bil še mlad, si veselo prepeval? Kaj pa delaš zdaj, ko si betežen in star? Ali Te res že tako teži tistih 13 ali 14 let, ki jih Imaš na rami? Ne gre in ne gre mi v glavo, kako more kdo pri svojih 13. letih jokati za izgubljeno mladostjo... Raje nam krkšno veselo zapoj!
Miroslav Kvas, dijak ▼ Ljubljani.
— Poslane tri risbe sem prejel. Če si jih res napravil čisto sam, brez tuje pomoči, potem moram reči, da si v risanju že kar majhen mojster. Spretno roko imaš in dar za opazovanje — dve lastnosti, ki ju mora imeti vsak daber slikar. Eno izmed risb, mlin na veter, bom ob priliki objavil. Vedi pa, da so za tisk najboljše perorisbe. Risbe, narejene s svinčnikom, so v tisku preveč medle. Skušaj ujeti na papir kakšen zanimiv in zabaven prizorček iz življenja.
Ivanka Kovač, učenka TI. razr. meščanske šole v Churu, Švica. — Tvoje zanimivo pismo iz daljne tujine sem f>rejel ob zaključku lista. Odgovoril Ti bom prihodnjo nedeljo. Zaenkrat prav lep pozdravčekl
Janko Japelj , dijak I. razr. gimn. v Kranju. — Kakor ne morem pozimi objavljati spisov, ki apisujejo pomlad in poleti ne spisov, ki opisujejo zimo, tako tudi ne morem zdaj, ko se že bliža velika noč, objaviti Tvoje svetonočne zgodbice. To boš, mislim, razumel, Odgovor na pismo pa sledi.
Razlika
Tonček je srečal Mihca in ga povprašal:
»No, Mihec, ali veš, kakšna razlika je med trobento in poprom?«
»Nak. ne vem,« je odkimal Mihec.
»Pihni najprej v trobento, potlej pa v poper, p« boš koj videl!«
V lekarni
Francek je srtopil v lekarno in vprašal:
»Prosim, ali imate kaj proti bolečinam?«
»Kje pa te boli?« ga je vprašal leKarnar.
»Zdaj še nikjer, a kmalu me bo, ker oče bere moje šolsko spričevalo!« ee je odrezal Francek.
Pri zdravnika
Oče je pripeljal sinka k zdravniku. V zdravnikovi sobi je Francek prvič v življenju videl človeško okostje. Nekaj časa ga je pozorno ogledoval, potem pa je pocukal očeta za rokav in ga vprašal:
»Očka, alt je te kosti zdravnik oglodal?«
Iirko KunSiS:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
17.
. Voričevim Froncem v Blasčevi jami
Naši pradedd ho bili v ustvarjanju jedrnatih, kot bronasti zvon ulitih imen z« čuda iznajdljivi, da ne rečem že kar neprekosljivi mojstri. Skorajda za vsak studenec, vsak potoček, vsak gozdiček, vsak robicelj, vsako grapo, vsako senožet, vsako goličavo, vsako poseko, vsako razpoko sredi počim -o iztuhtali ime, ki drži kot kavelj, zabit v grčav Iram. Mnogo leh imen se je ohranilo do danes, mnogo jih je zob Časa zmlel in vrgel v hudournik pozabljenja. Le še ta ali oni od starosti kot mrva izsušeni drvar v hosti in pastir na planini vam jih zna nabrenkati, da st jih utegnete komaj sproti zapisati.
Voričev Fronc z Dovjega še prav posebej zasluži. da ga obesimo na včliki zvon. Poznati imena velikih rek in visokih gora — je igrača za otroke. Poznati imena najmanjših delcev narave, najskriv-nejših kotičkov sredi nje — pa je umetnost, kl je le malo komu dana. Voričovemu Froncu jo. On vam je prava živa zakladnica starih, prečudno za-stikanih in zamotanih imen. Kjuč do te žive zakladnice je skrivnost, le malo komu znana. Ni železen, ni jeklen, ni srebrn in ne zlat, ta kijuč,
atnpak je — steklen. Prav zares: 6teklen. Brez tega ključa vam Voričev Fronc vrat od svoje zakladnice odpreti ne more in ne zna. Kakšen je stekleni ključ in kako mu še drugače pravimo, bistrim glavam ne bo težko uganiti. Pravimo mu tudi — frakelj. Resnično, resnično, s tem čarodej-nim ključem se duri žive zakladnice pred vami odpro na stežaj in stara imena prifrčijo na dan kot čebele iz panja I
S čarodejnim steklenim ključem oborožen jo jo pravljični Brskač onega dne mahnil k Voriče-vemu Froncu. Na pragu svoje bajte, ki čepi kot beležila starka v bregu, je sedčl in si grel mr-šavi trebušček v zgodnjem jesenskem soncu,
»Fronc, brž palico v roke in nahrbtnik na rnmel V Blasčevo jamo pojdeva.«
»Nak!« je odločno zinil Fronc in bolestno na-kremžil obraz. »Danes se mi ne dA. Kakor žerjavica me v želodcu nekaj peče in kakor ledena sveča nekaj mrazl. Kar stisnilo me bo, boste videli, knr stisnilo.«
»Ne bo tako hudo, no,« je pomirjevalno vplival nanj pravljični Brskač. Koj je sprevidel, kje Voričevega Fronca čevelj Stili. Privlekel je stekleni ključ iz malhe in ga dvignil proti soncu. Za-bliščalo je, zapljuskalo, vabljivo in zapeljivo, da «e je Froncu zavrtelo pred očmi.
Stekleni ključ ima v sebi čudovito moč. Ne odpre le najdebelejših vrat Fronceve zakladnice, tudi ljubo zdravje Froncu kar pri priči vrne kot korem lečen. Malo se je stresel, malo fli je brke obliznil — in bil je na nogah. Žilav ln zdrav ko dren. Zdravilni pljuek je ubil dve muhi na en mah: žerjavico v želodcu mu je pogasil ia ledeno »večo stalil. Ročno je potlačil v nahrbtnik zajeten krajec kruha, vsul navrh še pol pehara hrušk me-denk, sd podaljšal desno roko z zakrivljeno palico, za čuda podobno velikanskemu modrasu, ki ee pripravlja na napad — in odštorkljal.
Mimo gornjih dovških hiš ju je vodila grapava pot. Na ono stran sta jo ubrala, odkoder veako jutro dvigne nevidna roka božjo leščerbo visoko pod nebo.
Pod Rebrom nad vasjo, kjer ee kolovozna pot konča v precepu, sta obstala. Pravljični Brskač je spričo svečanosti trenutka postal ves majhen in nebogljen. Proseče je uprl oči v Izkušenega vodnika in zadeklamiral:
»Kam drži na levo cesta, kam drži na desno pot? Mož, povejte mi po skušnji, da so laže ognem zmoti«
Voričev Fronc je svojega varovanca pokroviteljsko jiogledal zviška navzdol in si privezal dušo e krepkim potogljajem iz steklonke. Potlej je stekleni ključ vtaknil v zakladnico svojega znanja in jo začel počasi prazniti.
»Zgornja pot, gospod Brskač, ne drži ne v nebesa ne v vica in ne v pekel, ampak naravnost v Mlinea sedlo in na Rožro. Ta ni za naju. Spodnja pot, gospod Brskač, drži na Ravne, v Kladje in v Hruško planino. Po tej poti bova brusila petč«
»In srednje poti, zlate sredine, ni?< je zaskrbelo pravljičnega Brskača.
Voričev Fronc je mogočno kihnil, odčesnfl a palico češminovo vejico in pribil:
»Nak t«
Pravljični Brskač ee je vdal v usodo. Le to je še bridko stisnil iz sebe kakor za slovo:
»O Dovje, srečna vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta ...«
Nebeški sejalec je zvrhano pest žarkov vrgel na strehe dovških hiš. Svetlobno klasje je pri priči pognalo in zalesketalo kot suho zlato. Globoko »podaj v dolini se je iz jutrnjih sanj budila Mojstrana in hrepeneče zrla po klancu navzgor. Tako strmi lačen beraček v zrele češnje na visoki, nedostopni veji...
Voričev Fronc je že zastavil korak ln izpod-budno rekel: »Hi-hotl« Pa se je spomnil, da je zakladnica njegovega znanja še zmerom odprta na steiaj. Z radodarno roko je segel vanjo in pokazal s palico zgornjo vrsto dovških hiš pod Rebrom. Tako pokaže mogočen kralj s svojim žezlom zemljo pod seboj: Vse to Je moje! Kar po vrsti je začel naštevati Imena hiš:
»Prva hiša pod Rebrom, tistale, lejte, je Pašt-barjeva, druga Režunova, tretja Roprečeva, četrta VorlOva, peta Surkova, šesta Erjavčeva, sedma Kvedrova, osma Fiškova, deveta Matičeva deseta Mlakarjeva, enajsta Ahacova. dvanajsta Kosmato-va, trinajsta Drašlerjeva, štirinajsta Kamnjekova, petnajsta in zadnja tamle pod nama pa Orehar-jeva.«
Kar tako, zlahka in igraje kot zlate mehurčke iz milnice, je spuščal imena v beli dan. Mehurčki se v zraku razpočijo, imena so se skrbno in varno vračala v zakladnico kakor čebelice v ulnjak.
(Daljo prihodnjo nedeljoj
2> U U Ž I N Ji
V znamenju posta
Zdaj so dnevi, ki so najlepši t letu. Polagoma novih kali, dnevi si jemljejo več luči v naročje, ie tu in tam zažvižga kak kos, nalahno, nalahno ni ve« zdravja v njem, ampak jc le še norčava žarkov.
Velika noč žo iz daljo kliče in pozvanja. Vmes Stvarnika. Duh človeka se zazre v zgled Najvišjega šola človeka in ki jo je Križani nam postavil za dokončati.
Pomlad, prerojenje zemlje in prerojenje du Družina, ki je temelj vse zgraje človeške družbe, v prerojenje in vstajenje. Mirnega duha trpimo in Po temi — sonce, po trpljenju — vstajenje I
se odmika zima, zemlja se pripravlja na rojstva cvetice si upajo pogledati izpod prsti. V polmraku so jutra bolj zgodnja, in sneg, čeprav še zapade, — Segava odeja beliue, ki so boji toplejših sončnih
so dnevi križevega pota, spomini trpljenja našega in spozna in se zavč, da je trpljenje, ki je najvišja zgled, kako se nam je učiti v njej in jo odlično
še — }e vsebina teh Stiridosetih postnfh dni. si v postnem času ureja življenje tako, da ji j« potrpimo. Zemlja nam pove in Stvarnik nam pove:
En meter blaga —
zadosti je!
Zjutraj, ko «e odpirajo trgovine, ima prodajalka pri ostankih še malo dela. Odrezki blaga so vsi lepo zloženi in urejeni po volnenih, svilenih in katunovih tkaninah. Tako ostane skoraj vse dopoldne. Tiste ženske, ki ee bodo popoldne gnetle krog ostankov, nimajo dopoldne nič časa. A takole na večer, tedaj gredo »malo okoli«. Takole po kavi gresta prijateljici »izložbe gledat« in mahoma vstopi gospa Liza z gospo Ivanko v trgovino an obe obstaneta pred kuponi ostankov. Koj nato 6ta že obe zatopljeni vanje, z urnimi prsti bro-
dita po kupu in «1 prizadevata, da tinto, kar je spodaj, spravMa na vrh. Kar hribe odnašajo, hribe prinašajo. Prodajalki ni treba niti črhniti. Ristrih in opreznih oči nadzirajo gospe druga drugo. Nenadoma zmagoslavno zafrfota zastavica blaga, dru-. ge pogledajo tjakaj, postanejo radovedne. Sicer pa, saj je še malo časa za domov. Iz najgloblje globine izvleče gospa jako ličen vzorec, ah, onale gospa ima pa drugi konec v rokah 1 Kakor toli-krat v življenju je vprav borba tisto, ki človeka draži. Ali bo tislale tam blago odložila? Če ga pa odloži, ker je našla nekaj bolj mičnega, pa splahne tudi pri tej vse zanimanje zanj. Če se pa pojavijo trije, štirje enaki blagovi, pa se sploh nobena več ne zmeni zanje, češ »saj imajo vse eno in isto.. .< Kakor navadno, pa žanje tret ja oseba, in sicer gospa, ki ima že ves načrt v glavi in ki že vč, da bodo tisti trije kosi vprav za pregrinjalo zadoščali.
Oklevaje in z vzdihom odloži ta aLi ona gospa kak ličen vzorec. Kaj bi pa z njim? Kaj? Gospa Liza ga brž prime v roko. Za kako blazino ali vrečo za perilo bo vprav zadosti. Kasneje pa jo spet »zgreva«: »Zakaj nisem rajši vzela onega? Tale je zares premajhen ostanek! — Pa kaj! Z enim metrom blaga se bo dalo kar lične stvari napraviti.«
Progasti kreton, na primer, ho za lep predpasnik, ki bo vprav zadosti velik, da varuje obleko
h> ostal bo še končok za rutico za krog vratu.
Domača obleka pa jo lepo poživljena. Z metrom kariraste škotsko svile bo moči modernizirati temno volneno obleko. Na krilo priSiješ dva moderna, mošnjiču podobna žepa, ostanek pa ho za ovratnik ali naprsnik. Iz metra traka in nekaj cvetic moreš narediti najlepši okras za na glavo za večerne prireditve.
Če imaš črno krilo iz terep-satina, ga t metrom zlatega in srebrnega lamčja spremeniš v elegantno obleko. Kako — to pa je uganka za žensko, ki mora biti vsega vešča 1 Možnosti je na kupe! Tudi meter čipkastega blaga zadoča za vsakovrstne stvari, ki jih nosijo moderne ženske, tako, na primer, za kako slikovito večerno kapuco, ki ji oba konca tečela krog pasu in izginjata za pasom.
Da ne omenimo klobukov ln torbic i* klobu-čevina, sukna ali žameta I Različne stvari za gospodinjstvo utegneš narediti iz enega metra in az enega metra žameta si narediš cehi krilo, 6aj je ta žamet in so ti blagovi jako široki.
O zakonu
Zakon je začetek in vrh vsakršne knlture. Suroveža stori bolj milega, in najizobraženejši nima boljše prilike, da dokaže svojo milino. Zakon ne sme nikdar prenehati, zakaj, toliko sreče donaša, da je sleherna posamezna nesreča brez pomena. Pa kaj bi govorili o nesrečah) To je le ncpotrpežljivost, ki človeka napade zdaj in zdaj, pa si domišlja, da je v nesreči. Daj, da gre tisti trenutek mimo, pa ti ostane v duši srečen občutek, da nekaj tako trajnega še obstoja. Da bi se dva ločila, ni za to zadostnega vzroka. Človekovo življenje je tako polnih mer veselja in trpljenja, da niti ni moči doumeti, koliko sta zakonca dolžna drug drugemu. Ta dolg je čudovit in more biti poplačan samo z večnostjo. Res je, časih sc pripeti, da je v zakonu kaj nadležnega, a vprav to je dobro. Ali nismo tndi s svojo vestjo poročeni, ki bi se je tudi tolikrat radi iznebili, ker nam jc bolj v nadlego, kakor nam utegne biti v nadlego kak mož ali kaka žena?	(Goethe.)
Kako peres volnena oblačila
Če hočemo, da obdržijo volnena oblačila pri pranju obliko in barvo — kar si brez dvoma želimo —, je treba prav previdno prati, posebno pa večbarvne kose. Belo bluzo s pisanimi progami pereš, na primer, takole: Najprej preizkusiš, ali ix> barva ostala in za to namočiš konček v mrzlo vodo in ožmeš v beli krpi. Takoj vidiš, ali se oblačilo sploh dd pratli. če se barvo pri tem le prav malo razlezejo, poskusi vendarle prati, a čim bolj hitro. Treba je predvsem, da imaš vse pri rokah: pralni prašek, jesih in glicerin ter nekaj frotirk. Nato daš bluzo v mrzlo vodo le toliko, da je mokra, potem pa v sredstvo za pranje, ki ne eme biti toplejše kot 25 stopinj Celzija-če je toplejše, bluza porumeni.
Bluze ne smeš mencali, ampak samo mečkati. Tista mesta, ki so jako umazana, obdeluješ samo z milnico, in sicer s proti.
Ko je bluza čista, jo iz.plakneš z mrzlo vodo, kjer je žlica jesiha, da bluza ne postane rumena in da se barve osvežijo. Da se blago ne uskoči, prilliješ poslednji vodi malo glicerina. Po glicerinu eo volnena oblačila spet mehka in prožna.
Po izplaknjenju bluzo previdno ožmeš, položiš brisalko v biuzo in vse skupaj v dve drugi

deja za na otroški voziček
Primerna Je zlasti za zimski čas.
Potrebuješ debelo, robato prejico v dveh barvah, na primer, modro im slonokoščeno.
Vzorec (gl. sliko) je spleten iz 25 pentelj. Najprej gladko (desno) spleteš 8 vrst e slonokoščeno, nato z modro volno: Spleteš 4 p. in pustiš peto, da visi čez vseh 7 vrst, nato potegneš nit od zadaj skozi to pentljo in mimo niti, tako da nastane jako dolga pentlja. Nato spleteš spet 7 p. in epet narediš eno dolgo, nakar spleteš spet 4 p. Tudi levo vrsto spleteš v modri barvi. — Potem plateš epet 8 vrst slonokoščene barve, nato pa modro takole: Spleteš 8 p., 1 p. dolgo, 7 navadnih, 1 dolgo in še 8 navadnih pentelj. Tudi leva vrsta je modra. Teh 20 vrst tvori vzorec, ki ga dotlej ponavljaš, dokler ni odejica zadosti dolga.
brisalki, pri čemer seveda paziš, da ne nastanejo gube. Potem vse skupaj zviješ in ožmeš. Seveda ne smeš pustita bluze med brisalkami. marveč jo moraš takoj vzeti ven in jo razobesiti. Ko je še vlažna, jo obrneš in na narobni strani polikaš.
Na ta način pereš vsa tanjša volnena in tudi svilnata oblačila.
Pomaranče
Ze dolgo jo odtlej, odkar se je industrija polastila pomaranč. Pri tem je ui>oraba olupkov večja kot pomaranč kot sadja, tako da prihajajo na trg tudi olupljeno pomaranče. Lupijo jih s stroji, zatorej ni škodljivo, če bi tudi olupljene kupovali.
Kako najlepše olupiš pomarančo? Takole: Z nožem zarežeš črto krog in krog pomaranče, ne da pri tem raniš meso. in nato z žlico ob črti izluščiš pomarančo iz lupino. Tako se z roko no dotakneš pomarančnega mesa in lupina ostane cela.
Industrija potrebuje zaito tolfko pomarančnih olupkov, ker nareja iz njih nad vse okusno sladkarijo »arancini«, ki jo je pa tudi doma moči narediti, in sicer takole:
Pomarančni olnpki s sladkorjem aH aranclnf
Olupke skuhaš v vodi, jih vzameš ven, pustiš četrt ure stati, jih nato z mrzlo vodo opereš, izbereš majhne, okrogle koščke in jiin z ostrim nož-kom odstraniš belo podlogo. Te koščke daš spet v mrzlo vodo in jih na cedilu ocediš. Medtem mešaš na ognju sladkor (za vsako pomarančo kakih 5dkg), položiš koščke vanj in jih nekaj nr pustiš v njem. Potem naj pet minut vro, jih z iglo jemlješ ven, povaljaš jih še po belem kandis sladkorju in jih na situ blizu peči posušiš.
Brez fe&av
deluje Darmol. K temu prijetnost
Eirl uporabi: nobenega kuhanja ča-ev.niti po!iranjakrogljiclnneqren-lih soli. Darmol jo okusen kakor Čokolada. Ne poskušajte z nepreizkušenimi preparati, tomvef uredito svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom	™
30 LETI
•MSUU3) Oobl h »«s>t lekiruk
Svetovni tis peh hčerine knjige o materi
Dvanajst milijonov t šestih mesecih
Pred kakimi šestimi meseci se je javnost komaj kaj zmenila za Evo Curie jevo. To je pač vsakdo vedel, da je ona hči slavne raziskovalke radia, gospe Marije Curiejeve (ro-
Marija Curiejeva
jene Poljakinje St<ladowske), in da Je sestra doktorice Joliot-Curiejeve. Tudi to je bilo o Evi še znano, da jo lepa in pametna, da izvrstno igra klavir in da sama šofira svoj avto. Mimo tega pa jo veliki »modni kralji« v Parizu prištevajo k tistim osmim ženskam, ki so na svetu najlepšo oblečene. To je bilo vse, kar se je dalo reči o njej,
Nato pa, kar nenadoma, je bila v Izložbah knjigarn debela knjiga: Življenjepis gospe Curiejeve, in naslovna stran je imela ime pisateljice: Eva Curiejeva. To je bil začetek uspeha te knjige, kakršnega menda prej še ni nobena knjiga doživela V najkrajšem času so to knjigo prevedli v 17 jezikov, v neštetih deželah je ta knjiga lista, ki jo največ kupujejo. Zdaj pa javnoet kar ne more jenjati govoriti o bajnih vsotah, ki jih je Eva Curiejeva baje zaslužila z življenjepisom svoje matere. Pravijo, da je s to knjigo v šestih mesecih zaslužila 12 milijonov frankov!
Ta uspeh se je nepričakovano pojavil. Evi Curiejevi se je zgodilo, kakor 6e je zgodilo lordu Byronu: nekega jutra se je zbudila, j>a je bila bogata in slavna; Vsakdo je hotel pač prečitati življenjepis tiete žene, ki je kot uboga, sestradana študentka v kemičnem laboratoriju pariške univerze Sorbonne snažila peči in umivala steklenice, dokler niso odkrili njene skoraj čudežne darovi-tosti za kemijo, ki ji jo jo še podnelil kemik Pierre Curie. Vsakdo je hotel kaj zvedeti iz življenja te najslavnejše ženske Francije, ki je bila zmeraj po starem, nemodemo oblečena, ki je sama hodila kupoval na trg in ki si je sama prala perilo, ker ji pariške perice niso zadosti skrbno pazile na njeno perilo.
Splošno Je bilo presenečenje, da Je Eva Curiejeva spisala življenjepis svoje matere. Zakaj, Eva Curiejeva ni nikoli govorila o tem, čeprav je knjigo pisala več ko tri leta. Njo samo je presenetila misel nn to delo. »Kmalu po smrti svoje matere leta 1034.« pravi o postanku knjige in o začetkih svetovnega uspeha, »sem dobila pismo nekega založnika. Pisal ml je, da bi rad izdal življenjepis moje matere in da želi, da bi ga jaz spisala. Jaz sem si mislila, da ta založnik pač ni pri zdravi pameti, in sem mu čez čas odpisala, da jaz sploh nisem zmožna napisati kake knjige, o Mariji Curiejevi pa sploh ne, ker sem kot hči preblizu njeni osebnosti in ne morem ločiti te od njenega znanslva. A založnik ni popustil in elednjič sem privolila. Dal mi je denarja za moje raziskovanje na Poljskem. Saj je bila moja mati Poljakinja in morala sem proučiti postanek njene družine na Poljskeip
Založnik me Je venomer vzpodbujal k delu. Meni je bilo jako težko pisati in bržkone bo to tudi moja edina knjiga. Svojo nalogo sem mogla le tako izvršiti, ker sem bila prav do dna v tem delu; svoje življenje pri materi sem doživljala še enkrat in e tem, ko sem zasledovala njena raz-iskavanja in iznajdbe, sem vnovič doživljala vso veliko slavo svoje matere.
Navzlic temu mi je šlo do konca dela po glavi: Le kdo bo hotel brati to knjigo? Le kdo se bo hotel kaj več pobaviti z življenjem kemičarke, iz-najdifeljice? A kako eilno sem se začudila, ko je od prvega dne dalje uspeh mojega dela bolj in bolj rastel. V Ameriki in predvsem v Nemčiji razprodajo največ te moje knjige.«
Eva Curiejeva jo mislila, da se bo mogla spočiti, ko bo knjiga izšla. A motila ee je. Vsak dan prejema pisma iz vseh delov sveta. Založniki želijo, da naj piše še dalje, čitatelji ji poročajo, kako jih je knjiga prevzela. Najbolj nemogoča vprašanja ji zastavljajo. Neki lastnik dirkalnih konj jo je vprašal, ali sme svojega najboljšega konja imenovati Eva Curie; starši i»I radi dali svojim otrokom ime Curie, da bi bili tudi oni nekoč slavni ljudje.
Eva Curie stanuje zdaj v neki stari, palači slični stavbi pri Bois de Boulogne v Parizu. Ko je mati še živela, sta bivali z Evo v najstarejšem delu Pariza, na otoku Saint-Louis. V tem domovanju, ki je dobesedno v senci rerkve Notro Dame, jo prebila gospa Curiejeva svoja poslednja leta in da je Eva Curiejeva sploh spisala življenjepis svoje matere, so jo pri tem najbolj vzpodbujali spomini na te poslednje čase, da je zmogla to, knr se ji je zdelo nemogoče.
»Ta leta, ki sva jih preživeli v starem domovanju na otoku Saint-Louis, so mi nudila najboljši vpogled v dušo matere,« poroča Eva Curiejeva. »Večkrat je bilo rečeno, da jo bila ta žena en sam jasen razum, da je bila tako stvarno-trezna, kakor je bil trezen njen pogled, njena logika. A to ni res. Nemara sem jaz, mimo mojega očeta, kot edini človek videla v dušo svoje matere in zato vem, koliko je bila v poslednjih lotili svojega življenja nesrečna. Da je bila tako slavna, |o je tiščalo ko težko breme. «Kaj pa ljudi briga, kar jaz v laboratoriju počenjam?* je več-
Kakor porota verdunski list o oktobru t?W, so ženske primerjali zaradi kril na obroče z do-našnlknnii node, ki nosijo pod krili dooje neder, ali pa z bobnarji, ki imajo na Dlaki strani po en boben, liila so obročna kril/t, ki so imela pel obročen drugega nrh drugega, ki so pri hoji povzročali škripanje, kakor bi hreiialo deset papig.
krat tožila. Nikoli ni mogla preboleti smrti mojega očeta, ki je leta liKKj umrl kot žrtev cestnega prometa. Meni je bilo komaj nekaj mesecev, ko mi je umrl oče, in mati ni mogla prebolela, da sva sestra in jaz brez očeta doraščali in da je izgubila svojega tovariša pri znanstvenem raziskovanju.
Čim je stopila mati potem, ka Je bila ves dan v svojem laboratoriju, v svoje stanovanje, je bila tako do smrti utrujena, da se ni mogla nikoli povzpeli do kake vesele misli Vsa je bila otožna in potrtega duha. Če sem šla kdaj zvečer ven, sem poiskala kako dobro knjigo zanjo, da bi jo razvedrila. A ko sem prišla domov, se ml je nudil zmeraj isti prizor: kako mati še zmeraj bedi, sedi za mizo, dn knjige še nili pogledala 'ii in kako je zamišljena v svoje dolge matematične in kemične formule in kako šepetajo izgo-Eva Curiejeva varja števila in jih sešteva in rešuje kemično probleme... Takšna je bila mali, prava gospa Curiejeva. Slednjič sem pa knjigo o svoii materi spisala zalo, ker te Marije Curiejeve 7 otoka Saint-Louis ni razen mene nihče poznal, in ker nočem, da bi bila nfipak podana |>odoba najslavnejše ženske Francije, ki je bila hkrati moja mati.«
Naš domači zdravnik
F. S.: Kako hi pregorečega vinskega bratca spravili iz njegove kleti, vprašujete? Uživa saino vino, hrano pa odklanja.
Nič ne skrivam, da je to težka stvar. Menim, da bi bilo najbolje, če ga pošljete v zavod, kjer mu bo pod strogim nadzorstvom onemogočeno uživanje vseh alkobolnil pijač. Za take bolnike pa, ki imajo šo kaj volje in uvidevnosti, pa priporočajo tudi tole: Dogovorite se z zdravnikom, katerega naj bolnik skozi daljšo dotio redno vsak dan obišče, recimo po končanem dnevnem opravilu. Pri njem bo dobil kozarec njegove najljubše pijače, takoj za tem pa injekcijo, ki bo učinkovala tako, da bo bolnik moral bljuvati. Na ta način se mu bo pijača pristudila. Co bi bil ta način zdravljenja pri njem na mestu, naj odloči zdravnik.
Isti: Oslabelo srce imate. Kako bi si pomagali, da bi se nadloga ne večala. — Ne vem, na čem temelji pri vas oslabelost srca. Važno je, da so izogibate vseh telesnih in duševnih naporov. Podrobnejša navodila vam bo dal zdravnik, na katerega pe morate obrniti.
Z. F. C.: Pred 14 dnevi se vam je nekdo obesil za vrat na desni strani. Sedeli ste na stolu. V križu ste začutili rahel pok. Sedaj pa čutite bolečine v hrbtenici. Ponoči so bolečine hujše, ko se obračate.
Brez preiskave točno povedati, kaj je, ne morem. Če je pritisk dosti velik, je verjetno, da imate poškodovano hrbtenico. Lahko je odlom-Ijeno kakšno vretence. Svetujem vam, da se obrnete na zdravnika. Potrebna pa bo tudi rentgenologa preiskava.
P. K. Z. Z.: Sina imate, ki je star 4 in pol leta. Ne govori še. Sliši pa dobro in razume precej. Telesno je dobro razvit. Shodil pa je šele z 20 meseci, ker je imel angleške kosti. Zdi so vam, da je sicer popolnoma normalen, le poseda rad ter poje in »cincnc z nogami in dela z rokami kot bi igral klarinet. Bil je zelo trmast. Trmo ste mu ukrotili, malo z lepo besedo, malo pa s palico Igrati se je začel pred enim letom. Prej ga igre sploh niso zanimale. Izgovarja le nekaj hesed. Te pa čisto dobro in ve, kaj pomenijo. Peljali ste ga na preiskavo, od koder ste se vrnili razočarani in užaljeni.
Otroci, kakor je vaš, potrebujejo posebne nege in ljubezni in zahtevajo mnogo potrpežljivosti. Razumem vas, da vam kot materi krvavi srce, če gledale druge otroke. Vendar pa mislim, da ne smete že zdaj obupali. Fantek je zaostal telesno, pa tudi njegov duh se le polagoma razvija in polagoma sprejema vase. Če se otroku dar govora do četrtega leta lo polagoma razvija, ni še to lako hudo, zlasti še, če govorico razume. S potrpežljivostjo ga boste lahko toliko naučili, da bo vedel in uporabljal vsakdanje predmete. Ko pa bo dorastel za šolo. ga pa lahko daste v zavod za defektno deco. Morda bi ga peljali ob priliki v Dečji dom v Ljubljano, kjer bodo fanta pregledali in vam dali podrobnejša navodila.
T. I. Č.: Že lelo dni vas muči kašelj. Draži vas v grlu in praska toliko časa, da se vsaj za silo odkasljate. Včasih pa si ne morete odkašljati, le sline vam pridejo v usta in želodec se vam obrne ob bolečin. Nadlogo vam je iskati v grlu samem, lahko pa tiči tudi globlje v sapniku, bron-hih, pljučih ali pa v nosu. Ne vem, kaj ste po poklicu. Prav lahko je v zvezi z vašim poklicem. Nič ne odlašajte! K zdravniku, da vas preišče!
Z. A.: Nekaj proti zaspanosti bi radi, ker vam dela silne neprijetnosti. Če se dobro najeste in posedite še malo za mizo, kar zadremljete. Pa to
vas še ne moti toliko. Hujše je, da vas sladki spanec objamo v popoldanskih urah v uradu, kar 6e vam zdi kot vestnemu uradniku tnalo preveč.
Iz opisanega vsaj ne morem smatrati zaspanost pri vas žo za bolezen. Malo dobro volje, pa menim, da bi se dala nadloga premagati. Vaši obedi naj no bodo preveč obilni. Človeka to poleni. Jejte raje večkrat po malem! Po kosilu napravite sprehod. Ko pa pridete v urad, sobo dobro prezračite in glejte, da ne bo prelopla. Res pa je, tla je pri nekaterih zaspanost bolezen. Vzrok tej bolezni pa so prirojene ali pa po bolezni nastale motnje v možganih. Pri takih bolnikih se spanec pojavlja pogosteje in v hujših oblikah. Zaspijo, n. pr., kar stojo.
M. S. Z. p. K.: Osemletno hčerko imate. Dobro je razvita in rejena. Živahna in nadarjena, lo bolj hledolična je. Opazili ste, da ima žrelnice velike. Odločili sle se za operacijo, ki pa so vam jo odsvetovali, češ da ni nujna. Opažate pa, kakor bi so žrelnici razkrajali. Pri spanju ima vedno usta odprla. Smrkava je že od mladega in to vedno bolj.
Pri nekaterih otrokih opažamo dedno nagnjenost k bolezni. Značilo za take otroke je to, da njihova koža iz sluznice na vse dražljaje posebno močno odgovarjajo. Ti dražljaji so že lahko nepravilna enostranska prehrana, pa tudi kužno klice. Na koži se pojavljajo lišaji, na sluznicah pa razna vnetja. Pri starejših otrokih pa so v prvi vrsti prizadete žleze. Taki otroci so po navadi debelušni in bledikasti. S primerno prehrano dosežemo prav lepe uspehe. Hčerka naj uživa nekaj časa, kakih 14 dni morda, samo surovo hrano (sadje, sočivje. paradižnike, orehe, med, črn kruh itd.). Potem pa naj uživa mešano hrano, pred vsem rastlinsko, vmes pa naj bo en do dva dneva v tednu ob surovi hrani. Zaradi operacije žrelnic pa jo peljile ponovno k strokovnjaku.
A.	H. A. Lj.: Iz vašega opisa ne morem sklepati ničesar. Morda je gripa, ki prav zdaj zelo razsaja in so javlja v najbolj pestrih oblikah.
B.	O. L.: Menim, da bo en rumenjak na dan premalo. V zvezi z drugimi jedili pa je seveda upoštevanja vreden.
A. B. C.: Ko ste bili stari 20 let, ste bili operirani na prsih. Izrezali so vam trdo bulo. Poročili ste se in imate otroka, starega 3 leta. Ves čas niste opazili na prsih nobenih sprememb. Zdaj pa čutite zopet neko zbadanje.
Brez preiskave povedati, kaj pomeni to zbadanje, je nemogoče. Lahko je samo prehodno. Paziti pa morate na to, če se ni pojavila zopet kakšna zatrdlina. V tem primeru pojdite takoj k zdravniku.
M. B. K.: Na notranji strani spodnje ustnice se vam je napravil pred letom trd mozoljček. Mislite, da je nastal na ta način, da ste se nehote ugriznili v ustnico. Dali ste si ga že dvakrat iz-žgati, pa se vedno znova pojavi. Vprašujete, ali ne spada ta bulico v skupino rakastih bolezni?
Trenutno bulica ni nevarna. Često pa postanejo bule, ki v začetku ne kažejo nobene mali-gnitele, šele pozneje nevarne. Zato je prav, če jo daste radikalno izrezati.
Ista: Bula, ki jo opažate pri materi na vratu, menim, da je povečana žleza. Včasih je to znamenje krajevnega obolenja, dostikrat pa nas take žleze opozarjajo na bolezni, ki so se razvile na oddaljenih krajih. V teh letih kakor je mati, mo-| ramo še prav posebno paziti na take pojave, da j česa ne prezremo. Svetujem, naj gre k strokov-• njaku.
Pravni nasveti
Če zaščilen dolžnik no plačuje obrokov. L F.
—	Po predpisih pravilnika o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami ste zamenjali, dolžniku dolžniške listine. On se pa ne zmeni za plačilo in ne plača nobenega obroka. Vprašate, kaj bi storili? — Če ste postopali po predpisih navedenega pravilnika in dostavili dolžniku obračun in novo obvezniro, pa se on ne zmeni za plačilo obrokov, ki so že zapadli v plačilo, ga morate pismeno opomniti in mu določili za plačilo zakasnelega obroka rok 13 dni. Ako tudi v tem roku ne plača, pridobite pravico, da takoj zahtevate plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poli. Samo v primeru elementarne nezgode dolžnik ne izgubi zaščite, ako ni mogel plačati svojega dospelega obroka po uredbi.
Oklici. 1. P. — Ne samo za državnega uslužbenca, ampak za vsakega, ki namerava skleniti zakon, velja, da se da oklicati v dotičnem kraju, kjer biva vsaj 6 tednov. Če bivata ženin in nevesta vsak v drugi fari, se mora oklic vršiti v obeli fa-rah. Ako ženin in nevesta v fari še ne bivata 6 tednov, je oklic izvršiti v tisti fari, kjer 6ta pred tem bivala vsaj 6 tednov.
Jezikovni pouk. Č. V. F. — Ker nameravate poučevati odrasle ljudi, ki se bodo morali redno tedensko zbirati na vašem domu na meji, je pač potrebno, da prijavite vašo namero okrajnemu načelstvu in si izposlujete za te sestanke oblastno dovoljenje. Morda boste lažje dosegli svoj namen, čc se poslužitc kakega obstoječega društva.
Ločenec. L. Č. I. — Ni izključeno, da se z ločeno ženo zopet pobotata in začneta novo življenje. Če je to nemogoče, pa potrpite šc naprej, morda io kmalu preživite in si potem kako drugače uredite. Da bi vam pa že sedaj svetovali način, kako priti do novega »zakona«, ko vas stari še vedno veže, ne boste od nas dočakali.
Posojilo. L. Z. L. J. — Denar, ki ste ga posodili ženi posestnika, lahko terjate nazaj le od nje, no pa od njenega moža ali pa od njenega sina.
Oproščeno pokojninsko zavarovanje. L. C. M.
—	Če ste zvedeli, da niste skozi vsa leta bili zavarovani pri Pokojninskem zavodu, kljub temu, da bi to morali po svojstvu svoje službe biti, potem se sedaj prijavite Pokojninskemu zavodu. Tam bodo odločili o vašem zavarovanju in vam sporočili, za katero dobo so vas še mogli zavarovati. Za ostalo dobo, za katero vas Pokojninski zavod ne more več zavarovati, boste pa morali svojega delodajalca tožiti, da bo za vas založil primerno kritno glavnico pri Pokojninskem zavodu.
Pot s travnika. F. D. L. J. — Preko sosedovega travnika imate pot priposestvovano za potrebne vožnje s svojega travnika: vsako leto ob košnji «e peljete s praznim vozom tja, 6 polnim s
niiiiiMiiimmmnimnunmimmiim 0DRE2ITE imnnmmiimtntmiunimmmtinm
JPfllfl? l?lfl?ISIfu
1 odgovarja samo na vprašanja, ka- | 1 terim je priložen tale odrezek. j
f Slovenec" 26. lebruaria 1939 |
iiiiiuiitmiiiiinnniimnuiniiiiMiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiimmnffliiiiiiiiiiiitiiiiMiin
senom naloženim pa nazaj, Ko sle svoj travnik preorali v njivo, so pa vožnje na njivo in z njive postale pogostejše: na njivo morate voziti gnoj, jo morate obdelati in tudi pridelka je več kot preje sena. Za te vožnje še niste priposestvovali služnostne pravice in pomeni uporabljanje dosedanje poti čez sosedov travnik za potrebe nove njive razširjenje dosedanje služnostne pravice vožnje in se temu sosed lahko upira. Zaradi večje uporabe dosedanje poti se morate s sosedom posebej pogoditi. Če se ne bi mogla sama sporazumeti, bo o potrebi poti in primernosti odškodnine za njo moralo na predlog ene ali druge stranke odločiti sodišče.
Preživnina za nezakonskega otroka. R. M. V.
— Tudi s sodbo priznano preživnino za otroka je smatrati le kot začasno: velja le toliko časa, dokler 6e zaradi spremenjenih razmer ali na strani očeta ali na strani otroka ne pokaže potreba, da se zniža ali zviša. Potrebe štiriletnega otroka so gotovo večje kot so bile v prvem letu. Zato kot varuh otrokov lahko predlagate pri varstvenem sodišču povišanje preživnine. O tem predlogu bo sodišču zaslišalo nezakonskega očeta. Če se bo protivil, bo pač odločilo sodišče in proti sklepu sodišča imata zopet obe stranki pravico pritožbe na okrožno sodišče.
Dozdevna krivica. M. Z. Celje. — Dvomimo, da bi vas vaš bivši zastopnik slabo zastopal. Saj od vas ni mogel pričakovati plačila za svoje delo, pač pa bi vaš nasprotnik, ki je plačevit, moral povrniti vse pravdne stroške, tedaj tudi vašega zastopnika, če bi propadel. Ker imate pravico revnih, vam mo.ra sodišče za nameravano odškodninsko tožbo določiti novega pravnega zastopnika. Svetujemo vam, da vašemu novoimenovanemu zastopniku popolnoma zaupate in tudi od nameravane tožbe odnehate, če vam bo po proučitvi vseh spisov to svetoval, ker pravni zastopnik že lahko preudari, kdaj je stvar povsem brezupna.
Oče je dolžan preživljati hčerko. M. M. M, — Očetova dolžnost preživljati otroke ne preneha « polnoletnostjo istih. Če je vaša sestra zaradi stalne bolezni nesposobna, da bi se kot šivilja preživljala, ima pa še očeta, ki je premožen in ima redne dohodke, potem ima pravico zahtevati od svojega očeta, da ji mesečno toliko doda, da se bo mogla primerno preživljati. Dajte povabiti očeta k sodišču zaradi poizkusne poravnave in mu bo tam sodnik pojasnil, kakšne dolžnosti ima do svojih zakonskih otrok.
Dedovanje na Koroškem. K. T. K. — Zaradi delne spremembe zakonodaje na Koroškem vam ne moremo povedati, če in koliko dednega deleža vas čaka po očetu. Ob priliki se osebno zglasite na nemškem konzulatu in prejeli boste zaželjene informacije.
Odvetniški stroški. A. F. P. — Dobili ste pravdo in se je v poravnavi nasprotnik zavezal, da bo plačal tudi vse pravdne stroške po sodni odmeri. Sodišče je vaše pravdne stroške odmerilo z zneskom ca 4000 din, ki jih jc nasprotnik vašemu zastopniku že plačal, vaš zastopnik pa trdi, da znašajo njegovi stroški preko 7000 din, in da morate to razliko sami plačati, češ da mu gre po tarifi napram lastni stranki več, kot je dolžna vrniti nasprotna stranka, — To je deloma res. Če ste vi svojemu zastopniku dali kakšna posebna naročila, preko obsega navadnega zastopanja, mu
morate taka posebna naročila posebej nagraditi. Svetujemo vara, da predlagate pri eodišču, da ie
odvetniški stroški odmerijo napram vara kot lastni stranki in vedeli boste, koliko mu še dolgujete. Preko tega, od sodišča priznanega zneska si ne bo 6mel vaš bivši zastopnik prav nič zadržati, obračunati bo moral z vami tudi vse tekom pravde prejete predujme. Če kljub temu ne bi hotel z vami obračunati, naznanite stvar pristojni odvetniški zbornici v Ljubljani. — V zavarovanje dosmrtnih dajatev na posestvu predlagajte takoj vknjižbo pri sodišču, kjer posestvo teži.
Preživnina žene. O. A. M. — Če so «e vaši prejemki bistveno zmanjšali, lahko predlagate, da se ženi določena preživnina zniža. Po lastni krivdi ločena žena nima pravice do preživnine napram možu. Pač pa lahko sodišče tudi taki ženi prisodi, vpoštevajoč vsak tak primer posebej, nekaj za preživnino, če žena ni sposobna, da sc sama preživlja. Če živi ločena žena v Nemčiji, zakon pa je bil ločen pri našem sodišču, ie to sodišče pristojno sedaj tudi za morebitno znižanje preživnine.
Poizvedbe po nezakonskem očetu. I. P. M. —
Vaša mati od vašega nezakonskega očeta doslej še ni prejela ničesar. Vprašate, kako bi zvedeli, kje se vaš oče sedaj nahaja. — Svetujemo vam, da da vaša mati pri sodišču na razpolago vse podatke o vašem očetu, ki so ji bili znani še pred vašim rojstvom. Varstveno sodišče bo potem že uradno poizvedovalo pri pristojnem oblastvu za sedanjim službenim mestom nezakonskega očeta in ga dalo tudi zaslišati, če prizna očetovstvo in koliko je pripravljen za vas prispevati. Če ne bi hotel priznati očetovstva, ga boste, zastopani po varuhu, pač morali, tožiti, vaša mati pa bo zaslišana kot priča.
Oče je gospodar. I. Z. H. Radi matere delate na očetovem posestvu. Ker oče poisetva ne obnavlja, vprašate, če lahko sami iz svojega kaj kupite za posestvo, kar bi po očetovi smrti vam ostalo. — Svetujemo vam, da ste previdni, da ne bo sporov po očetovi smrti. Če bi oče umrl brez oporoke, boste vsi trije sinovi poleg matere zakoniti dediči vsak do Vt zapuščine, ne glede na to, da ste vi ves čas delali doma, brat pa je že v mladosti šel z doma. Če kupite kak stroj, ki se bo že sedaj uporabljal na posestvu, imejte o takem nakupu na svoje ime glaseče se račune, da boste ob inventuri
_ VSak nima toliko denarja, i« mo-
^fc^fe re potovati v kopalilče toda naUte
bi moral dati za zdravje letno 100— ^^^^ 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Rademkl zdravilni vrelec
onega i rdečimi srci ii RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA
SLATINA RADENCI
po očetovi smrti lahko izločili in dokazali svojo imovino. Najbolje bi bilo, da vam oče z izročilno pogodbo izroče posestvo, ostalim izgovore dediščine, sebi pa pridržijo dosmrtno gospodarstvo.
Dediščina. »Paka.« Po bratu vdovcu, ki je imel le eno zakonsko hčerko, ta pa štiri zakonske otroke, bodo njegovi zakoniti dediči, če bi umrl brez oporoke, vsi štirje njegovi vnuki. Če pa napravi oporoko, bo moral V6cm svojim vnukom zapustiti najmanj polovico svojega premoženja kot nujni delež.
Radioaparat. A. A. S. Če boste mogli sprejemati istočasno le na enem aparatu, bo celo vašo kompozicijo smatrati kot en aparat, sicer pa ne. Preštudirajte Pravilnik o sprejemnih radijskih aparatih za privatno uporabo (Ur. 1. kos 53, z dne 22. maja 1929.)
Potovanje v Italijo. F. G. P. Za potovanje v Italijo si morate pri svojem okrajnem načelstvu preskrbeti redni potni list in k temu šc vizum italijanskega konzulata v Ljubljani. Morda vam za krajši obisk zadostuje čas kakega skupnega izleta preko meje n. pr, ob Binkoštih; potem 6i prihranite osebni potni list in ostale pristojbine so cenejše.
Neplačan krojaški račun. A. S. L. Sedaj po 11 letih ne morete več iztožiti krojaškega računa, ker take terjatve zastarajo že v 3 letih, če jih dolžnik izrecno ali molče med tem časom ne prizna. Sicer ste dolžniku poslali večkrat opominjevalna pisma, vendar na ista ni nikoli odgovoril. Zato nc morete trditi, da je z molko.m obstoj terjatve molče priznaval. Če dolžnik sedaj trdi, da je dolg zastaral, ima prav, ker nimate vi nobenega dokaza za to, da je bilo zastaranje dolga mc4 tem prekinjeno.
Davčna posvetovalnica
Fantovski odsek Sp. P. P. — Veselična taksa. — Vprašujete, če so Fantovski odseki res oproščeni taks na vstopnice pri svojih prireditvah in na kakšni osnovi. Obrnili ste se v tej zadevi že na več ljudi, pa vam nihče ne more dati točnega pojasnila.
V smislu uredbe o spremembi in dopolnitvi tarifne postavke 99 a zakona o taksah z dne 30. junija 1938, M. S. štev. 703 (SI. Novine z dne 22. julija 1938, štev. 163/LIV/430, SI. list kr. banske uprave v Ljubljani z dne 30. julija 1938, kos 61) v zvezi 6 tarifno postavko 99 a, pripomba 4, točka 3 zakona o taksah se taksa na vstopnice izjemoma ne plačuje za javne vaje in tekme viteških, športnih in sokolskih društev. Fantovski odseki 60 smatrajo v smislu tolmačenj finančnega ministrstva, odelka za davke z dne 26. maja 1937, štev. 31.258/111. in z dne 23. junija 1938, štev. 37.543/111. za viteška in športna društva. Ta tolmačenja so v 6mislu člena 43 citiranega zakona o taksah obvezna za vsa oblastva. — Potemtakem Fantovski odseki ne plačujejo takse na vstopnice za svoje javne vaje in tekme, kamor spadajo zlasti javni telovadni nastopi, ev. akademije itd. V tem primeru torej Fantovskim odsekom ni treba nabavljati vstopnic državne izdaje pri davčnih upravah; obiskovalcem svojih prireditev te vnste naj izdajajo le vstopnice privatne izdaje brez zaračunane ve-selične takse.
Kot že poudarjeno pa velja ta taksna oprostitev le za javne vaje in tekme viteških in športnih društev. Jasno je torej, da za ev. druge prireditve ta oprostitev ne velja. Če prirejajo Fantovski odseki v svoji režiji n. pr. kake dramatske predstave ali kake zabavne veselice in slično, potem se na gornjo oprostitev ne morejo sklicevati. V tem primeru morajo pač nabavljati vrstopnice državne izdaje pri pristopnih davčnih upravah in plačevati odgovarjajočo veselično takso. Zgolj za javne vaje in tekme Fantovski odseki te takse ne plačujejo. Isto bo veljalo po našem mnenju tudi za Dekliške krožke.
Če vam bodo kje delali sitnosti ▼ navedeni smeri, 6e sklicujte na gori citirano uredbo in tolmačenje finančnega ministrstva.
Zgradarinski davek. Leta 1029 ste kupili par-* celo, na kateri je stala majhna baraka. V to barako ste se takoj vselili. Hkrati ste okrog barako začeli zidati novo hišo, ne da bi začasno podrli barako. V letu 1929 je bila dograjena le kuhinja in ena pritlična soba, dočim je bila druga pritlična solia šele leta 1930 dograjena. Za to stanovanje ste prejeli od občine uporabno dovoljenje, od davčne uprave pa davčne olajšave glede plačila zgradarine, in sicer do konca leta 1939. Leta 1931 ste napravili še podstrešno stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in iz pritiklin. Za to podstrešno stanovanje ste prejeli pač uporabno dovoljenje, ne pa tudi odloka o priznanju davčno prostosti. Sedaj se bojite, da boste morali plačati zgradarino za celo hišo in to že izza 1. jan. 1940.
Odgovor. Davčno prostost, pravilneje davčno olajšave, dovoljujejo davčne uprave le na podlagi zadevnih prošenj davčnih zavezancev. V vašem primeru imamo zgradbo, ki se je postopoma dograjevala. Zato bi morali prositi za davčno prostost za vsako dograditev posebej, torej za vsako sobo, čim ste zanjo prejeli uporabno dovoljenje, ali pa, čim ste jo začeli uporabljati. Nato bi vam davčna uprava priznala davčne olajšave za vsako dograditev posebej, in sicer vsakokrat za dobo desetih let izza meseca, ki sledi izdaji uporabnega dovoljenja, oziroma izza meseca, ki nastopi po mesecu uporabe dotične dograjene sobe. — Iz vašega dopisa ne sledi povsem jasno, ali ste svo-ječasno vložili prošnje za davčno prostost za vsako dograjeno sobo odnosno stanovanje posebej ali ne. Domnevati moramo, da niste postopali po pravkar navedenem načinu, ker pravite, da vam je davčna uprava priznala davčne olajšave le za dobo do konca leta 1939. Iz tega sklepamo, da sto svoječasno zaprosili za davčne olajšave za celo pritlično stanovanje, dasi je bila v letu 1929 dograjena samo ena pritlična soba s kuhinjo. Zakaj da niste za podstrešno stanovanje prejeli odločbe o davčni prostosti, nam ni umljivo. Morda niste zanjo zaprosili s posebno prošnjo? — Ker cela zadeva ni jasna, vam svetujemo, da greste k davčni upravi, zaprosite ondi za davčne informacije in potem ukrenite tako, kakor vam bo davčna uprava svetovala.
Kmetijski nasveti
Izdelovanje sira. I. N. G. — Želite vedeti, kako se napravi iz mleka sir, zlasti iz posnetega. — Na tem malem prostoru, ki nam je na razpolago, vam ne moremo natančno opisati, kako se izdeluje sir iz polnega, kako iz posnetega mleka. Če se hočete o tem natančneje poučiti, nabavite si knjigo >Sirarstvo<, ki jo je spisal mlekarski strokovnjak Pevec. Tu vam pa hočemo Ie na kratko opisati splošno izdelovanje sira. Domačega sira imamo več vrst in to iz kislega in sladkega mleka. Kislo mleko segrejeino na 40 stopinj Celzija in, ko 6e 6esiri, ga precedimo v prtič. ki ga obesimo. Če ga hočemo imeti bolj 6uhega, ga obtežimo vloženega med dvema deskama. Takemu siru dodamo poleg soli še kake začimbe na. pr. kumine ali popra. Uživamo ga svežega s kruhom ali oblikovanega v hlebčke, ki jih na toplem zraku toliko posušimo, da ne plesnijo. — Iz sladkega mleka napravimo sir s pomočjo sirišča. Za en sir vzamemo 12 do 14 litrov mleka, segreta na 33 stopinj Celzija in kakih pet noževih konic sirišča. Tega raztopimo v pol kozarcu mrzle vode, ki smo ji pridali ščepec soli. Med vlivanjem sirišča v mleko tega temeljito premešamo, da se povsod enakomerno porazdeli. Pokrito posodo z zasirjenim mlekom postavimo na topel prostor, da se ne shladl. Ko je mleko dovolj zasirjeno, ga z lesenim nožem razrežemo na široko in počez dva prsta na debelo. Potem ga z mešanjem drobimo tako dolgo, da dobimo debelost pšeničnega zrna. Sedaj ga ponovno
BANKA. BARUCH
11, Bne Anber, Pari« (9*)
odprem!}« denar v Jugoslavijo najhitreje in p«
najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše Ček. račune: Belgija: 8t. 8064-64, Bruzelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: Številka 5967, Luzembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico.
segrejemo na 43 stopinj Celzija, medtem ga previdno mešamo, da se ne prismodi. Ko smo ga odvzeli od ognja, ga še nekaj časa mešajo, da so vsa zrna enakomerno osuše. Nato odlijemo del sirotke, sirnino pa zajamemo s prtičem in s tem vred odnesemo v oblikovalo, ki ima lukn.ji:e za odtok sirotke. Ko se je sirotka malo odtekla, sir s prtičkom vred obrnemo, čez nekaj časa pa pre-vijemo v suh prtič. Drugi dan ga solimo po vrhu in po 6traneh, kar ponavljamo štiri dni. Med zorenjem ga vsak dan umijemo s slano vodo in obrnemo. Dozorjen je 6ir v petih do 6edmih tednih. Prostor za zorenje mora biti teman, primerno topel in vlažen. — Iz posnetega mleka napravimo sir na enak način. Tak 6ir ni tako okusen, ker mu manjka tolšče. — Ponavljamo, kar smo zgoraj navedli, da 6e pravilna naprava sira ne da popisati na tako malem prostoru. Najboljše je temeljna poučitev iz knjige »Sirarstvoc, potem pa praktična vežba v kaki sirarski zadrugi.
Pšenica potrebuje superfosfat. J. K. 9. — Jeseni ste posejali pšenico na zemljišče, na katerem je bil prej hmelj, na drugi njivi pa, kjer je bila detelja, na tretji njivi pa je bil krompir. Na hmeljišču pa je pšenica lepša kot po detelji in po krompirju. Vi mislite, da je temu krivo seme, ki je bilo lepše na hmeljišču. Želite vedeti, ča bi se dala pšenica popraviti s kakim umetnim gnojem. Verjetno je, da je pšenica boljša na hmeljišču kot po detelji in krompirju, ker ste hmelj več let zaporedoma močno gnojili in ga globoko okopavali. Hmelj zapušča vedno dobro, bogato zemljo, zato po njem vse rastline bolje uspevajo. Vzlic temu pa je pšenica zelo hvaležna za umetno gnojilo superfosfat, ki s svojo fosforno kislino pospešuje cvetje in zorenje, da kleno in debelo zrnje ter trdi slamo, da tako hitro ne poleže. Prav v močnih zemljah, kakor so vse tri vaše, ob. stoji nevarnost poleganja. Zalo vam svetujemo, da potrosite sedaj takoj, če pade sneg ali ne, na en oral površine 200 kg superfosfata. Pri mlačvi se boste prepričali, da se vam la izdatek izplača, ker boste dobili več in boljšega zrnja ter krepko sla mo, £>uperfostat ne Škoduje z>itoin, Četudi potrosite do zelenih rastlinah.
Na hribih
»Rilo ]e pozimi v Čeških gorah, v letu neviht in žametov,« je pripovedoval dolgi Robert, ki je znal vsaki besedi dati pravi obraz, svojim tovarišem smučarjem v koči na planini. »Snežilo je neprestano in vsaka pot v gore je bila onemogočena. Vsa pokrajina daleč naokoli je bila eno samo v viharju valujoče snežno morje. Šest dni neprestano sem moral čakati v VVolfsbergovi koči. Nihče ni smel prestopiti praga, če ni hotel, da ga vihar odnese s seboj. Mrzlo pa je bilo, da je kar zvenelo. Nič čudnega, pet in trideset stopinj pod ničlol Tu, razumete, je prenehalo vsako veselje.«
Sedmi dan šele so si drobni sončni žarki komaj priborili tu pa tam pot skozi oblake in orkan se je umaknil milejšemu jugozahodniku.
Tisti dan, okoli desete ure, je prišel lz doline v kočo pismonoša napol mrtev od mraza in naporne poli. Bil je prvi človek, ki se je po takšnem vremenu upal tja gor. Sedaj šele sem so tudi jaz odločil, da se vrnem domov. Imel sem namreč še srečo, da me ni vihar zalotil kje v samotnih gorah ampak šele v koči.
Ko sem za slovo še zvrnil kozarček žganja me je stari Vencel, oskrbnik koče, opominjal: »Drži se planot, Robert, da te ne zagrnejo plazovi!« Tedaj se je dvignil pismonoša s svojega ležišča in vprašal živo: »Ali nameravate, gospod, na Geier-Gucke? Tedaj morate tudi mimo Glauerjeve domačije.«
Pritrdil sem, ker sem vedel, da leži Glauer-jeva hiša nekoliko v desno stran poti, katero sem moral prehoditi, če sem hotel domov.
»Za gospo Glauer imam pismo,« je nadaljeval. »Na žalost pa ga moram upisati kot ne-dostavljivo. Moje upravništvo, saj razumete... me no preskrbuje s kvedrovci. ln brez njih, kako naj pridem tja gor.«
To je bilo celo z njimi skoro nemogoče, toda bil sem kljub temu pripravljen, da vzamem pismo s seboj, čeprav je menil Vencel: »Če je kdo umrl, bodo gori pri Glauerjevih zvedeli še prekmalu. Drugače pa, kaj naj si ubogi ljudje neki važnega dopisujejo 1«
Povzpenjanje po zrcalno gladko prepihani strmini in na grebenih preko visokih snežnih gor je bilo strašno naporno. Vsak posamezen korak je zahteval vso človeško silo. Čas pa je neusmiljeno bežal. Že sem mislil oditi kar naravnost domov. Toda, ko sem končno po dolgem trudu ves izmučen le dosegel kraj, kjer bi morala biti nekoliko na desno hiša, sem se vendar nameril tja. Ozrl sem so po strmini. Toda hiša bi seveda »morala« biti, toda bilo je ni nikjer. Spustil sem se počasi navzdol in z očmi preiskoval zasneženo strmino. Mahoma sem začutil spredaj pod smučkami praznino. V hipu sem se zavedel. Potegnil sem noge k sebi, se obrnil in skočil v praznino in žo sem stal pred visokozasneženim vhodom Glauerjeve hiše, katere streha je ležala v isti ravnini s pobočjem. Praznina pred vhodom pa je nastala najbrž zato, ker so vrata hiše gledala v smer viharja.
Še preden sem utegnil potrkati, je Že nekdo od znotraj odrinil zapah in odprl vrata. Postaven desetleten fantiček, rdečih lic, je mirno stopil v sneg, ki se je skozi komaj tolikšno odprtino, da sem se le s trudom zrinil noter, sesul v vežo. »Dober dan!« je pozdravil prijazno z otroškim glasom. Toda ni se nasmehnil. Izraz njegovega lica je bil trd, kot človek, ki ga tepe življenje, in njegove lepe oči so bile skorajda malo prevelike — od strahu, kot vem sedaj.
Vprašal sem ga, kako mu je Ime. »Vincenc Glauer,« je odgovoril, ko sva odšla skozi vežo v sobo, kjer je stala velika, z zelenimi pečnicami obložena peč, ki je razširjala prijetno toploto. Pred njo na tleh pa je sedel čisto majhen otrok, ki je ploskal z ročicama in blaženo mrmral sam s seboj. Ko pa me jc zagledal, je obupno zajokal. Toda Vincenc ga je dvignil, ga pobožal po svilenih laskih in mu povedal, da sem dober striček, in otrok se je pomiril.
»Naša Marija je pridna punčka,« je dejal nato Vincenc z materinskim ponosom. »Sedaj boš pa jedla, moja mala!« In posadil je sestrico na stol, vzel mlečno kašo z ognjišča, jo pokusil, ali ni morda še prevroča, in začel previdno nositi jed v žličko mali v usta.
Medtem sem se usedel na klop ob peči in z užitkom opazoval prijazno sožitje obeh otrok v toplo zakurjeni sobi v globoko zasneženi hiši. Vse po sobi je bilo čisto in na svojem mestu. »Zares, gospa Glauer je lahko ponosna na svoje gospodinjstvo in na svoja dva otroka!« sem si mislil. Tedaj sem se spomnil svojega poslanstva in vprašal Vincenca: »Kje pa je mati?«
»Spi!« je osorno zamrniral, kar je bilo slišati kot nekakšna zadrega.
»»Zalo pa si ti sedaj mamica?« sem se pošalil.
»»Seveda!« je pomenljivo odvrnil dečko in vtaknil sestrici polno žlico kaše v usta. Toda čudil sem se le, da bi mati spala sedaj, opoldne. »Morda pa ji ni dobro. Poleg tega, kaj pa naj pametnejšega počne v takšnem vremenu v popolnoma zasneženi hiši,« sem pomislil. Da išče njen mož že teden dni v dolini delo, sem zvedel že od Vencla doli v koči.
Medtem se je Marija nasitila. Vincenc ji je obrisal usta in jo položil v košaro, ki je staia poleg peči. Potem je odmaknil od ognja drug
Arabska modrost
Če je luna s teboj, so s teboj tudi vse zvezde. *
Zgovoren petelin že v jajcu poje. *
Kdor Je ukradel jajce, bo ukradel tudi kamelo. *
Čeprav bi psu oba uhlja odrezal, pa mu 6 tem ne boš odpravil njegovih napak.
(Pravi, da je lev —, zakaij pa potem lajat
Kdor bi hotel norca poboljšati, je sam norec. *
Ce hoče Bog koga kaznovati, mu razveže jezik. *
Kjer je moja žena, je tudi moja domovina. *
Vrzi tistega, ki ima srečo, v morje, pa so
bo z ribo vrnil iz vode.
*
Ce je ženska v hiši, so tla zgoraj, strop je pa spodaj.
»Katero ženo bi vzel, oče?« Tisto, ki bo znala živeti s teboj navzlic tvoji usodi 1
Noge kako ženske so nikoli ne
dotikajo tftl. I
(Ima zmeraj prevelike zahteve.)
lonček s krompirjem, si nalil mleka ln začel jesti še sam. Njegov obraz pa je bil šo bolj zaskrbljen kot ob mojem prihodu.
»Vretno vas je zelo iznenadilo, kajne!« sem zopet začel, in Vincenc jo menil ravnodušno, medtem ko si je z nožem razrezal krompir: »O, prav lepo nas je zasulo.« Ko sem ga vprašal, ali ga je bilo kaj strah, me je začudeno pogledal: »Zakaj neki?« Potem pa je še tiho dostavil: »Ljuba Mali Marija nas je varovala!« in napravil je sramežljivo znamenje križa preko stare, svete podobe, ki je visela na steni.
Tako sva polagoma prešla v zaupljiv pogovor. Pripovedoval mi je o dolgem poletju in o mnogih tujcih, ki so prihajali sem gori. Da je tu pozimi tiho, in da, če je sneg visok, ne more niti v šolo. Pripovedoval je še o njihovi živini, to je o dveh kozah, kokoših in mladih psičkih v Glauerjevem hlevu, ki ima k sreči vhod kar iz veže.
»Pokaži mi jih brž, potem pa morava zbuditi tvojo materi« sem bil takoj navdušen.
Vincenc se je hipoma zresnil in se zagledal vame s svojimi velikimi očmi, iz katerih se je zrcalila osuplost in strah. Jaz pa še vedno nisem razumel ubogega dečka. »Kaj, ali mi jih ne smeš pokazati, ali pa je morda mati bolna?« sem vprašal.
Namesto da bi mi odgovoril, je bridko zajokal. Potegnil sem dečka k sebi in ga pobožal po glavici. »Tu imam nekaj, kar moram izročiti tvoji materi sami,« in pokazal sem mu pismo z velikim rdečim pečatom.
Vincenc je za hip okleval, nato si je s pestmi zbrisal od solz mokra lica in oči in stopil proti vratom. Odšel sem za njim. Prišla sva skozi vežo v hlev, kjer sta mirno prežvekovali dve kozi in kjer so so na nasprotni strani ob vratih valjali po slami mladi psičlri. Toda Vincenc se ni zmenil zanje. Proseče me je pogledal in se obotavljaje nameril k vratom. Jaz pa še vedno nisem opazil nič posebnega. Tedaj je odprl vrata. Vstopila sva v nekak z deskami zbit prostor in obstal sem na mestu kot pribit od presenečenja. Deček pa je obupno jokal poleg mene.
Ko sva bila zopet v sobi na toplem, kjer je spala mala Marija s peščicami trdo na očeh, sem vzel ubogega Vincenca v naročje, ki se je jokal tiho vase, in priznani, tudi meni se je storilo inako. Cez dolgo, ko se je pomiril, pa mi je pripovedoval: »Mamica je bila že dolgo bolna. Nekaj se ji je uleglo na prsi. Ko se jo precl tednom začel vihar in mraz, jo je zgrabilo zares. Kri, čisto prava kri ji je prišla iz ust. Želel sem ji pomagali in hotel ven, v dolino po zdravnika. Toda mati ni hotela, rekla je, da me gotovo kje v snegu zaloti smrt, njej pa da ne more pomagati nihče več. Potem je molila vso noč, jaz pa sem se delal ko da spim, tako zelo sein se bal.«
»Drug dan me je mati vzela s seboj v prostor poleg hleva, kjer se je vihar divje zaganjal v lesene stene, in pokazala je na staro posteljo, na
kateri je nekoč ležala naša babica, in rekla: »Ko
mi bo zelo hudo, se bom ulegla tu sem, kjer bom zaspala za večno. Ti pa, Vincenc, so ne smeš jokati. Ti si že velik mož I Potem moraš svoji mrtvi mamici zapreti oči, veš, zato, da bom lahko iz nebes doli gledala tebe in Marijo. Nato pa čakaj lepo tu v hiši, da se vrne oče!«
Potem mo je prijela za roko in mi pokazala vse: kaj in kako je treba pripraviti naši punčki jed, kako je treba nakrmiti obe kozi in kdaj ju moram pomolsti. Da moram skrbeti tudi za kokoši in psičke. Da moram imeti v peči neprestano ogenj, da nama bo z Marijo toplo, in da moram misliti na sveto Devico Marijo kot na lastno mater, ki bi tako neizrečeno rada še dolgo ostala pri meni in otroku.«
Drugič zopet je rekla: »Vincenc, ti si sedaj še moje edino upanje. Drži se, kot je treba in stori vso tako, kot sem ti naročila, da bo prav. Drugače sta oba z malo izgubljena tu v tej samoti in v tem strašnem mrazu!« Kmalu ji je po-salo zopet slabše. Vzela je Marijo v naročje, jo dolgo poljubovala in božala mene. »Ubogi otrok,« jo govorila sama sebi, »kaj ti je pripravilo življenje! Samo da vzdržiš, pa bo dobro!«
Mali Vincenc je dolgo jokal na mojih prsih. Cez čas je zopet nadaljeval: »Drugo jutro je ni bilo več v sobi, našel sem jo v prostoru poleg hleva. Ležala je na postelji stare matere. Tedaj som stori!, kar mi je naročila. Prinesel sem še njeno toplo ogrinjalo in jo zavil. Bila je že čisto mrzla, toda vseeno. Bila je tako lepa, tako zelo lopa kot angel!« In zopet so se mu vdrle solze po licih.
»Ona jp že angel, Vincenc,« sem mu pritrdil in tudi sam sem bil v resnici trdno prepričan o tem. »Iz neba gleda na malo in nate, moj dečko!« In v otrokovih očeh, rdečih od solz je zasijalo od srečo v mraku zahajajočega sonca. Potem mi je ob ognju pripovedoval, kako je izvrševal naročeno delo. Tiho in brez tožbo, fo vam lahko zagotovim, kajti hiša in vse v njej je bilo v najlepšem redu. Vmes pa je neprestano čakal očetovega prihoda.
Tedaj sem potegnil pismo iz žepa. Vincenc je pogledal naslov in zaklical: »Oče nam piše!« Odprla sva ga in ga prečilala v svetlobi ognja, ki je plapolal na ognjišču. Glauer je končno našel delo na vodni žagi in pisal ženi, naj mu pošlje perilo in sekiro...«
Robert je vtaknil pipo v žep in se primaknil bliže k svojim tovarišem, ki so tiho, brez besede sedeli za mizo. Pipe so jim ugasnile in kuhano vino so jim je žo davno ohladilo. Potem jim je povedal še konec: »Odpravil sem se še isti večer nazaj v Venclovo kočo in poslal Glauerju brzojavko. Z Venclovo hčerjo sva se potom vrnila h Glauerievim in prebila noč pri otrocih. Zjutraj sem odšel doli v vas, da uredim ostalo, dekle pa je ostala pri malih dveh. Drugi dan je bil tudi oče že doma. Junaško ženo so pokopali doli v vasi in celo oblast je poslala svoj venec in marsikatero krono so zapisali v hranilno knjižico otrok. V resnici — mali Vinccnc ie do kraja izvršil svojo dolžnost.	(G. Polil.)
Ko je zraven njegove postelje zazvončltljal telefon, se je zdravnik doktor Riggs zaspano ozrl na uro in je prijel za slušalko. Bilo je pol dveh ponoči. »Halo, doktor,« je dejal tuj, globok moški glas, »vzemite priprave za obvezanje rane, usedite se v svoj avto in pridite kolikor le morete naglo v Bakersfield, kjer vas čakamo na cesti pred vasjo. Nesreča, da, pohitite, doktor!«
Ko si je dal doktor Riggs še enkrat natančno opisati kraj, se je oblekel in šel po avto v garažo. Ker je bil podeželski okrajni zdravnik, ni bilo to zanj nič čudnega, da so ga ponoči poklicali iz postelje. Ravnodušno je sedel za krmilom in se je peljal v toplo, zvezdnato noč. V bližini navedenega kraja se je vozil počasneje in bolj pozorno, dokler ni zagledal nekega moškega, ki mu je mahal z žepno svetilko. Tedaj je usmeril avto na rob ceste in je ustavil. Riggs je mislil, da bo prišel na kraj kake prometne nesreče, da ho zagledal kak prevrnjen avto. ranjence, policijo... Toda moški z žepno svetilko, ki se mu je zdaj pridružil še eden, ga je pozval, naj gr& za njim. Zavili so na poljsko stezo. Oni z lučjo je svetil, drugi pa, ki je nesel zdravnikov kovčeg, je bil zadnji. Medtem ko je Riggs stopal med njima, je vprašal, kaj da se je le zgodilo? Odgovori so bili nedoločni in nejasni.
Spočetka je Riggsu šinila v glavo misel, da ga bosta izropala in mu vzela avto. A zdravnik ni bil bojazljiv. Mimo tega pa tudi ni imel nikoli kaj več denarja pri sebi, njegov avlo pa je bil zavarovan. A če bi ta dva kaj hudega namer-jala, zakaj pa čakata? — Zdaj so zavili na levo, nekaj časa plezali strmo navkreber in so koj nato obstali pred nekakšno lovsko kočo, ki se je v temnih obrisih odražala z neba.
»Prišli smo,« je dejal tisti, ki je imel svetilko. Glas mu je bil kar olajšan. Hkrati pa so je ob vhodu izločila senci slična postava, ki je bila najbrž na straži, in se je približala. »Ali je to zdravnik? Hitite, hitite, ljudje božji!«
Vsi trije 60 odvedli Rigpsa v kočo, kjer je bilo četvero, petero moških, in je skoraj vsak imel žepno svetilko v roki. Nihče ni imel krinko na obrazu, vendar so se skrbno tako kreta'i, da pramen luči ni nikoli padel na njih obraze. Tako jih je bilo moči zmeraj videti samo v polmraku, kar bi kako kasnejše spoznanje jako otežkočilo, čo že ne onemogočilo
»Počemu ste poslali pome?« ie vprašal Riggs. ne da bi ee ganil Eden od moških se je prestopil malo naprej, in po tem, ko je govoril, medtem ko so drugi molčali, je bilo jasno, da jo bil njih vodja. Besede je izgovarjal s skadinavskim poudarkom. in doktor Riggs je koj sklenil, da bi bila v primeru nedostatka drugih dokazov, vprav ta čudna izgovarjava in barva glasu dober dokaz.
»Ranjenca imamo tu,« je rfeial prejšnji in je z roko pokazal v ozadje. »Storili smo, kolikor smo mogli, vendar bi bilo bolje, če se vi zavzamete za to stvar. Nesreča na lovu...« Riggs ga je rezke pogledal. »Kar zdajle ponoči?« Oni je nejevoljno skomignil z rameni. »Ali hočete, da bo ranjenec izkrvavel?« je dejal preprosto. Tedaj so je zdravnik molče 6pravil na delo in je začel jemati vse potrebno iz kovčega. »Kje imate ranjenca?«
Odvedli so ga v kot koče k nekakšni postelji. Doktorja je čudno dirnila skoraj dragocena posteljnina v tej borni okolici. Mehke odeje, svilene blazine... Najbolj kričeče pa je bilo to. da je bil ranjenec z odejo lako pokrit, da je bila vidna samo levica z obvezo, ki je bila vsa prepojena s krvjo. »Drugje ni nobenih ran,« ga je prejšnji moški na kratko opozoril. »Alo, fantje, postavite 60 semkaj s svetilkami, da bo doktor kaj videl!«
Riggs je previdno odstranil zasilno obvezo in oči so se mu razširile, tako je osupnil. Okrogla oblikah, mehko mišičevje in nežna, bela koža — vse je bil jasen dokaz, da je bila to ženska levica. Tn sicor levica mlade in siirbno gojene ženske... Riggs se je hotel dvigniti, nekaj vprašati, a že je legla močna roka težko na njegovo ramo, in zato je molčal. Med svojim opravilom je slišal liho dihanje in zdaj pa zdaj pritajeno ječanje ženske, ki njenega obraza ni bilo moči videti in ki si je o njeni osebnosti mogel misliti same nejasne stvari. Ko je za hip videl, da ga tako ne opazujejo, je z negibnimi ustnicami zašepelal tik mesta, kjer je bilo brez dvoma njeno uho: »Ali mi morete povedati, kako ste zašli v roke teh gang-sterjev in kaj bi mogel storiti za vas?« Toda odgovora ni bilo. Slednjič je še enkrat potipal žilo in je videl, da jc bila enakomerno in lo malce hitreje.
»Kako je, doktor?« je vprašal dozdevni poglavar. »Vse v rpdu. Toda obvezo sme obnoviti samo kak zdravnik in tudi med zdravljenjem morate poskrbeli za zdravniško nadzorstvo.« — »Se bo zgodilo. Zoper prenos ranjenca pač niste?« — >To zavisi od tega. kam jo mislite od vleči,« jo hudobno pripomnil Riggs.
Dozdevni poglavar je tako brž in grozeče stopi! proti njemu, da jo doktor v obrambo dvignil roke. »Gospod doktor, pozabite na ta po-nočni obisk, lako bo bolje za vas. In je tudi brez pomena, da bi policijo pošiljali semkaj, ker nas čez pol ure ne bo več tukaj.« Po kratkem pre-''•u je vzel iz denarnice tri bankovce jx> sto >v. »Saj dovolite, doklor! Honorar vam pa dajle izplačam.« — »Okolnosti, s katerimi fi ,ii bil semkaj poklican, mi branijo sprejeli kak honorar,« jo Riggs zaničljivo odvrnil. »Kakor

UV/.&ŠM;.!

VAŽNO!

Zfc^0
Hočete res imeti zdrave robe? Potem uporabljajte PEBECO, novo sredstvo za negovanje zob. Peni se brez mila in vsebuje PEBEC1N, novo sredstvo, ki temeljito čisti in razjeda zobni kamen. Z njim itedjte, ker se ga malo porabi.
is ^'''lijfjin
»Očka, spričevalo sem dobil...«
mislite! Moji ljudjo vas bodo spremili do vašega avtomobila.«
Riggs ni odgovoril. Kolikor je le zmogel njegov avlo. ga jo jx>giial v Bakersfield, a policijski 6tražniki, ki so bili hrzo poslani k lovski koči, niso dobili nikogar več ondi. Največja uganka pa je bila Riggsu ta, da ni bilo v nobenem časopisu nobene vesti o kakem zločinu, ali da bi bila kaka ženska izginila.
Leto dni zatem jo Riggs zaslišal na kolodvoru Reno glas, ki ga jo prešinil ko električni tok. Bil je glas posebnega zvoka in z razločnim skandinavskim poudarkom. Riggs je šel brž za tistim človekom, pograbil ga je za ramo: »Takoj pojdite z menoj na policijsko stražnico!« je rezko nahrulil presenečenega gospoda in dodal: »Tega trenutka 6em čakal leto in dan!«
»Kaj, za vraga, — a vi ste, gospod doktor,« jo mirno povzel nagovorjeni gospod. »Dajte, potolažite se in se vedite, kot se spodobi pametnemu človeku! Prav rad vam bom pojasnil tisto zadevo, ki so vam jo tako zapičila v spomin in se vam dozdeva tako važna. Pojdite z menoj na kozarček tjale v točilnico.«
Le nerad ga je Riggs slušal, vendar se mu je nezaupanje skoraj poleglo, ko jo začel tujec pripovedovati: »Moje ime jo Lundgreen,« je smehljaje se povzel, »da, jaz sem režiser, tu je moj potrii list. — Torej: takrat pri Bakersfieldu smo imeli ponočno snemanje z Estclo da Sylvo in z Ralfotn 0'Connerjem za film «Sužnji brez verig», saj se spominjate? Brez dvoma tudi veste, kako je Estela na begu ranjena in bržkone ste že občudovali njeno odlično pristno igranje. Glejte, gospod doktor, pri tem pa se nam je pripetila tista traparija. V samokresu, ki je moral preganjalec z njim streljati, je bil — kako, še danes no vem —, poleg praznih, tudi oster naboj. Krogla
je Estelo zadela v levico. No, to jo bila strašna reč! Nič drugega nam ni kazalo, kakor da to nezgodo prikrijemo, saj nismo smeli tvegati, da bi bilo uničeno že vse tisto neskončno storjeno delo in pa toliko denarja, ki smo ga bili
že vtaknili v film, ki je bil že skoraj izgo-tovljen. In človek nikoli no ve, kako bi slavno občinstvo sprejelo takle škandalček. Pomislite, da prizora nismo mogli nič več ponoviti. In tako mi je prišlo na mar, da bi storil, kar sem, in kjer ste bili tudi vi soudeleženi... Halo. tu jp pa že moj vlak! Na svidenje.' gospod doktor,"in brez zamere! Naše filmskfl podjetje,pa..vam dol«u,ia še honorar!«	(K. Crispien.)
Prvi,
ki \e prišel k predstavi
Pred 50 leti je Jean Parel prevzel vodstvo Odeonovega gledališča v Parizu. Igrali so precej plitvo veseloigro, ki so jo bili že s slabim uspehom igrali po drugih gledališčih.
Na dan otvoritve, okrog šestih zvečer, je Parel vprašal blagajničarko, koliko sedežev da je že prodala.
»Nobenega!« je odvrnila blagajničarka.
Parel je bil že lačen, vendar je sklenil, <ia bo dotlej vzdržal v 6voji pisarni, dokler ne bo prodan prvi sedež.
Čas je potekal — ob sedmih ni bilo še niti enega človeka. Parel je od lakote že kar omedleval, a je lo junaško vztrajal v pisarni.
Slednjič, ob pol osmih, jo prihitel neki elegantni gospod in se je naglo bližal okencu.
»Hvala Bogu!« je zastokal Parel, »vendarle eden!«
Gospod jo vrgel bankovec na okence in dejal:
»Prvi razred, Versailles!«
Mislil je. da je Odeonovo gledališče — pariški nionlparnaški kolodvor...
Čudno, pa resnično
Krog Ma 1750 je grški slog spodrinil slog rokokoja. Fes snel se je naravnost strastno i/ne-rnal /.a antiko. Ženske so nosite obleke in frizure le še vi la grecque< — po grško. Tudi moški so imeli obleke samo iz takih btagoo, ki no bili
okrašeni z ornamenli, s stebri in z razvalinami. *
Krog leta 1?S0. se je šminknnje žensk razpaslo po Parizu kakor nalezljiva bolezen. Neki trgovec z tepotili, Montelar, je povedal kavalir ju d hlbeeju, da je v enem letu prodal nekemu igralcu in trem igralkam 200 lončkov rdeče šminke. En lonček rdečilu pa jc stal tedaj 8 frankov.
•
v	d'Elbčc je preračunal, da pokupijo Pari-
zanke na teto 2 milijona lončkov rdeče šminke. V.ato je. vprav on predlagal, naj obdavčijo vsak lonček po 25 novčičev, ki naj jih naložijo kot
podporo za revne častniške žene in vdove. *
Krog l. 1?fi<). je bilo najbolj nobel imeti na glavi okras s popolnimi vrtovi, sadnimi plantažami, njivami in travniki, in lasje žensk so sličili rastlinjakom ali zelenjadnim gredicam. Na avbali ali laseh raznih gospa so se po/ibavali grmiči ribeza, rdečih jabolk, česen j in velikanski šopi trav in rož. ženska glava je bila kakor pokrajina ali vrt. Na njej so bile črede, pastirji in. /.ioali. V komediji >Preachcst opisuje pisatelj Duppefort moderne norice, ki so imele na tla ni park kraljevske palače z vodometom in z olirisi hiš. l.asuljar tn pričesnik Beaulard si je celo izmislit, da je spravil na glavo žene angleškega admirala kar morje, sest n ječe iz nabulinjcnih paičolannn in miniaturno brodovje iz lesketuio čili sc okraskov
Kurenčkuva Neška ma tud beseda
Dons ra neki prou važenga na src leži, ke morem povedat, de na bega Iblančani rekel, de 6c premal zanimam za naša bela Iblana.
Veste, še ni doug tega, ke sem brala u enmu jugosluvenar-skem časopise, de sc naš Ide na zastopja na disciplina. Pa tram-vajari tud nc. Ampak men verjemite, de tu na bo res. Jugosluve-narskem časupisem 6C tud na sme use verjet. Učaseh že slučajen kera pugruntaja, de drži. Ampak tu se prou redk kerkat zgudi. Preveč muh maja bol t u glau, pa na veja, kera b ta peru ven spusti. Zatu jim pa tud jest na za-rnerem preveč. Iblančani sma prouzaprou še preveč discipliniran. Vite, in ta disciplina nam več-kat škodje, ko,ker pa nuca. Čc prou je disciplina ena lepa čednast, dobra pa ni zmeri. Vam bom prec dukazala, de guvarim resnica.
Zdej en dan je prletela k men ena gespa, ke sam ene par hiš preč ud nas stanuje. Tku je bla pa razicana, de je kar use ud ne tekel. Ke se je mal uddehnila in sem pa jest prašala, s kum ji morem pnstrečt, je začela pa jokat tku, de se m je kar u srce smilla. No, ke sc je enkat za putreba najtikala, me začne pa prost, de nej bom tku pr-jazna in hiter telefuniram kašenmu dohtari, de bo prec pršou, ke nen mož je že skori u zadneh zdi-hlejeh. »Sej b sama telefunirala, pa nimama telefona pr hiš,« je rekla in začela 6pet jokat.
Ke jest rada pustrežem sojmu bliženmu, sem hiter uzcia u roke vozni red, ke sa not usi iblansk dohtari naštet, pa sem cnga tacga ven puiskala, ke se na use notrajne in tud na zunajne bolezen zastop. No, pa sem ga pu telefone prusila, de nej hiter pride u ta in ta hiša, de bo cnga gespuda, ke že u zadneh cugeh leži, pozdravu. Ke m je do,htar ublubu, de sc bo prec s tramvaiem prneln ic bla gespa mal putulažena in je hiter letela dam, de bo dohtarja sprejela. Jest sem bla pa tud vesela, ke sem sojmu bliženmu pumagala.
Tu je blu dopoudne mejčken pred kusilam. Prcke večere pa slišem, de u naš far cinkloh zgu-ni. Ke sem bia ferbčna, kdu jc umeru, pa skočem hiter u faruž, pa zvem, de je umeru mož ud tiste gespe, ke me je dupoudne prusila, de nej pu dohtarja telefuniram. Men se je čuden zdel, zatu sem stupila h gespe in jo prašala, če mu dohtar ni mogu pumagat.
»Kuku mu pa če pomgat, ke je peršou šele zvečer, kc je biu mož žc mrtu?« m je udguvarila usa ubjokana. »Kc se m je čuden zdel, de je pršou tku pozen, sem ga pa prašala, zakua ni pršou prec, koker je ublubu. No, m je pa puvedu, de se je že prec dupoudne usedu na tramvaj in se ceu dan vozu ke pa sem, kc ni mogu nekol na tist pustaj spredi dol stopet, koker je predpisan. Tramvaj je biu pa zmeri tku natlačen, de b pred spravu kamela skuz šivanken uhu, koker de b prlezu en člouk skuz ta drejn ud uzad du izstopa. Ket discipliniran Iblančan, pa ni smou tam ven stopet, koker je prlezu not, de ni spravu tramvajarja še ub tisteh par grošu, ke jih zasluž, če je discipliniran. On b duhu pa tud kašna pud nii6, al b mogu pa še kazen plačat, čc b zadi ven 6topu, koker je not prlezu. To je use sam disciplina uržah, de ni pršou prec koker je ublubu.
Vite, tkula m je puvedala tista gespa, ke je sira zavle disciplina zgebila muža, pol je pa naprej jukala. Puglcjte, Ide boži, al b na blu bi pameten, de b člouk žilier tam dol stopu, ko,ker je not prlezu, saj tekat, keder jc tramvaj prou natlačen. Al res nimama že zadost drugeh težau na tem svet, de jih morma met še u tramvajskeh vuzoveh? Keder na boma mel Iblančani nubeneh drugeh grehu na 6cb, koker teh tramvajarskeh, boma lohka pu smrt 6frčal kar naruna6t gor u nebesa. K. N.
Stevilnfca
20. 18. 16. 2. 19. — 20. 13. — 17. 16. 7. 14. 15 19. — 13 12. — 8. 14. 19, 5. 10. 3 — 7. 6. — 1. 10. 7. 6. 3. — 9. 14. 10. 11. 13. 1.
Ključ:
1. 2. 3. 4. — štorklja, 5. 6. 7. 8. — del obleke, 9. 10. 11. — skedenj, 12. 13. 14. — afriška reka, 15. 16. 17. — vodna naprava, 18. 19. 20. — naselbina. Nadomesti številke n pravimi črkami, pa dobiš zgoraj izrek iz Zupančičeve »Dume«,
Šah
Medklubske tekme za letošnje prvenstvo Slovenske šahovske zveze so v ljubljanski skupini tik pred koncem. Tekem 6e udeležuje pet klubov, od teh pa L. Š. K s tremi moštvi in S. K. Amater z dvemi moštvi. Tekme so zelo zanimive, ne sicer zaradi borbe za prvo mesto, ampak zaradi borbe za prvo mesto, ampak zaradi borbe za ostala mesta. Ker prvemu moštvu L. Š. K-a ne more nihče blizu, se je konkurenca pomaknila malo navzdol, kar pa nič ne škoduje. V primeri s tekmovanji prejšnjih let je letošnje medklubsko tekmovanje v Ljubljani zelo napredovalo, izven Ljubljane in Maribora pa skoraj izostalo. Najbrže je pa ta centralizacija v našem šahovskem življenju le začasna in je pričakovati, da bo to zvezino tekmovanje pritegnilo spet tudi druge klube. Treba bo najti način kritja potovalnih stroškov, ki so glavna ovira, da naši podeželski klubi ne tekmujejo.
V Ljubljani je prvo moštvo L. Š. K. doseglo Iz petih tekem 32 točk, drugo moštvo L. S. K. iz pe-
tih tekem 24 In pol točke, Š. K. Šiška lz šestih tekem 21 in pol točke, prvo moštvo S. K. Amater iz petih tekem 20 in pol točke, S. K. Triglav iz štirih tekem 20 točk, tretje moštvo L. Š. K. iz šest tekem 15 točk, S. K. Železničar iz štirih tekem 12 točk točk in drugo moštvo Š. K. Amater iz treh tekem 6 in pol točke. Iz teh rezultatov je jasno, da bo L. S. K. dosegeUprvo in drugo mesto, za tretje mesto pa jc huda konkurenca med prvim moštvom S. K. Amater in S. K. Triglav. Š. K. Triglav ima nekoliko boljše izglede, da zasede 3. mesto.
V prvenstvenem turnirju L. S. K. je ostra borba za prvo mesto med favoritom turnirja mojstrom Furlanijem in Marekom, ki dobivata vse partije. Marekova visoka forma na tem turnirju preseneča in mu bo brez dvoma prinesla eno prvih mest. Vsi drugi kandidati za prvo mesto so slabše startali in so v nevarnosti, da nepopravljivo zaostanejo, če bosta vodeča igralca s takim tempom nadaljevala.
Potek turnirja je tako zelo napet in bo mogoče
Križanka
1	2	3	4	I	1»	7	8	9	i	1"	12	13	14	15
16			1	1"	•					1	I"			
19			1	1 20		1	I2'			1	1 22			
23			i 24			"I	I"				■ffj	j 28		
29	30	31			1 32				i	| 33		34	35	
36				37 j	| 38			1	| 39					40
41			1 42				1	I"			1	I"		
45		46 |	J 47			J	j 48					*		
51					LJ	r			1	1"				
54				J	Fl				\	r				58
59	60	|	| 62	63			1	| 64			1	j 63	66	
67			1	1 69			70 j	r		i	I 72			
73			1	1"						1	I"			
76				1	1"				1	| 78				
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede
se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. verski poglavar katoličanov, 6. nemško mesto ob istoimenski reki iz nekdanje Češkoslovaške, 11. tuja beseda za trgovski popust, 16. gora na Koroškem, 17. tuja beseda za predpise o lepem vedenju, 18. mesto v Nemčiji, 19. druga beseda za gručo, 20. domač rokodelec, 21. tuja beseda za zvijačo, 22. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 23. mesto ob Adiži v severni Italiji, 24. pokopališki kraj pri Ljubljani, 26. tuja beseda za zlog, 28. kraj v Vojvodini, 29 vrsta alkoholnih pijač, 32. jezero v severni Rusiji, 33. južna rastlina, 36. čistilna potrebščina, 38. ključavničarska potrebščina, 39. preprosta vprega, 41. domača žival, 42. druga beseda za trnek, 43. nevestin delež, 44. tatarski poglavar, 45. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 47. božja čednost, 48. junak iz slovenske narodne pesmi, 50. naslovna moška oseba iz Gotovčevc opere, 51. rudnik na Štajerskem, 52. vrsta živinske krme, 53 svetovni šahovski velemojster, 54. druga beseda za kvar, 55. pripadnik azijskega plemena, 57 vrsta živifi-ske krme, 59. tuja beseda za glas, 62. tuja beseda za pozitivni električni pol, 64. del roke, 65. kraj v rebri, 67. velik ptič, 69. skrajšana beseda za opisovanje, 71. gora v zahodnem delu Male Azije, 72. tibetanski duhovnik, 73. druga beseda za uporabljanje, 74. elektrotehnična priprava, 75. vrsta zraka, 76. matematični izraz, 77. železniška postaja na Notranjskem, 78. boginja 6tarih Grkov,
Razvezano snopje
Prosveta v Sloveniji
I. Ljudske šole Po stanju 1. novembra 1038 jo v Sloveniji 808 ljudskih šol. Med njimi je 13 zasebnih, 7 ambulantnih in 11 zasilnih Dalje je 5 specialnih, Glu-honemnica v Ljubljani, Zavod za slepo otroke v Kočevju, dve pomožni šoli v Ljubljani in Mariboru ler deško vzgajališče na Sel u v Ljubl jani. Polog ljudskih šol je 53 otroških vrtcev (44 državnih in 9 zasebnih) in 19 zavetišč. Skupaj je v banovini 910 ljudskošolskih in njim sorodnih edinic. Na vseh ljudskih šolah je 4065 oddelkov, otroški vrtci pa imajo 77 oddelkov, zavetišča pa 24. Vseh oddelkov je torej 41(i(j. Vse ljudske šole in vrtci imajo 2809 učilnic. — Učnih moči na ljudskih šolah je 1377, in sicer 1550 moških in 2827 ženskih. Okrajnih šolskih nadzornikov je 29. Otroških vrtnaric je 70. — V začetku šolskega leta 1938-39 je bilo v ljudskih šolah 185.776 otrok, in sicer 93.752 učencev in 92.024 učenk. Jugoslovanov je 185.461. Nemcev 19(10, Madžarov 597, drugih 118. Torej jo vseh otrok 188.136 Specialno šolstvo: K temu spada zavod za slepe otrol<£ v Kočevju, gluhonem-nica, deško vzgajališče na*Selu v Ljubljani in pa gozdna šola za tuberkulozne otroke v TopolšČici. Za manj nadarjene otroke sla dve državni pomožni •oli, in sicer jo ena v Ljubljani in ena v Mariboru. Nekaj pomožnih oddelkov pa je v rednih ljudskih šolah — 69-1 ljudskih šol ima lastni šolski vrt, 09 jih ima vrt v najemu, 105 šol pa je brez vrta.
IT. Meščanske šole V Sloveniji je sedaj 42 državnih in 8 zasebnih, skupno iorej 50 meščanskih Sol. «te» ilo vseh oddelkov na državnih meščanskih šolah znaša 252,
na zasebnih pa 36, skupno torej 288. Učencev je vpisanih 9252, in sicer 4890 učencev in 4326 učenk v državnih, 1373 pa v zasebnih šolah. Vseh nčen-eev in učenk je torej na meščanskih šolali 10.625. Najmanjša šola je v Senovem, ki ima samo 72 učencev in učenk, največja pa na Jesenicah s 448 učenci in učenkami.
III a. Srednje šole
V šolskem letu 1938-39 je v Sloveniji 14 državnih srednjih šol. Na vseh teh šolah je bilo v začetku šolskega lela 272 oddelkov, 7713 učencev in 4031 učenk, skupaj 11.744. Nedržavnih srednjih šol jo 4. in sicer pri uršulinkah v Ljubljani, škofijski v Št. Vidu in samoupravna v Murski Soboti, poleg tega tudi mestna ženska gimnazija v Ljubljani. Na teh šolah je 29 odelkov, 417 učencev in 673 učenk, skupno torej 1090, Na vseh srednjih šolah je torej vpisanih 8180 učencev in 4704 učenk, skupaj 12.881 v 301 odelku. Klasične gimnazije so tri in v Celju 1 razred s klasičnim programom.
III b. Učiteljišča
Imamo 2 državni učiteljišči, in sicer 1 v Ljubljani in 1 v Mariboru. Na obeh šolah je 185 učencev in fi2 učenk, skupno torej 217. Polog tega imamo 2 zasebni učiteljišči, 1 v Ljubljani in 1 v Mariboru, ki imata skupaj 86 učenk.
III c. Strokovne šolo
Strokovno šolstvo obsega 7 gospodlnskih sol. Te so: Privatna višja gospodinjska šola dr. Kreka v Šiški s priključeno enoletno gospodinjsko vad-nico, gospodinjska šola za gostilničarske gospodinje v Ljubljani, mestna gospodinjska šola Mladika v Ljubljani, dekliški zavod Vesna v Mariboru in gospodinjski šoli v Trbovljah in na Jesenicah.
Navpično: 1. tuja beseda za prehodno darilo pri tekmovanju, 2. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 3. del vodovodne napeljave, 4. tuja beseda za časovno razdobje, 5. nevaren človek, 6. naslovna moiška oseba Shakespearove tragedije, 7. kačji ugriz, 8. tuja beseda za uradni spisek, 9. naslov Finžgarjeve igre, 10. divji poglavar Hunov, 11. druga beseda za mlinsko korito, 12. turški gospodar, 13. druga beseda za revščino, 14. mesto v zahodnem delu Romunije, 15. planinska staja, 24. čebelje orožje, 25. izraz iz matematike, 26. kraj pri Višnji gori, 27. nevestina oprema, 30. druga beseda za seznam, 31. skrajšana beseda za kesanje, 33. vrsta reklamnih tiskovin, 34. druga beseda za stoletje, 35. moška oseba iz Vernovega romana: Carski 6cl, 36. vrsta poldragega kamenja, 37. posteljna potrebščina, 38. vrsta kuhanega krompirja, 39. pokrajina v Afriki, 40. pristaniško me6to ob izlivu Marice v morje, 43. plačilno sredstvo, 46 pristaniško mesto na zahodnem Finskem,
47.	naslov Vombergarjeve komedije, 48. spodnji del noge, 49 zdravilna vrtna rastlina, 50. tuja beseda za časovno razdobje, 52. mlada rastlina, 54. kraj pri Celju, 55. skrajšana beseda za toporišče, 56. ruska politična osebnost iz polpreteklosti, 57. del sobnega pohištva, 58. predsednik španske republike, 60. pristaniško mesto v Severni Afriki, 61. dozdevni obok nad zemljo, 63. pevsko znamenje, 65. železniška postaja med Ljubljano in Zidanim mostom, 66. egipčansko božanstvo, 68. oblika cvetenja, 70. sestavni del rastline, 71. del naslova, 72. moška oseba iz svetopisemskih zgodb.
Rešitev hrižanhe
z dne 19. februarja
Vodoravno: 1. komad, 6. ideja, 11. lopov, 16. opeka, 17. sonet, 18. ekipa, 19. Lož, 20 trk, 21 laz, 22. igo, 23. rez, 24. ara, 27. osa, 30. Lah, 32. ura, 33 radij, 34. agava, 35. rival, 36. Krevs, 39. Oirgan, 41. Eboli, 44. Ren, 45. car, 47. oda,
48.	dar, 49. oje, 51. sel, 52. oka, 55. tek, 57. oba, 58. Jazon, 59. arija, 60. nečak, 61. slovo, 64. Ka-lan, 66. Opava, 69. Lap, 70 Abo, 71. Čas, 72. Ema, 73. kit, 74. iva, 76. bar, 77. sla, 80. tip, 82. eta, 83. naval 84 Atene, 85. Karel, 86. Alena, 87. Novak, 88. Avala.
Navpično: 1. kolar, 2. opora, 3. met, 4. akt, 5. Darej, 6. iskra, 7. Dol, 8. ena, 9. jez, 10. Atila, 11. 1 egar, 12. oko, 13. pir, 14. opera, 15 vazal, 25 Aden, 26. Siva, 27. ogre, 28. saga, 29. Avar, 31 hiba, 32. uvod, 36. kroj, 37 reja. 38. sren, 39. osla, 40. nota, 41. Eden, 42. Laba, 43. Irak, 50. Ezop, 51. sova, 52. orač, 53. kila, 54. Ajas, 56. kepa, 57. očak, 61. slina, 62. Laval, 63. obala, 61. koran, 65. petek, 66. omika, 67. vitel, 68. Ata-la, 75. ave, 76. ban, 77. sto, 78. lev, 79. Ana, 81. pav, 82. era.
Rešitev številnice
1. plaz, 2. dvom, 3. jež, 4. trn, 5. kis. — Ozka so vrata in strma je pot, ki vodi v življenje.
Rešitev zlogovnice
1. obroč, 2, praska, 3. robavs, 4. Ezop, 5. doktor, 6. petje, 7. ukras 8. strihnin, 9. teme, 10. Tivat, 11. Indi. — O, predpust, ti čas presnetil
Rešitev besednics
Ivan Cankar,
do konca, čeprav bo turnir končan iele začetkom aprila.
Letošnji ruski turnir, na katerem je odnesel velemojster Flohr sijajno zmago, je postavil v ospredje spet več novih talentov. Sploh je ruski šah neizčrpen v produciranju novih šahovskih zvezd. Poleg Smislova se je pojavil še mlajši Toluš, ki tudi mnogo obeta. Današnja partija med mladima mojstroma bo to potrdila.
Smislov — Toluš.
1. e2—e4, e7—e6 (francoska obramba je prišla zadnje čase ob ves kredit, podcenjevati se je pa kljub temu ne sme, kot pokaže ta partija.); 2. d£— d4, d7—d5: 3. Sbl— c3, Lf8—b4 (to Njemcovičevo nadaljevanje vodi do zelo zanimive igre.); 4. e4— e5, Sg8—e7 (običajnejše je c7—c5 in na Lcl—d2 Sg8—e7.); 5 a2—a3, Lb4—a5; 6. Lfl—d3, Sb8—d7 (tanenavadna poteza spelje belega na neprava pota.); 7. Dd—g4 (ta poteza z damo je tu napaka, ker črni dobi silovit napad na beli centrum in ga razbije.) c7—c5l; 8. b2—-b4, c5Xd4l; 9. f2—f4, d4Xc3; 10. b4Xa5, Sd7—c5l (beli je moral za ohranitev središča oslabiti pozicijo in stoji že slabše. Črni 6Vojo pozicijo sedaj lepo izkoristi.); 11. Ld3—b5-|~, Lc8— d7: 12.Dg4Xg7, Th8—g8; 13. Lb5Xd7, DXg7; 14. Dg7Xh7 (beli je osvojil kmeta nazaj, je pa zaradi nerazvitosti svojih figur in slabega lovca na cl že pozicijsko izgubljen.) Tg8Xg2; 15. Dh7—h3, Tg2— g8; 16. Dh3Xc3, Ta8—c8; 17. Sgl—e2, Se7—f5; 18. a3—a4, d5—d4 (to je odločilni napad, proti kateremu ni obrambe.); 19. Dc3—f3, d4—d3; 20. c2X d3, Sc5Xd3+; 21. Kel—fl, Sf5—h4; 22. Df3—h3, Sd3Xcl; 23. Dh3Xh4, Dd_d3! (Dh4—el sedaj ne gre zaradi Dd3—h3-f); 24. Dh4—h5, Tc8—c2 in beli se je vdal, ker je brez obrambe.
Tehnika:
Barve, hi se na toploti spreminjajo
Ena izmed najvažnejših stvari, ki v nrnogočem diktira v tehniki, je toplota. Nekaj primerov Vzemimo cilinder eksplozijskega motorja, katerega trajnost je v toliki meri odvisna od temperature, ki jo razvijajo izgorevajoče bencinske pare, da eo mora nastajajoča toplola umclno odvajati.
Za konstruktorja, ki gradi nov molor, pa je važno, da pozna potek temperaturnih izprememb tudi zaradi tega, ker pri določenih temperaturnih mejah trdnost materiala, ki ga dandanes poznamo, hitro pade. Pri elektronovih zlitinah, ki se rabijo za izdelavo batov v cilindrih motorjev, je n. pr. lahko usodno, že prekoračenje dovoljene temperature za 10 stopinj C. Ravno tako pri ležajih. Temperature ne moremo točno zasledovati, kakor n. pr. svetlobo. Posebno težko je določiti črto ' :er so ležale točke, ki so bile med obratom ei .o razgrete.
Že iz opisanih dejstev lahko precenimo pomen dejstva, da se danes izdelujejo barve, ki pri določeni temperaturi spremenijo svojo barvo. Na prvi pogled bi si človek mislil, da je to pač premalo, da se spremeni barva samo pri eni, dveh ali treh določenih temperaturah. Bolj idealna bi se nam mogoče zdela barva, ki bi postopoma prehajala, od nižje temperature do najvišje. Toda pomisliti moramo, da bi v takem primeru morali določiti temperaturo po nežnih odtenkih barv in čo bi hoteli naknadno vrisati izoterme (zveznir.e točk z enako temperaturo), bi to zahtevalo izkušenega poznavalca barve, pa bi bili še vedno rezultati v inarsikakem primeru dvomljivi.
Pri sestavi barv pa so morali kemiki poleg navedenega upoštevati še mnogo drugih lastnosti, ki jim morajo toplotne barve za tehnično uporabo ustrezati. Barve, ki naj nam dajejo zares točne in uporabne izsledke, morajo na toploti izpre-menjeno barvo obdržati tudi, ko se predmet shla-di. Prevleka, ki nastane, mora biti dovolj trdna. Za praktično uporabo je važno, da se lahko na-nesejo s čopičem na predmet, ki ga raziskujemo ali pa brizgajo. Važno je, da jih ne raztaplja bencin in olje tako pri nizkih, kakor pri visokih temperaturah. Sprememba barve naj leži v kolikor mogoče ozkih toplotnih mejah in naj bo po možnosti kontrastna, to se pravi, barva naj se ne spremeni n. pr. v svetlozelene, v temnozeleno, ker bi nam v takem primeru z oljem polit predmet dal čisto napačne rezultate; zato ježeleti, da dobimo barvne spremembe, kakor n. pr. iz rumene v modro ali iz rdeče v zeleno in podobno. Pri vsem tem pa moramo še pomisliti, da za topilo barvo ne smemo rabiti olj ali kakih takih snovi, ki bi se same pri višjih temperaturah kemično izpre-minjale, tako da bi pokazale barvni učinek.
Kakor vidimo, zahteva misel, da bi si s pomočjo barve napravili na predmetih viden potek toplotnih izprememb izpolnitev mnogih pogojev. Zalo je toliko večjega pomena dejstvo, da se danes tako barvilo, ki so se tudi v praksi že odlično izkazala, izdelujejo in prodajajo v velikih količinah.
Možnosti, ki jih je tehnika s tem dala, ee skoraj ne dajo preceniti. Vzemimo toplotne naprave. Ognjišča, navadna, električna in plinska, likalnike, vzemimo naprave, pri katerih toplota ne sme prekoračiti dovoljenih mej, kakor revne vode, stikala itd. Povsod bo tudi laik s pogledom lahko pregledal delovanje, pravočasno preprečil pokvare, ki bi nastale zaradi prevelike vročine, pa tudi material se bo lahko do kraja izrabil tam, kjer vročina to dopušča.
OtroSkl vozički naj- Dvokolesa,	Šivalni Btrojl
nove)Sli modelov motorji, triclkUl pogrsiljlvl Po zelo nizki cenil Ceniki frankol ..TRIBUNA" F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovlka 4
Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta M
Ko se je v Šparti neki tujec bahal, da zna dolgo časa stati na eni sami nogi, so dejali Špar-
tatici: »To znajo pri nas tudi štarklje.c *
Ko je Špartanec nn uradu izgubil v prid svojemu sosedu, je rekel: »Veseli me, da ima domovina še boljše državljane, kot sem iaz.<
Kupec je na suženjskem trgu vprašal Sparian-
sko sužnjo: »Ali boš kaj pridna, če te kupim?« — »Tudi če me ti ne kupiš, bom pridna,« ga je ponosno zavrnila.
*
Nihče nI dal prostora nekomu starčku, ki je v Atenah prepozno prišel v gledališče. Le nekaj Špartancev, ki so bili kot odposlanci prisotni, je koj vstalo in mu ponudilo svoje prostore. Vsi Atenci so v priznanje Špartancem začeli ploskali. Tedaj je starček dejal: »Atenoi vedo, kaj se spodobi, Špantanci pa to storijo.«
konduras
susaestcb
NICAAAGUAt*
C AN AL
fttai d t
\fONSSCA
nevram PANAMA k	CANAL
»rito^^
teanČarlos'

istino
V> Greyicrwn^
•(5»» JUAN PEL NOKTE
Po pravici povedano ... »Jaz sem prišel na to, da se moro pošteno denar zaslužiti samo na en način.« »Kako pa?«
>Se mi je že kar zdelo, da ti ne veš.«
likega oltarja in jo popolnoma razbili, da ne bi bilo mogoče več na njej maševati. Vsako versko znamenje, javno ali v zasebni lasti, so po načrtu uničevali, celo lake predmete, ki so samo za posameznika imele vrednost kot spominček. Po cele mesece so trajale preiskavo po hišah in marslkak laik je bil umorjen, ne da bi se komu mogel pritožiti, ker so ob preiskavi pri njem našli rožni venec, kako versko sliko, škapulir ali svetinjico. Duhovnike in redovnike so morili in streljali tako {x> načrtu od kraja do kraja, da jim je težko kdo ušel. O tem so za vsakega posameznega v precejšnjem številu ohranjeni točni podatki, ki bodo pred zgodovino pričali o teh groznih dnevih Španije. Lov za vernimi ljudmi je šel tako daleč, da so miličniki v mnogih primerih nagnali pse po gozdovih in gorah, če so domnevali, da se je kdo tja umaknil. Posebno grozna značilnost tega preganjanja je v izrazitem sovraštvu Boga in v veselju nad tem uničevanjem, ki ga tolpe pri svojem delu niso prikrivale. Sramotenje sv. Evhari-stije, blagoslovljenih podob in kipov, oponašanje križanja in pasiona pri raznih mučenjih — vse to so pojavi, ki se morejo razložiti samo teološko kot satanska hudobija, ki ji v zgodovini ni primere. Proti temu satanskemu početju pa stoji množica vernih, ki je sila brezbožnikov ni omajala, ampak so vztrajali v svoji veri in sprejeli nase tudi inučeniško smrt, če je bilo treba. Cerkev v Španiji se je kljub temu ohranila, le za časa rdečih se je umaknila v katakombe.«
Tako vsak dan bolj prihaja na dan, kaj je komunistično brezl>oštvo v Španiji počelo vsa ta leta njegove neomejene oblasti. Ponavlja se kakor oh revoluciji v Rusiji, da šele ob koncu vso žaloigre prihajajo vsa grozodejstva v podrobnostih na dan. Prispevok k temu odkritju je tudi omenjena knjiga Carrerasa.
Film o umetnijah indijskih fakirjev
Znano je, da med največje spretnosti indijskih fakirjev spada plezanje po vrvi. Fakir vrže vrv v zrak in spleza po njej, ko pripleza nazaj na tla, so mu vrv pokorno navije pred noge. Od kar je znana fotografija, so kritični ljudje skušali take prizore fotografirali, da bi ugotovili, v čem je bistvo te spretnosti indijskih fakirjev. Vsaka dosedanja fotografija je še pokazala, da ves čar, ko gledalci ta prizor vidijo, vrv mirno leži zvita v klopčič ob nogah fakirja in dn imajo ti ljudje le tako sugestivno moč, da gledalcem sugerirajo ves prizor. Sedaj pa se je v meslu Delhi v Indiji pojavil film, ki kaže prizor v kar grozni obliki. Film kaže fakirja, ki vrže vrv v zrak. Vrv obvisi v zraku in je popolnoma trda. Neki deček spleza IX) njej, za njim se po vrvi vzpne fakir, pod koncem vrvi potegne svoj meč in dečka preseka na dva kosa in vsakega posebej vrže na tla. Nalo tudi sam počasi spleza na tla, pokrije oba kosa dečka z nekim pregrinjalom in čez nekaj sekund vidimo dečka lepo sedeti na tleh, zdravega in živega. Film .je izdelal neki amater, ki ga je pokazal oblastem v Bombayu. Prizori se na platnu vrste natančno tako, kakor smo zgoraj opisali in vendar so oblasti prepričane, da je film ponarejen. Toda na noben način ni mogočo ugotoviti, kako je ponarejen, ker slike so zgolj resnični naravni posnetki, brez kulis, ateljejev ali kakih montaž. Nekatere bančne družbe so razpisale nagrado za tistega, ki bi mogel pojasniti kako je prišlo do tega nemogočega filma z naravnimi posnetki. Nagrade bi se rad polakomnil St. Jepson, ki je film izdelal. Ttida družbe zahtevajo: Predvajanje vseh prizorov iz filma v naravi.
Avstralija v plamenih
30.000 ljudi brez strehe
Več tednov so goreli velikanski gozdovi in rodovitne doline. Ljudje so po cele noči ležali v vodi
V	začetku letošnjega leta je v Avstraliji izbruhnil strašen požar, v katerem so pogorele velike površine gosto zaraščenih gozdov in lepih travnikov, pogorela ao cela mesta s tovarnami, cele črede ovac, pa tudi veliko ljudi je našlo grozno smrt v plamenih.
Že od oktobra lani je v Avstraliji vladala silna suša. V novembru so bili vsi travniki že kakor osmojeni in rodovitne doline so bile popolnoma mrtve. Farmarji so morali poklati veliko ovac, ker ni bilo nobene paše več. Vsa rast je zastala in bati se je bilo, da bo zlasti ovčjereja vsa uničena. Toda prišlo je še hujše.
Gore in gozdovi v ognju
i začetku januarja so se najprej v deželi Viktorija začeli gozdni požari. Ker so bila tla vsa izsušena, se je ogenj silno hitro širil. Že po nekaj dnevih je bila cela vreta z gozdovi poraslih gora eno samo ognjeno morje. Vitki evkaliptusi so pokali v ognju, z gora se je prasketanje prastarih dreves slišalo daleč po dolini. V deželi je zavladala nepopisna groza. Vsak poskus udušiti ogenj se je ponesrečil. Vode za tak velik požar ni bilo mogoče dovolj napeljati v ognjene hribe. Do 20, celo 60 m visoki plameni so kot biči švigali nad griči in travniki po vmesnih dolinah. Večkrat se je ogenj raztegnil na stotine kilometrov daleč, kakor je pač bila zaraščena pokrajina, ki jo je zajel. Zaradi vročine so nastali močni vetrovi, kar je nesrečo še povečalo. S hitrostjo 40—60 km so divjali cikloni, ki so razmetavali plamene na vse strani. Prebivalstvo je kmalu opustilo vsako upanje na udušitev ognja in je mislilo samo še na rešitev golega življenja. Doline so bile polne črnega dima in v nekaj urah so bile cele vasi izpre-inenjene v pepel, ker že prejšnja suša je vse tako pripravila za plamene, da se ob tej silni vročini nobena reč ni mogla dolgo upirati. Vetrovi so goreče listje, veje in iskre razmetali daleč na okoli in jih preko hribov nosili v druge doline in tako na izsušeni podlagi netili vedno nove požare. Velikanska 30 m visoka drevesa so se samo po eni iskri vnemala in so gorela kot žalostne baklje. Veliki sadovnjaki, ki so se ponekod širili po več kilometrov v daljavo in širjavo, so popolnoma pogoreli in danes ni drugega kot črni ostanki debel, ki žalostno mole svoje mrtve veje v zrak, na njih pa še vise ožgana jabolka in hruške.
človek je brez moči
V	začetku je bila vsa Avstralija na nogah, da bi ogenj udušila. V mnogih mestih so nastali celo uradi, pri katerih eo se javljali pogumni možje, ki so bili pripravljeni stopiti v vrsto gasilcev. Avtomobili eo po gozdovih vlačili tako imenovane »firebreaker«, s katerimi so podirali suho grmičevje in ga za seboj požigali, da veliki ogenj ne bi imel toliko netiva. Toda silni ognjeni element se ob vseh teh poskusih revnega človeka ni ustavil. Videti je bilo, da človeška roka zoper ta požar ne bo zmogla nič. Cele črede konj in goveje živine, zlasti pa veliko ovac, ki so bile ponos in bogastvo Avstralije, so poginile v ognju, ali pa se zadušile v dimu. Tudi divjačina je seveda v teh pokrajinah vsa zamorjena in jo bo treba po vsem znova zarediti.
Najlepši deli pokrajin Viktorija, Novi južni Wales, Narbethong in Mills so danes eno samo pogorišče. Vse brzojavne in telefonske naprave so pogorele, lepi železniški mostovi so v vročini odpovedali in kakor utrujeni popadali v reke. Iz notranjosti dežele se je proti morju valil tak dim, da so mnoge ladje morale spremeniti svojo smer in se po več dni držati na odprtem morju. Majhno podeželsko mesto Noojee (28 km od Warra-gula) je bilo v pol ure spremenjeno v pogorišče. Danes je kup črnih razvalin, iznad katerih ee dvigujeta samo dve okajeni stavbi, cerkev in hotel, ki se jih ogenj ni prijel; ti dve stavbi edini še pričata, da je nekdaj tu stalo lepo mesto. Meščani so se v času, ko je ogenj drvel preko mesta, večinoma nagnetli v hotel, da so se rešili, in jim je še danes edina streha. Število tistih, ki so ob tej silni nesreči izgubili dom in streho, znaša po
Ura v kravjem želodcu
V vasi Nerchau blizu Dresdena v Nemčiji so sredi tega tedna pri nekem kmetu zaklali izredno debelo kravo, ki vsa zdravniška pomoč ni mogla urediti želodca in prebave. Kako so se mesarji začudili, ko so v njenem želodcu našli moško žepno uro, ki je bila še dosti dobro ohranjena. Oei-vidno jo je nekdaj nekemu gospodarju a kakimi cunjami vred požrla, prebavila je pa najbrž samo cunje. Doslej še ni bilo mogoče najti uri pravega gospodarja, ker temu gospodarju, ki je kravo dal zaklati, ni napravila te škode.
vsej Avstraliji 90—86.000. V Viktoriji in Novem južnem Walesu so pogorele tudi velikanske žage in obsežna skladišča lesa, kar predstavlja veliko narodno-gospodarsko škodo, saj je bil le« glavni izvozni predmet Avstralije. Tudi veliki go7xtni nasadi, ki so bili sad desetletnega in desetletnega umetnega pogozdovanja, so bili v enem dnevu uničeni.
Po cele noči v vodi
Najhuje je zadelo tiste, ki so imeli domove v gozdovih ali v njihovi bližini. Vsi so danes ob vse, veliko pa jih je našlo smrt v plamenih. Ker velikokrat še niti pol ure prej, preden je hiša postala žrtev ognja, ni bilo nobenega znamenja o gozdnem požaru. Le dim na obzorju je kazal, da gori pokrajina, nenadoma pa se je veter zasukal, zavalil iskre in lahke ogorke po nasadih in travnikih in v hipu je zagorelo tudi tu. V nekaterih šolah je ogenj otroke prestrašil med poukom. V Warragulu se je poleg šole nenadoma vnel visok evkaliptus, od katerega se je takoj vnela izsušena streha šole. Med otroki je nastala silna zmeda, vendar so se še vsi rešili, preden se je šola podrla. V mestu Krina pa je osem otrok zgorelo. V mnogih krajih bo se ljudje rešili samo na ta način, da so tekli k potokom in se vlegli v vodo. Mnogi eo tako prelezali v vodi cele ure, ali tudi
cele noči, dokler se plameni niso zdivjali preko njih in so premaknili na drug breg.
Velika zmeda in groza je vladala tudi v velikem pristaniškem mestu Melbourne, kateremu se je požar približal že na nekaj kilometrov. Vročina je dosegla 120 stopinj Farenheita, ulice jo napolnil vroč dim, kmalu ni bilo ne vode ne luči. Zmanjkalo je vseh čolnov in parnikov, ker so vsi, kdor je le količkaj mogel Iz mesta, hotel uiti na morje. Toda tudi tu ni bilo veliko bolje. Pogorelo je več kopališč, tako slavno kopališče »Dro-mana«. Kmalu so bile vse bolnišnice in javna poslopja polna ranjencev in takih, ki so se v dimu zastrupili. Mnogo jih je od dima oslepelo. Mesto Healosville pri Melbournu je popolnoma pogorelo. Ob tej priliki je zgorelo 18 ljudi. V celem je v plamenih našlo smrt okrog 200 ljudi, veliko pa jih še pogrešajo.
Dež
Ogenj je ustavilo šele deževje, ki je prišlo z avstralsko pomladjo v zadnjih dneh januarja, toda bilo ga je premalo, da bi mogel poživiti pokrajino. Avstralija ima težlko leto pred seboj. Vsa zelenjava je pogorela ali pa se posušila. Primanjkuje vode in zdravil in nihče ne ve, kaj naj prej tako bogata Avstralija stori, da bi po njej zadihalo polno življenje.
Drugi lžPanamski prekop"
ob
Nikaragua jezeru
Prekop M m »ačel prt mestu Qreytown ob Ca-rtbdskem morju ln bi šel po meji Costa Rlee v Nl-caragua jezero. Pri me-■tu Rtvas bi bil drugI del prekopa, kl bi segal do mesta Brlto. kl leži žo na obrežju Tihega oceana. V prvem delu od mesta San Carlos bi bilo treba strugo reke San Juan poglobiti ln Jo napraviti plovno.
Iz Newyorka poročajo, da se pripravlja nov prekop skozi srednjo Ameriko, ki bo vezal Atlantski ocean s Tihim morjem. Priloženi zemljevid kaže ozemlje, po katerem Amerikanci nameravajo novi prekop izkopati. Ta naj bi razbremenil dosedanji panamski prekop in bi bil velikega pomena v gospodarskem, zlasti v vojaškem oziru, ker znatno skrajša pot iz ameriških vojnih pristanišč ob Atlantskem oceanu proti ameriškim pomorskim oporiščem v Tihem oceanu. V VVashingtonu upajo, da ta prekop ne bi bil v nevarnosti pred bombardiranji ali da bi ga ogrožali plazovi. Prekop bi šel ob meji države Costarika v Nikaragua je-
zero. V bližini mesta Rivas bi se začel drugi del prekopa, ki bi segel do mesta Brito na obrežju Tihega oceana. Od mesta Greytown ob Karibskem morju do Nikarague jezera bi bilo jezera samo poglobiti in razširiti strugo reke San Juan, da bi bila sposobna za plovbo. Tako upajo, da ta prekop, čeprav bi bil veliko daljši, kakor dosedanji Panamski prekop, niti tako drag ne bi bil. (Na veliki sliki ozemlje nameravanega prekopa, na manjšem zemljevidu zgoraj pa ozemlje, na katerem je viden dosedanji Panamski prekop, ob Costariki pa smer nameravanega prekopa.
Satansko uničevanje bogoslužja v Španiji
Miličniki so s psi zasledovali vernike po gorah
Pred nekaj tedni je v francoskem mestu Tou-louse izšla knjiga z naslovom »La grandeza chri-stiana de Espana. Notas sobre la persecucion re-ligiosa«. Knjigo je napisal ne kak pisatelj ali političen veljak, ampak preprost duhovnik po imenu Luis Carreras, ki je na lastne oči opazoval življenje v rdeči Španiji v zadnjih letih^ Popisuje, kako po načrtu in strastno je rdeči režim preganjal Cerkev v Španiji, kako je uničeval bogoslužje, govori pa tudi o junaškem odporu mučeneev med duhovniki in neduhovniki, ki so izpričali svojo vero z mučeniško smrtjo. Carreras opira svoje pripovedovanje na to, kar je sam videl, ali pa so mu pripovedovali neposredni očividci. Zato je njegova knjiga toliko bolj pomembna in se z velikim uspehom širi po svetu. O preganjanju Cerkve pravi med drugim:
»Preganjanje Cerkve v rdeči Španiji se je skrbno, najbrž dolgo pripravljalo. Prvi namen tega načrta je bil, da se katoliško bogoslužje kot viden dogodek med človeško družbo popolnoma zatre in da se tudi za bodočnost onemogoči vsaka oživitev bogoslužja ali navezanosti na preteklost.
(Španski škofje v pastirskem pismu iz 1. 1937 cenijo število podrtih cerkva na 20.000. Samo v Kataloniji, ki je bila najbolj prizadeta, je podrtih 4000 cerkva, v Barceloni sami 220. Cerkve so podirale za to opremljene čete miličnikov, ki so začenjale pri župnih cerkvah, ne da bi pozabile na župnišče in so se potem vrgle na vasi do najbolj oddaljenih kapelic in znamenj. Vedno so prihajali iz glavnega mesta na deželo, da so bili prebivalstvu popolnoma tuji, zlasti se je ta načrt jasno opažal pri podiranju cerkva v mestu Vich: samo tujci, ki so se pripeljali na avtomobilih, v nekaj dnevih temeljito opravili svoje delo in potem spet izginili. Vso premično imovino cerkva, liturgične obleke, slike, kipe so večinoma javno sežigali, ali pa tudi kar po cerkvah, ne redkokdaj s celimi bogoskrunskimi obredi. Ko so pri-hrull v cerkev, so najprej planili nad ploščo ve-
Maškare z obrazi ministrov	....
so »t za letoSnji predpust privoščili Pariiani. Po trgovinah je bilo vse polno mask, posnetih po obrazih ministrov. Za majhen denar je mogel vsak vsaj za nekaj nr postati minister ali celo -ministrski predsednik. Na nbarah je biU mend a na U račun veliko smeha ia se nihfe m igrata.
Lepa vrsta
prekooceanskitr
velikanov
Prekoocennski vozni red je pred kratkim sam po sebi ob velikem pomolu Hudson v Now-yorku zbral lepo vrsto plavajočih hotelov. Vsi skupaj imajo 355.272 ton in so od spodaj navzgor: »Hamburg«, »Bremen«. »Columbus«, »De Grasse«, »Nor mandie, »Britanic«, »Aquita-niac, »Cont« di Savoia«, »Towns nemi«, »Monarch of Berinuda«.
V nauk oglat* valja vtaka beteda 1 din; fenltovanjskl oglasi 2 din. Dabalo tiskana naslovna besede »a računajo dvojno. NaJmanJIl znesek za maR oglas 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja ta računa anokolonska, S mm visoka petltna vrtttca po B din. — Za pltmana odgovora glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Mesto hišnika
lSče mlad zakonski par Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2770.	(a)
Vrtnarski pomočnik
z večletno prakso, lSče .službo. - Komac Andrej, Primorska 10, Maribor.
Postrežnica
Išče službo za dopoldan ali cel dan. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »PoStena ln čista« 2869.
Prodajalka
Išče službo. Vajena tudi gostilne ln gospodinjstva. Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 2313.	(a)
23 let staro dekle
vajena samostojne kuhe ln vseh hišnih dol, lSče primerno službo. - Cenj. ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zmožna gospodinjstva« St. 2698.	(a)
Trgovski pomočnik
začetnik, lzučen v večji trgovini z meSanlm blagom, Izurjen steklorezec, ž.ell premenltl mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2756.	(a)
Šofer
začetnik, trezen, išče mesto. lzučen tudi mizarstva. Nastopi lahko takoj, najraje kje na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2896._(a)
Pošteno dekle
z meščansko ln trgovsko šolo, vajena gospodinjstva, lSče primerno stalno službo. — Ponudbe v upravo »Slov« pod »Zanesljiva In hvaležna« St. -992.	(a)
1000 din nagrade
da kavcije zmožen blvSl državni uslužbenec onemu, ki mu preskrbi stalno službo lnkasanta. vratarja aH skladiščnika. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2841.	(a)
Šofer
z večletno prakso pri osebnih in tovornih (tudi Diesel] vozilih išče namestitve. Obvlada slovenski, srbohrvatski in italijanski ezik. Ponudbe na upravo Slovcnca'« pod »24« 2965.
Trgovska pomočnica
mlada. Izurjena v manu-fakturt ln konfekciji, znanjem nemščine, želi premenltl mesto. Ponud be upravi »Slovenca« v Mariboru pod »20 letna« 110/2839.	(a)
Organist-cerkovnik
z večletno prakso, mlad nekadilec, trezen, agllen IC A. Itd., zmožen v pisarni ln poljedelstvu, odličnimi spričevali, želi premenltl službo. Izboren Igralec ln pevovodja. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2850.	(a)
Trgovski pomočnik
mlajša moč, izučen v večji znani trgovini mešane stroke, z znanjem nemščine -želi spremeniti službo. Gre najrajši v mesto ali okolico. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten in zanesljiv«, št. 2884.	(a)
Mesto upravitelja
oz. oskrbnika, lSče 27 let star samski, trezen, pošten, absolvent kmetijske ln zadružne Sole, z daljšo prakso kmetijstva ln sadjarstva v Nemčiji ln CSR. Ponudbe v upravo »Slov« pod »Absolvent« St. 2782.	(a)
V umetno valenje
sprejme vsako množino jajec Niko, St. Vid n. Lj.
V dobro oskrbo
sprejmem rejenčka za 250 din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 284S.	(r> stenografija, Celje, 2905.«
Sluibodobe
Hlapca za poljska dela
sprejmem. ZaloSka St. 28. Moste-Ljubljana.	(b)
pietiijo
sprejmem takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod
St. 2987.	(b)
Foto-pomočnika
sprejme foto-trgovina Jo-ško Smuč, Šelenburgova ulica 6.
Dva vlagalca
(elnlegerja), ln več tkal-lcev za težko platno — sprojme Motvoz, Grosuplje.	(b)
2 čevljarska pomočnika
za tlna zblta damska dela, sprejmem. - Nnslov v upravi »Slov.« pod 2988.
Hlapca
za kmečka dela In h konjem sprejmem. Gostilna Zaje, Soteska 6, p. Dol prt LJubljani.	(b)
Boljše dekle
dobra kuharica in vešča pospravljanja, dobi službo v Belgradu. Plača 500 din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2916,
Zastopnika
takoj sprejme tvomica hranil za Štajersko. Avto-lastniki imajo prednost — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2920.	(b)
Korespondentko
z znanjem nemSke stenografije in nemščine iščemo. — Ponudbe pod »Marec 1939« na upravo »Slovenca«. 2985.	(b)
Dekle
vajeno vseh gospodinjskih del, dobra kuharica, čista in poštena, se sprejme k 3 članski družini. — Inž. Manda, Gasilska 6-1. (b)
Službo dobi takoj
ali se sprejme kot družabnik, kdor mi posodi 30 do 40.000 din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Sigurno 3002«.	(b)
Avto-kleparja
dobrega delavca, sprejmem za Izvršitev dveh avtobusov. Plača po dogovoru. Tonudbe v upr. »Slov.« pod St. 2691. (b)
Trgovskega pomočnika
mešane stroke, sprejmem v večjo trgovino na deželi. fceleznlnar prednost. Ponudbe v upravo »81.« pod »Dobra moč« 2688.
Službo
kuhinjskega mesarja ali seltača v mesnici, lsčem za takoj ali sezonsko. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2749.	(b)
Mlad fant
vojaščine prost, se išče za potovanje. Prednost imajo oni, ki imajo šoferski izpit. Ponudbe upravi »Sloven.« pod »Prodaja« št. 2903.
Prima pisarniško moč
s prakso ter perfektnim znanjem slovenskega, srbo-hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmemo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Prvovrstna moč 2904«.
Kuharica
z daljšo službeno dobo na podeželski gostilni ali na večjem posestvu, vajena vseh del se išče za Ljubljano. Dopise z navedbo službovanja na upr. Slov. pod »Stalna« št. 2888. (b
Pisarniška moč
za vsa pisarniška dela z znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi se sprejme. Predpogoj perfektno znanje nemščine stenografije. Lahko je tudi začetnica. Lastnoročno pisane ponudbe v nemškem jeziku, s kratkim življenjepisom in navedbo družinskih razmer ter zahtevo plače, sc naj pošljejo na upravo »Slovenca« v Ljubljani pod šifro »Nemška
Žensko za potovanje
i lepimi ročnimi deli sprejmem. Potrebno nekaj kavcije. Ponudbe upravi »SI.« pod »Dober zaslužek« 2914.
Služkinja
začetnica, stara pod 20 let, poštena, dobi takoj službo. KoSlr, Ljubljana. Lavrlčeva 12.	(b)
Mizarskega pomočnika
mlajšega, sprejmem za pohištvo blizu LJubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2754.	(b)
Predzidarja
veščega dela in vodstva -sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« z navedbo sedanjega službovanja in zahtev pod »Pošten« 2915,
Raznašalca
kruha sprejmem. Prednost iinajo tisti, ki so že razna-šali kruh. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trezen 2929«.	(b)
Fotopomočnico
ki je sposobna za vsa fotografska dela, sprejmem s hrano in stanovanjem — a plačo po dogovoru. Ponudbe na naslov Foto Lovrič, SI. Požega, Slavonija. (b)
Natakar
jedilonosec, ki bi bil tudi pomožni plačilni natakar, z znanjem nemškega jezika, marljiv in trezen, se sprejme v kolodvorski restavraciji na Pragerskem. (b)
Fotopomočnike (-ce)
kateri znajo nekoliko re-tušlranja, se sprejmejo. -Delo lahko, plača dobra, življenje nI drago. Foto-keramlka Jos. Novotny, Apatln.	(b)
Služkinjo
strogo pošteno, kt zna nekoliko kuhati — lSče manjša dobra družina za takoj ali pozneje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stalna služba« St. 2872.	(b)
Vež krojačev
dobrih, izkušenih (konfek-cionarjev) sprejme - Ster-mecki, Celje,	(b)
Točilec
(Schankbursch) začetnik, trezen, posten, dobt mesto v kolodvorski restavraciji na Jesenicah, (b)
Strojnega mizarja
dobro moč, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 2930.	(b)
Dva krojaška pomočnika
za velika dela — takoj sprejmem. Anžtč France, krojač, Podgorje 79 pri Kamniku.	(b)
Krojaškega pomočnika
z daljšo prakso ter vajenega moderne fazono -sprejmem za stalno. — Prednost ont, kt je sposoben za damska dela. -Furlan, krojač ln organist, Hoče pri Mariboru.
Hišni hlapec
obenem zmožen vrtnarstva, se takoj sprejme. -Restavracija . Mere, Sevnica.	(b)
Postrežnico
vestno in zanesljivo, za do-oldne, takoj sprejmem, ristof, Povšetova 33 a, Kodeljevo	(b)
po
Ch
Dela vajeno dekle
zdravo, močno, sprejmem za vrtna dela v Ljubljani. Naslov v upravi »81.« pod St. 2739.	(b)
Služkinjo
za vsa dela, sprejmem. Nastop takoj. — Kregar Andrej, St. Vid 58 nad LJubljano.	(b)
Začetnico
za pisarno, s trgovskošol-sko izobrazbo in znanjem italijanščine in nemščine, sprejmemo. — Ponudbe v upravo »81.« pod »Pridna začetnica« St. 2768. (b)
Naprodaj prvovrstne
stavbne parcele
a)	Ležijo v sredini mesta Ljubljane ob Poljanski cesti, Zar-nikovi ulici in Ciril Metodovi ulici, ob samostanu oo. jezuitov in cerkvi Sv. Jožefa.
Zazidava strnjen sistem ia trinadstropne hiše. Sosedni svet je že ves zazidan z visokimi stavbami, in sicer Kubelka, Vzajemna posojilnica, Kregar, Medič, JakiL Sončna lega. čisti zrak, v bližini ni tovarn in ne železnice, tedaj ni prahu, saj in okuženega zraka. Prvovrsten suh, peščen zdrav svet. ne močvirnat in ne ilovnat. Na licu mesta dovolj peska za zidanje in Rra-moza za betoniranje.
Vodovod, električna in plinska napeljava ter kanalizacija v glavnem izpeljana.
b)	Za vilo ena parcela 480 m' ob Zarnikovi ulici. Za vilo ena parcela 908 m3 ob Zarnikovi ulici. Pojasnila daje Anton Dečman, lastnik tvrdke F. P. Vidic & koinp., Ljubljana, Prešernova ulica 3.
"V/Qns*rn rtsta
iS* m, l S20~	i--11 1 / f
	' i
	iri i
	f05~~' i
rt«.	31 5!
F	60SL' '
"n' 7/0 JO«.	'-i f
Ctril M t tod. u t
Cerktv J
,11/. joie/a 1 I
Fotografa
kot vodjo oddelka za amaterske Izdelave, Išče drogerlja Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. Izključno samo pismene ponudbe.	(b)
Sprejmemo
agilne, sposobne poverjenike in zastopnike po vseh krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev in posojilodajalcev. — Resnim, vztrajnim sotrud-nikom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejema Posojilnica Moj dom, Ljubljana, Dvofakova 8.	(b)
Trgovski pomočnik
mnnufakturist, vojaščine prost, se sprejme. V poštev pride samo prvovrstno Izvežbana moč. — Ponudbe v upravo »SI.« v Mariboru pod »Manu-fakturlst 51-39 kr.« 2747.
z znanjem nemškega in francoskega jezika ln ev. še klavirja, sprejmem k trem deklicam: 13, 10 ln 8 letnim, katere hodijo v gimnazijo In osnovno Šolo. Ponudbe s prepisom spričeval ln označbo plače poslati na: žlvko Sto-jllkovlfi. Niš.	(b)
Vrtnarski pomočnik
mlajši, dobi takoj mesto. Pančur, Mekinje, Kamnik
Dva manufakturista
začetnika, takoj sprejmemo. - Ponudbe v upravo »SI.« pod »Takojšen nastop« št. 2951.	(b)
Pošteno dekle
z dežele, ki bi šla kot začetnica natakarice, bi ti mora čedne zunanjosti ln prijazna ter vajena tudi opravljati druga hišna dola, nastopi lahko takoj službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2759. (b)
Potnika
za dobro provizijo sprej mem. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2871.
Železostrugarje
prvorazredne moči sprejme »Mlinostroj«, Hrvatski Le-skovac, Stupnik, poleg Zagreba,	(b)
Prodajalka in učenec
Prodajalka, izurjena manu-fakturistka, in učenec, ki je dovršil 3 razrede srednje šole, poštena, se sprejmeta takoj v trgovino. Ponudbe upravi pod »V Ljubljani«, št. 2879	(b)
i. mmjK
»t
Pomlad...
Kakor narava, tako Je obnemoglo tudi naše telo ter Be le k
težavo bori proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Očistiti ga moramo telesu škodljivo navlako ter mu dovajati nove, osvežujočo sokove. Zato se priporoča naravno zdravljenje s
PLANINKA"-čajem
ki Jo večinoma pripravljen Iz najboljših planinskih zdravilnih rastlin, katerih koristno delovanje priznava že znanstvena medloina.
Dolgoletna skuSnja nam potrjuje, da Je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker bo njegove sestavine vzote iz znanstvene, deloma pa tuill iz ljudBko medicine.
»Planinka« zdravilni čaj Je dober re*n-lator m čiščenje In obnavljanje. Zato Je zdravljenje 6—12 tednov s »Planinka« čajem „ Hahoveo Izrodilo dobro:
«
pri slabi prebavi In zaprtja,	t ---—-- -
pri nerednem delovanja črevesja, pri napetosti In omotici, glavobolu, nespečnosti In zgagi.	i
pri obolenjih sečne kisline,	J
pri oholonln Jeter In hemoroidov, pri nervozl In JlvOnlh boleznih.	'
Zdravilni čnj »1'laninka« pospeSuJe tek. 7.h-htevajte v apotekah izrecno »Planinka« čaj t Ilahoveo, ki Jo samo tedaj pravilen, če Je ? zaprt ln plombiran ter nosi ime:
MR.BAHOVEC AP°™i
LJUBLJANA
m
flViLHI
Zaslužek
Zastopnike (-ce)
sprejme takoj Lindič, Ljubljana 245/c. 20 vzorcev stane 40 din. Stalen zaslu žek za vsakogar!	(r)
Akviziterje
marljive, Iščemo za me sto LJubljano. - Vprašati pri zavarovalnici »Sava« Sv. Petra cesta 2/1. <b)
Kupimo
Staro železo
in vse druge kovine kupuje železnlna Fr. Stu-plca, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 1.	(k)
Vsakovrstne
zlato
kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana Wolfova ulica it. 8
Odpadk« od perila
in bombaža kupujemo po najvišjih cenah. Ponudbe z vzorci na »Jeka«, Ljubljana. 2991.	(k)
Cunje
krojaške odrezke, star paplrv tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor. Dravska 15. (k)
Stoječ les
za produkcijo tramov — kupujem stalno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »S sečnim dovoljenjem« St. 204«.	(k)
Staro zlato, zlato zobovje
ln srebrne krone
kupujem ee najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Stare vreče
od jute, rabljene, po 100 kg vsebine, ne raztegane, kupujemo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vreče« 2903.
I
Automotor
i
DKW avto
malo rabljen, novejši tip, zaradi nabave tovornega, ugodno prodam. Kožarje št. 69. ob glavni cesti.
Motor 350 ccm
prodam zaradi bolezni. V račun vzamem kolo ali lažji motor. Naslov pove uprava »Slov.« pod 2455.
Tovorni Ford
ameriški BB, štlriclllndr-ski, tri tone, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam Brlcelj, Rogaška Slatina.
Motor 350 ccm
dobro ohranjen, kupim. -Ponudbe v upravo »Si.« pod »Dobro plačam« 2802
(I
Pohištvo
i
Spalnica
lepa, solidno izdelana v orehovi imitaciji, se poceni proda. Bitene, mizarstvo, Gosposka ul. 10. (š)
Moderne spalnice
od 2000 din, kuhinjske oprave od 800 din dalje nudi -Josip Goljar, Florjanska 1.
Pozor!
Nove moderne otomane S40 din j modroce iz žime 550 din j modroce lz morske trave 175 din ; mreže za postelje 88 din, spalno kauče, moderne 1750 din, dobite pri
E. Zakrajšek
LJubljana, Miklošičeva 34
Poizvedbe
Vljudno prosimo
da se dotlčnl, ki Jo in-serlral dne 15. febr. pod
Slfro »Zanesljiv« 2275 _
takoj zglasl v naši upravi
Šivalni stroj
pogrezl jlv, poceni prod« Hermes, Stari trg 21/1.
Pletilni stroj
st. 45 naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod (1)
St. 2817.
Diesel motor
5 KS, lahek, ugodno pro^ dam. Naslov v upr. »SI.« pod št. 2785.	(f)
Pletilni stroji
št. S-60 70 cm ln drugI naprodaj. Haušild, Tovar-n'Ska 27, Ljubljana. (1)'
Drobilec za gramoz
sredr- velik, in plinski motor, kupi BeSter, Selca nad Skofjo Loko. (k)
Kupim
za žago venecljanko na eno ali dva kolena von železni pribor. Naslov v; upravi »Slov.« pod 2679;
Elektromotor
dobro ohranjen, 220 do 380 voltov, cca 5 ks, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Elektromotor 2968«.	(k)
Stoječ gater
70—80 v premeru, kakop tudi pogonski stroj, vse v dobrem stanju, kupim; Ponudbe z navedbo cene na: Josip Polgar, Donji Mlholjae.
Vodno turbino
60 KS, valjarni stroj za podplate (SoIlenwaIzma-schlne). drobilni stroj za leseno skorjo, tovorni dvetonski avto Ford in mali avtobus, vse v do« brem stanju, naprodaj, a Naslov v upravi »Slov.« Pod St. 2668.	(i)
Stroje in orodje
za vsako obrt ln Industrijo, dobavlja lz Nemčije po originalnih tovarniških cenah, brez vsakih odbitkov : Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska c. 13, strojno tehnična pisarna In zastopstva.
Mizarji!
Lesna industrija!
Naročite si stroje za pomladansko sezijo pri absolutno konkurenčni tvrdki Ludv. Ileršič, Ljubljana, Rimska cesta 13. — Cene so: Univerzalnik 400 mm, »Ideal« 18.900 din, Univerzalnik, 600 mm, »Ideal«, 26.500 din; (Kettenfreza) 12.500 din, tračna žaga, 600 mm 11.000 din, itd. vse z elektromotorji!
loanai
4 angleške radio aparate
pet- in sedemcevne, po 2000—2500 din. ter osem nemških, svetovne znamko Selbt - Super, modeli 1939, tri valovne dolžine, visoko selektivni, petcev-nl, se prodajo od špedi-terslcega skladišča zelo ugodno. Polzve se pri Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.	(i)
Kolesarji!
Za 75 din imate dvakrat v ognju lakirano in prečiščeno kolo. Rotar, Črnuče.
Pletenine
sprejme v delo vsako množino Nolda Ana, pletilstvo, Predovlčeva 25, LJubljana.	(t)
Franc Jager
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra c. 17
telefon 20-42
Velika zaloga vseh vrst žlmnlc, otoman, najmodernejših couch-zof. . V zn' ' v^ilno vseh vrst žima, gradi za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. - Solidno delo I Točna postrežba I Konkurenčne cene I
Prejemnik" brez
RadIo-klavir]a
ni moderen prejemnik.
Toda med tipkami in tipkami je razlika. Tipke, ki jih letos prina?«
PHILIPS, predstavljajo razred zase! Njihova natančnost in točnost sta prav tako brez konkurence kakor njihova enostavnost in trajnost.
Oglejte si še danes naše moderne prejemnike
Radio-klavir, s katerim lahko sami in brez težave vezete postaje med seboj po mili volji!
PHILIPS 753
K22331
Bivša učiteljica
ilaje pouk v nemščini. Zajamčen uspeh. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Temeljitost« št. 2876. (u)
Mlinarskega vajenca
■prejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod 2678.
Trgovsko učenko
poštenih kmečkih staršev -»prejme Kopušar, Strgojnci-Pragersko.	(v)
Sprejmemo vajenca
Bata, prodajalna pneumati-ke, Ljubljana, Miklošičeva c. 40.	(v)
Vajenko
sprejmem takoj. Žibert Vika, modistinja, Ljubljana VII., Černetova 13. (v)
Vajenca
»prejma takoj Jezernlk Ivan, soboslikarstvo ln pleskarstvo, Domžale, (v
Vajenec
b« rprejme za avtollčar-sko obrt. Opoldne hrana v hiši. — škander Ivan. Dravlje, Celovška 259.
15 letni fant
moSan, ee želi Izučiti kake obrti, event. bi Sel tudi služIt na kmetijo. -Ljubljana, SlSenska c. 64
Kateri mojster na deželi
vzame fanta v učenje. Za hrano ln stanovanje dobi odškodnino. Naslov: Tuc Pepca, Novo mesto, (v)
Hiša
na lepi sončni le*t, poleg
čez 6000 m" travnikov ln gozda, naprodaj. Vprašati : Ivan Marinko. Vnanje gorice St. 17, Brezovica pri LJubljani.	(p)
Enodružinska vila
velik vrt, sončna lega, blizu parka, v Tomšičevem drevoredu v Mariboru, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 2939.	(p)
Vajenec
H let star fant, se žeti Izučiti mehanične, ključavničarske ali fotografske obrti. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2790. (v)
40 letna
■ majhno doto poroči mirnega vdovca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tiha sreča« 2847. (ž)
Veletrgovec
dobro razvit, 32 let star, s premoženjem 1,500.000 din, nudi izredno ugodnost takoj poročiti 18—28 letno gospodično z doto 100.000 do 500.000 din. Inteligentne, temperamentne in trgovsko naobražene dame imajo prednost. Dopise izvolite poslati pod šitro: »Avtoizleti v inozemstvo 2912« na upravo »Slovenca«.	(r)
Hiša z vrtom
vlsokoprltllčna, dvostano-vanjska, ob cesti Kamnik, pripravna za upokojenca, obrtnika, trgovca - naprodaj. Sv. Val-burga 37, p. Smlednik, Gorenjsko.	(p)
Hišo v Dravi jah
proda Kmetska hranilnica, St. Vid n. Ljubljano. Pojasnila: V zadrugi ob nedeljah; ob delavnikih pa pri dr. Goljarju, odvetniku v Ljubljani, Dalmatinova ul.
Lepa sončna parcela
ob TyrSevt cesti, 477 m1, naprodaj. Polzve se v gostilni Grad, Črnuče 48.
Lepo posestvo z gostilno
ugodno naprodaj. Poizve se pri Borlak Uršuli, Prešernova 4-1., Celje.	(p)
Kozolec z 10 okni
zelo velik, dobro ohranjen, naprodaj. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zagorje« St. 2711. (p)
Lepo majhno posestvo
sredi vasi Pekre, naprodaj. Naslov v upr. »81.« v Mariboru pod St. 2707.
Hišo v Celju
pet minut od kolodvora,
ugodno prodam. Vprašati: Zavodna 8, Celje. (p)
Lepa stavbišča
v Izmeri 600—800 m', naprodaj. Vpraša ti: pekarna Kovačli, Tczno prt Mariboru.	(p)
Stirlstanovanjsko vilo
z lepim vrtom in dvoriščem, prodam. Rožna dolina, Predjamska ul. št. 43.
Tristanovanjska hiša
z vrtom, 10 minut od cerkve in postaje v Novi vasi pri Celju je ugodno naprodaj. Pismene ponudbe na podružnico »Slovenca« pod »Ugodno 2932«. (p)
Lepo posestvo
z živim m mrtvim inventarjem v centru Savinjske doline, takoj ugodno prodam. V sedanjem stanju se rede 3 konji in 5 krav. Pojasnila daje Štorman Štefan, Vrbje 39, Žalec.
Zidano hišo
štirlstanovanjsko, masivno zidano, vso podklete-no, lep vrt, davka prosto. z nekaj hipoteke, na periferiji mesta, ugodno prodam za ceno 130.000 din. Letni donos 15.000 din. Nasipna ulica 80, Po-brežje, Maribor, nasproti tovarne.	(p)
Veliko posestvo
s staroznano gostilno in pekarijo je ugodno naprodaj. Več stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so uporabni za letovišče, zavod, lesno ali drugo industrijo. — Pri »Slaparju«, V. Vidic, Lukovica pri Domžalah.	(p)
Nova hiša
naprodaj. Letni donos 39 tisoč din, obrestuje po 10 odstotkov čistih, v bližini tramvaja, vodovod, elektrika, kanalizacija, parketira-ne sobe, davčna olajšava, •n se dobi hipoteka po 6 odst. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 2967. (p)
Novozgrajeno hišo
v Ljubljani, prodam. Cisti donos 10'/«. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Potrebna gotovina 130.000 din« št. 2764.	(p)
Enodružinska hiša
s tremi sobami, kuhinjo in pralnico, naprodaj v St. Vidu nad LJubljano. Natančnejša pojasnila v brlvnlcl nasproti farne cerkve.	(p)
V Celju
kupim stavbno parcelo 600—600 m'. pravokotne oblike, oddaljeno lz mesta do 15 minut, za ceno 16—26 din m'. Ali že na isto postavljeno enosta-novanjsko podkleteno hišo. Prednost: Hrib Sv. Jožefa. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Vode varno 30—60.000« št. 2594. (p)
Posestvo
obstoječe lz njiv, rovda, vrta, hiše, nekdaj (rad, redi se lahko 3 govedi ln par prašičev, se zaradi smrti proda. - V hiši ln hlevu vodovod ln elektrika, poslopje v dobrem stanju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2374.
V središču Zagorja
prodam staroznano, dobro vpeljano gostilno z založno kletjo za vinsko trgovino z vsem pripadajočim inventarjem. Elektrika, vodovod, kopalnica, gostilniški, zelenjadni In sadni vrt ter pripadajoča gospodarska poslopja. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2220.
Toplice Lešče
blizu železn. postaje Generalni stol, s posestvom ca. 22 oralov ln s kopališkim poslopjem ter 2 radio aktivnima vrelcema
se prodajo ali oddajo v zakup
Vprašati: Hrvatska
poljedelska banka, Zagreb, SmlčilUasova št. 17-1.
Hiše
trgovske in stanovanjske
ter stavbne parcele, ozir posestva, nudi » ugoden nakup: Pristavcc Franjo,
realitet. pisarna, Ljubljana. Erjavčeva o. 4 a.	|p)
Kmečko posestvo
za 8 glav govedi. 46 mernikov posetve, 10 minut od kolodvora Stična, naprodaj. Informacije daje Omahon, Višnja gora, ln Frano Spendal, Draga, Sllčna.	(p)
V Brežicah in okolici
so naprodaj hiše, krasna stavbišča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veieposestva. - Pojasnila prt Inž. M 1 k 1 a u Otmar, Brežice.	(p)
Lepe stavbne parcele
od 640—926 m« ob Tržaški cesti izven mestne meje po ugodnih conah ln plačilnih pogojih naprodaj. — Poizve se pri Ljudski posojilnici, LJubljana, Miklošičeva e. 6.
Mlin za barve
stanovanjska hiša « posestvom, pripravno za vsako industrijo, vodna in električna moč, v okolici Ljubljane naprodaj. Pismene ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Industrija 2974«.	(p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6 telefon 37-33, Ima napro daj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih In stano vanjsklh hiš ln vil. - Po oblaščenl graditelj In sod ni centieo za nasvete brez plačno na razpolago.
Dvostanovanjsko hišo
podkleteno, gospodarsko poslopjo, vse renovirano, pripravno za obrtnika, pri cesti, postaji, šoli in cerkvi, elektrika, voda. vrt, sadonosnlk, brajde njive, veR dan sončno — prodam zaradi odhoda za ca. 75.000 din. - Ugodno plačilo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2670. (j>)
Otroški kotiček.
ssogi [e mož
Sedaj bi pa gotovo radi 'vedeli, kdo so ti peteri bratje. O prav dobro jih poznate. Veste kako se imenujejo? Palec, Kazalec, Sredinec, Prstanec in Mezinec.
Opazujmo jih pozorno in videli bomo, kako se ljubijo med seboj, kako so složni in kako drug drugemu pomagajo. Zato pa so tako spretni in močni, čeprav zelo majhni in neznatni.
Prav tako bi morali biti složni in edini bratje ene družine, enega naroda. Zato tudi pregovor pravi
v slogi jo mn«i
Tristanovanjsko hišo
na periferiji Kranja, prodam. Polzve se: Brudar, Prlmskovo 134.	(p)
Parcele
vefije tn manjše, sončne, poceni naprodaj. Triglav, Resljeva 16.	(p)
Na novo opremljen lokal (
a zemljiščem — ugodno naprodaj. Fazarlne, Celje, Ostrožno 46.	(1)
Krasna parcela
na Prulah. ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2953. (p)
Stavbna parcela
krasna, tudi več, naprodaj Dravlje-Ljubljana, Vodniko-kova 257, blizu cerkve, šole in tramvaja.	(p
Dve hiši
s trgovskimi lokali na Teznu naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 413/2971.	(p)
Stavbno parcelo
s sončno logo pod Rožnikom prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2867.	<p)
Hišo
lepa lega, ob dr«, cesti, pripravno za vsako obrt, prodam. Kregar Karol. mizarstvo, Vlžmarje, St. Vid.	(p)
Enodružinska hiša
skoraj nova, z vrtom — zaradi preselitve zelo ugodno naprodaj. - Slov. Bistrica 229. Polzve se istotam.	(p)
Posestvo
prodam ali oddam t najem za prehrano 2 oseb. Hiša je na prometnem kraju, pol ure od Kranja. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod št. 2856.	(p)
Lepo kmečko posestvo
na prometnem kraju na Gorenjskem, obstoječe iz prostorne hiše, gospodarskega poslopja, vse v dobrem stanju, z elektriko, 20 oralov zemljišča, vse v bližini poslopja, se odda. Ogleda se: Škrjančevo št. 1, Radomlje pri Kamniku.	(p)
Stanovanjsko hišo
ob drž. cesti Sevnica— Raka, gospodar, poslopje, sadni vrt, senožot. gozd, vinograd in vrt, prodam. Vsa pojasnila daje Mlet žibert, Koritntca št. 3 8, p. Raka, ali gostilna Var-šek, ILaka.	(p)
Majhno posestvo
z vsem gospodarskim poslopjem, zidano, vso z opeko krito, v Zalogu, ob banov, cesti, 10 minut od Moravč, pripravno za upokojenca ali obrtnika -ugodno naprodaj. Frančiška Urbanija, llrlbce 30, p. Moravče.	(p)
Lepo vinorodno posestvo
v bližini Celja, naprodaj. Ponudbe v podr. »Slov.« v Colju pod »Krasna lega« St. 2648.
Enosobno stanovanje
z zemljiščem oddam. Rudnik, Dolenjska 70. (č)
Novo hišo
a velikim vrtom, na meji mesta, prodam za 26.000 din. Poizvedbe: Vidmar, trgovec, Vrhovct, Dobrova pri Ljubljani. (p)
Hišo z vrtom
njivo, 15 minut od kolodvora, ob cesti Sv. Jurij pri Celju, ugodno prodam Pojasnila: HruSevec 20, St. Jurij ob Juž. žel. (p)
Hišo
do »60.000 din.. ▼ Ljubljani ali bivši viški občini, kupim. Ponudbo pod MoJ dom« v upravo »Si.« št. 2949.	(p)
Posestvo pri Radovljici!
Dne 11. marca 1939 ob 9 dop. se bo pri okrajnem sodišču v Radovljici prodalo na Javni dražbi posestvo vi. št. 76 k. o. Laneovo (Zgornja Llpnl-ca pri Rndovljiel) v Izmeri: 16.347 m1 njiv, 22.281 m' travnikov. 51.000 m1 gozdov ter 9126 m1 pašnikov, s hišo ln gospodar. poslopjem vred (zazidana površina 205 m'). - Crnllna vrednost 191.954 din, najmanjši ponudek 128.180 din, va-dlj 19.200 din. Poslopja so cenjena na 90.950 din, zemljišča na 98.504 din prltlkllne na 2500 din. -Pojnsnila dnje Josip Co-bal, odvetnik v Ljubljani, Canknrjovo nabrežje št. l/I. — Interesenti *e i vabijo.	(p)
Prodam parcelo
za polovično ceno v LJubljani ln poslopje 19X9 m v okolici LJubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2862.	(p)
Stanovanja
ODDAJO:
Stanovanja
eno- ln dvosobna, čista in sončna oddam za 1. maj na Gosposvetski c. 10, Informacije pri hišnici. (č)
Dvosobno stanovanje
lepo, z vsemi prltlkllna ml. oddam s 1. aprilom. Jarše št. 72, Moste pri LJubljani. '	(č)
Krasna stanovanja
In lokali v novi zgradbi blizu tezenskega kolo dvora ln avtobusne postaje se oddajo. Sonce, zrak, kopalnica, vodovod, elektrika. Tezno pri Mariboru, Ptujska cesta 3.1.
Na Jesenicah
blizu kolodvora, oddam s 1. marcem trisobne prostore, poljubno, tudi po samezno, primerne za od vetnlško pisarne, zobni atelje ali za stanovanje mirni stranki. Polzve se v podružnicah »Slovenca« pod št. 2800.	(č)
Dvosobno stanovanje
udobno, parket, prltikll-no, s kabinetom ln uporabo vrta, zelo sončna lega ln mirna okolica, v Rožni dolini, Predjamska ulica, ob Gllnščlcl, v novi hiši, pripravno za kakega banovinskega uradnika ali upokojenca, se odda takoj ali s 1. marcem.
Dvosobno stanovanje
lepo, oddam. Poljane 36, Št. Vid n. Ljubljano. — (Ogled danes.)	(č)
IŠČEJO:
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami iščem za 1. april, čič Etbin, Tyrše-va 71, Kranj.	(č)
1IEHH2I
Hranilne knjižice
Posojilnice Zagorje oM Savi, kupimo takoj. Plačamo najboljše. - Bančni kom. zavod, Maribor, (d):
Enosobno stanovanje
ali prazno sobo Išče uradnica. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Center« 2848.	(s)
Trisobno stanovanje
s centralno kurjavo, v mirni hiši, išče starejši zakonski par brez otrok z avgustom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirno« 2672.
Enosobno stanovanje
s kabinetom, Išče mirna stranka. Ponudbe v upr. »Slovenca« pod »April ali maj« št. 2806.	(č)
Akademičarka
Išče stanovanje in hrano, deloma proti Instrukcljl. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Akademičarka« st. 2807.	(6)
Višji uradnik
116« prazno garsontero aH manjše stanovanje s kopalnico takoj ali pa do
meseca maja. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Samec« št. 2811. (č)
IŠČEJO:
Garažo
Iščem v bližini kolodvora Ponudbe s ceno upravi »Slovenca« pod »Garaža« št. 2876.	(m)
ODDAJO:
Delavnice
dam v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod 2956.
Hranilne knjižice
3'/* obveznice In druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolj«
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Družabnika
za tovarno brezkonko^ renčnlh artiklov, iščem. J Pismene ponudbe z navedbo kapitala na Kra-sper, Maribort Pristaniška T.	(d>;
Vloge
na knjižice ln na tokoBe
račune obrestujejo najugodneje.
Posojila
dajejo proti zadostnetfrtl kritju.
Vrednostne papirje
kupujejo, prodajajo, lom-' bacjJIrajo ln posojajo
Hranilnica dravske banovine
Ljubljana, Maribor, Celje,; Kočevje.
Kupujte pri
naših inierentih
Lokal
primeren za obrt, pisarno
In drugo, počeni oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2837.	(n)
Lastno lovišče Log pri Rogatcu
(revlrno vodstvo Log), 1282 ha, se odda v zakup za 5 let na dražbi dne 4. marca 1939 pri okraj, šum. referentu v Celju. Razglas In Informacije so na razpolago pri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov v LJubljani, revlrnem vodstvu Log ln sreskem šumarskem referentu v Celju.
Ži vo 11
Morske prašičke
vsako množino kupi tako) Zveza, Ljubljana, Karuno-va št. 10.	(k)
Kupim konja
2—8 leta starega. V Kameno dam nov voziček: na peresih. M. Hrome, kovač, Sneberje pri Ljubljani.	(j),
Psica
Čistokrvni ovčar, w r©-1 dovnikom. in dva meseca star mladič, naprodaj. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2821.	(J)
Dreser psov
kup! Bornardince, Lieon« berSke Dobermane, volfi-Jake, moške, do 8 mesecev stare ali prevzame v komisijo. — Lemel. Zagreb, ^avska cesta 107.
š^žažjia^
življenje moremo podallšatl, oolecine preprečiti, bolezni oaUravHi, slabotna olačltl, nestalno moremo učvrstiti Ui nesrečne napraviti sretnei
»a] te vzrok vsahe bolezni?
Os:abl)enle tlvcev, potrtost, izguba dobrih prl|atel)ev ali svo)lh bližnllh, ra?očaran|e strah pred Boleznijo, slab način življenja ln mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
. . . _	>• nalbollll sdravni*. So poti, kl Te morelo
dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvol značaj napolniti Te i novim upanlom; ta pot |« pa opisana v razpravi, kl lo *e more vsakdo ki zahteva, dobiti takol m poVSCIH DreZPlOCllO!
V tel mali priročni knjižici le raztoimaceno. Kako morete v krstkem časn lil broz ovire med delom olačlt! živce In mišice tnidnost odpraviti slabo razpoloženle, raztreseno«, oslBbl|en|e spomina, nerazpo)ožen|e zn delo ln nebrol drugih bolezensulh polavov. Zahtevajte to razpravo, kl Vam bo nudila mnogo priletnih ur.
Poštno zbirališče:
ERNEST PASTtRIMACH, Berlin SO,
nichocihlrchpiaii IS. Alti. 125.
TABLETE - MAST
Pri revmatizmu, gihtu tn išijasu masirajte boleče dele z »Nibol« mastjo in vzemite »Nibol« tablete. Tudi pri prehladu, gripi in glavobolu pomagajo
»Nibol« tablete. Apoteka Mr. Bahovec, LJubljana.
Proizvaja »Nibol« t lekarnah Din 20.—.
Reg. br. 17. 814/JJ
Glasba
MElNEbHEROLDa
f*OM/(£tiAja/L MARIBOR Q;'10I
V št. Vidu nad Ljubljano
ja naprodaj Johanova hiša z gospodarskim poslopjem vred, površina ca 1000 m'. Prostor leži v središču št. Vida ob betonirani drž. cesti in tramvaju. Pojasnila daje: Dr. Kavec, Št. Vid nad Ljubljano.
Založniško podjetje GECA KON a. d., BEOGRAD
išče za savsko in dravsko banovina agilne
potnike in krajevne zastopnike
za prodajo knjig na odplačevanje. — Ponudbe z rcfercncami pismeno ali ustmcno dnevno med 15. in 17. uro na zastopstvo GECA KON a. d., za 6avsko in dravsko banovino, Zagreb, Trg kralja Petra 10.
Gramofonske ploSIe
fllagnrje, plesne, narodne harmoniko in petirm samo Din 30'-. — Star« vzamem v
račun.
Lepo darilo je nova gramofonska plošča, stane samo
dokler traja zaloga R. VelepIC
Ljubljana VII Sv. Jerneja cesta štev. 25
KLAVIRJE
vijoline, kitare, tambura ške instrum. i. t. d. strune in vse glasbene potreb ščine kupite najceneje pri
R. Warbfnek
Ljubljana. Mikiotlteva cesta 4
Hpeetjaltst Vam popravi
vsa godalna glasbila umet-
tip^baunlpfitn
posestvo (!"alari|a)
t zelo velikimi hlevi in okoli 30 do 50 johov zemljišč se proda. Posebno za živinorejce ali zadruge ugodno. Vprašanja pod
„Ptn)u na anonfrii zavod llinho Sai, Maribor
Za Vas luiicne dama
tem odprl tpeeijelni najmodernejše urejeni
damski frizerski salon
podružnica na Mestnem trga it. 17 (preje juvelir g. Eber/e)
Prvovrstna trajna, vodna, železna ondulacija, manikira ter »trokovno barvanje las, obrvi in trepalnic. Postrežba prvovrstna, cene solidne
Se vljudno priporola Kralj Štefan, frizer, LJubljana, Mestni trg 17
Uprava Hubadove župe JPS v Ljubljani
•poroča, da jo umrl slovenski skladatelj
Zorko Prelovec
ustanovitelj JPS In dolgoletni iupni pevovodja
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 27. februarja ob 16. izpred splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Slovenski pevci mu bomo ohranili najčastnejši spomla
Ljubljana, 25. februarja 1939.
Uprava Hubadove župe JPS
Partijo Instrumentov
(bleh), skoraj novih, zelo
f ločeni prodam. Bolčič, Je-ačičev trg 9, American bar, Zagreb.	(g)
uhtivajtt •iiiin.KlUlATtlO«
MEINEL-HEROLDM
*ro*"tceiAjB/L. MARIBOR 0 10J
Pianino
krasen glas, malo rabljen, zaradi selitve poceni naprodaj. - Špedicija Jugospedlt« v Mariboru, Aleksandrova 51. (g)
Harmonike »Victoria«
odlične v Izdelavi ln tonu Oglejte st brezobvezno:
Glasbila Jakob Dorjath
Ljubljana Frančiškanska ulica *
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH1
IŠČEJO:
Opremljeno sobico
v centru iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točna plačnica 2958«.
Dijak -osmošolec
tšče sobo b posebnim vhodom. Naslov v upraVI »Slov.« pod St 2751. (s)
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam. Rečna ul. 3, Trnovo
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam - 3 min. od tramvaja. Hra-deckcga c. 5.	(s)
Opremljeno sobo
z dvema posteljeina oddam takoj v centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2945.	(s)
V zraiino sobo
s posebnim vhodom sjjrej-mem solidnega gospoda. Rimska ce6ta 2-III., vrata št. 20.	(s)
Stare gosli (violine)
čelo - kontrabase (tudi v najslabšem stanju) kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Godala 2957«
Klavir
ugodno prodam. — Sever, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 2-1., ogled od pol 7 zvečer dalje.	(g)
Opremljeno sobo
oddam dvema poštenima ženskama. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2844.	(s)
Dve opremljeni sobi
zračni, h posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod St. 2874.	(s)
Zahvala
Bog povrni vsem, ki so za našo drago rajno sestro in teto, gospodično
Frančiško Mekinda
molili, Jo kropili, spremili na zadnji poti, z nami pa ob težki izgubi čutili in nas krščansko tolažili. Posebej se zahvaljujemo preč. g. župniku A. Košmerlju in asistenci za vodstvo pogreba, gospej dr. Boženi Merljakovi za požrtvovalno skrb in čč. sestram nsmiljenkam za ljubezni\y službo ves čas njene dolgotrajne bolezni. Naša lepa zahvala tudi vsem, ki so darovali vence in šopke. Ljubljana, dne 25. februarja 1939.
Dolinarjevl.
[2ELEEEI
Naznanilo!
Prva velika pošiljka koles j« prispela. Oglejte «i brezobvezno pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
Inventar žage venecijanke
z vsemi deli in elektromotor 11 ks z voltame-trotn, prodam. — Ponudbe
upravi »Slovenca« pod
" —"
Jgodno 2966«
(D
Posteljo
nočno omarico, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« 2962.
Sladko seno in detelja
naprodaj v Tacnu 23. (1)
Sladko seno
prodam. Poizve se Študen-tovska ul. št. 13.	(1)
Kompletno kopalnico
prodam. Veliki štradon št. 3, Trnovo.	(1)
Več panjev čebel
prodam. Ambrož Frano. RoSpoh, p. Maribor. (j)
Financarji, orožniki!
Kolesa ln šivalni stroji na obroke. Sket, Vransko
1200 hmeljevk
prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšnjo plačilo« št. 2883.	(1
Otroški voziček
globok, poceni prodam. -Bernekerjeva 17^ Zelena jama.	(1)
Med
prvovrsten, 5 ksr p® poStt 85 dtn franko, cene na debelo pismeno. A. Maček, Vrhnika.	(1)
Hišni vodovod!«
Električno avtomat, pum-po, novo, poceni prodam. Ludv. IlerStč, zastopstvo, LJubljana, Rimska 13. (1)
Najboljša kolesa
izbira velika, cene nizke, na ugodna odplačila. — Remec Oskar, Ljubljana, Dolenjska cesta 5. (1)
Sladko seno
večja količina, naprodaj -
Vprašati: Župnišče Grosuplje.	(1)
Jajca
štajerska, prvovrstna, vsak
dan sveža, Vam nudi na drobno in debelo - Čuček, Vodnikov trg 4,
Aparat
za trajno kodranje,- popolnoma nov, po zelo nizki cent prodam. - Anica Krč, Kranj, Blejska c. 4.
Seno
prešano, sladko in polsladko, okoli 15.000 kg najjro-daj. Cena ugodna - po dogovoru. Ivan Puntar, Unec 47, pri Rakeku.
Šivalne stroje in kolesa
prvovrstnih znamk, rabljene stroje, krojaške ln čevljarske, cillndertce, od 300 din naprej, prodaja »Triglav«, Resljeva 16.
Dve stružnici
(Frazlstons-Lelt-Zugspln deldrehbanke), 176 x 1500 mm, za dobavo 7 tednov, proda Ludvik 11 e r š 1 č , Ljubljana, Rimska 13. (1)
Purane, kokoške
pitane, zaklane, očiščene, 10 kg 132 din. Sveža jajca, zaboj 720 kom. 410 din, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Ne delamo zastonj
reklame, ker vsi, kateri kupujejo ali prodajajo do-broohranjene predmete, se oglasijo pri nas. — ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8, let. 24-44, poleg kolodvora Šiška.	(r)
Wertheim blagajno
pisarniške omare, risalne mize in nešteto drugih predmetov, proda ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8, tel. 24-44, poleg ko-lodvora Šiška.	(1)
Pritlično sadno drevje
Jablano, breskve, marelice ln hruške, Blodnje tudi v vodoravnih kordonlh in v piramidah, Španski bezeg, pitan, ribez, visoko vrtnice, Vitla Veltchl In druge vrtnarske sadl-ke, kompostno zemljo 7.a cvetlice - prodaja vrtnarstvo MeJovšek, Smoletova st. 10, Maribor,	ji)
Rabljen triclkelj
poceni naprodaj. VoSnja-kova ulica 24.	(1)
Vozove z gumi obroči
različne, Ima na zalogi Fajfar. Trnovska št. 25, telefon 34-10.
Delikateso-branjarijo
takoj prodam zaradi bolezni Vprašati od 11 do 12 Ob jarku 6-1., Maribor.
Trgovci pozor!
Prodam 1000 kg izvrstnega domačega zelja. Vprašati Kljun, Podplat.	(1)
Kolesa
partija novih ln ve« rabljenih, poceni naprodaj prt »Promet« (nasproti krlžanske cerkve).
Fotografski aparat
10X15, b prvovrstno lečo, malo rabljen, z vsem priborom, paltcastatlv, ugodno proda Bartel, Jegll-čeva cesta 7.	(1)
Komerčno litino
tn sicer fitedllne plošče, okvirje, obročo, rešetke Itd., vse tovarniško novo prodam po 3 dtn sa kg, franko skladišče LJubljana, Tyrševa 35.	(1)
Manufakturna trgovina
na prometnem kraju, vpeljana, naprodaj. Najemnina nizka. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »70« št. 2970.	(1)
Več Singerjevih strojev
Pfaffovlh ln raznih drugih šivalnih strojev ima prav poceni naprodaj »Promet« (nasproti krlžanske cerkve).
Zdravje iz rož
Slehernemu znana rastlina in prijateljica naSfK gozdov, katere jagode pa veljajo kot človeku škodljive, je bršljan, ali brstran, brčljin, bršček, obršilj, brštan, brešec, brščina, bnslej, brslek, zeleni kru; češko: breetan obccny; poljsko: bluszczj rusko: pluszcz; latinsko: Hedcra helix; nemško pa: Epheu.
Bršljan raste pri nas po gozdovih, zlasti bukovih, po skalovju in zidovju, često ga goje tudi v loncih, po parkih, vrtovih in pokopališčih. S pomočjo oprijemalnih korenin pleza po drevju, zidovju in skalovju. Je vedna zelen grm s pecljatimi, raztresenimi, usnjatimi, svetlimi, tri- do petero-krpimi, ob dnu nekoliko srčastimi listi (vrhni, blizu cvetov stoječi so včasih suličasti) in drobnimi, v kobul zbranimi zelenka6torumenimi cveti, iz ka-terih se razvije črna jagoda.
Cvete v jeseni, ko izgublja listnato drevje lii srte. Plodiči dozore v septembru ali v oktobru.
V zdravilne namene nabiramo liste, jagod p< radi strupenega hederina, ki ga vsebujejo, ne rabimo v zdravilstvu. V listih ima saponine, nekaj hederiia in kisline.
Kot zdravilo uporabljajo tudi pri nas le precej časa bršljanove liste, 0 tem nas prepriča pisanje slovenske zdravilne knjige iz leta 1820, ki pravi takole: »Bershlenovo perie na vod kuhat, s tem glavo smivat je sa grinte in voshi (uši) inu gnide iz galve pregnat.« Valvazor pripoveduje, da je na Kranjskem navada izdelovati iz bršljanovega debla, ki je precej debelo, kozarce in jim pripisovati razne lastnosti. Znani so tudi nekateri praz-noverni predpisi, o katerih govori Davorin Trste-njak. Tako n. pr. »Bršljanov venec, na velikonočno nedeljo v vodi namočen in na glavo položen, 6tori, da je človek celo leto zdrav in vesel. Ako dene mlada žena beršljanovo perje prvo noč svojega zakona pod zglavnik, da ga mož ie zapazi, ostane dolgo mlada in mož zmiraj zdrav. Kdor pije na veliko noč, pred 6olnčnim vzhodom bistro vrelčno vodo iz bršljanovega bokala, ta ostane zdrav in močan celo leto. (Po Barle: Prinosi poznavnju slov, nazivima bilja.)
Kako pa je v resnici z zdravilno močjo bršljana in zakaj ga uporabljamo? Rekli smo že, da vsebuje saponine in še nekatere druge snovi, radi katerih rabimo bršljanove liste v zdravilstvu bodisi kot č a j (ščepec posušenih listov na skodelico vode) pri kroničnih katarjih prebavil, škrofelnih ali zunanje kot vodo za izmivanje grint na glavi, garjev, čirov, tudi kurjih oče«, opeklin itd.; pa tudi kot obkladke (sveži ali kuhani listi) pri istih boleznih.
Potnike za Dravsko banovino
za prodajo inozemskega blaga sprejmem takoj. Prednost imajo oni, Id posedujejo svoj avto ter so vpeljani v tem rajonu. — Kavcija 2500 din. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Dravska banovina«.
+
Sporočamo Salostno vest, da je naS dragi, vestni tovariS
Josip Rongador
računovodja ban. kmet šolo
danes zjutraj nenadoma preminuL
Sv. Jurij pri Celju, 25. februarja 1939.
Uradniitvo banov, kmetijske iole Sv. Jurij pri Celju.
Nenadoma je preminul danee ob 6. zjutraj naš vzorni nradnik, gospod
Josip Rongador
računovodja.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 27. februarja, ob 9. dopoldne iz Kmetijske šole na farno pokopališče.
Uprava banovlnske kmetijske iole Sv. Jurij pri Celju.
Umrl nam Je naš ljubljeni 6oprog, dobri očka, dedek, brat, stric, svak in tast, gospod
Zorko Prelovec
načelnik odd. Mestne hranilnice ljubljanske v p., skladatelj, častni pevovodja Hubadove župe, 25 letni pevovodja pevskega druitva »Ljubljanski Zvon«, imejitelj redov Sv. Save IV. in V. stopnje, častni član pevskih druitev Slavca In Lire v Kamniku, član UJMo
dne 25. t. m. po kratki težki bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 27. februarja 1939, ob 4. popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Celje, Velenje, Slovenjgradec, Dubrovnik, Sušak, dne 25. februarja 1939.
Globoko žalujoči: Nina, soproga — Vojka poroč. Zupan, Zorko, otroka, vnučka Vladka ter vie ostalo sorodstvo.
Znani SAI.VAT CAJ proti «ol8-nim kamenčkom in bolečinam žoIčdcrh mehurja so dobiva pri trlavnoin zastopniku: Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17. — Prospekte o zdravljenju pošiljamo zastonj.
O. r. S. br. 27870-103«. Bn. 3487.
Razglas
Komanda zrakoplovstva sprejme 15 radio-
telegrafistov in 12 radiomonterjev kot dnevničarje.
Dnevnice se bodo določile po preizkušnji in po sposobnostih.
Kandidati, ki bodo pokazali uspeh, bodo pozneje lahko nastavljeni kot 6talni drž. uradniki.
Prošnjo s potrdili (potrdilo o dovršeni šoli ali obrti, potrdilo o izpolnjeni vojni obveznosti, nravstveno spričevalo, kako se obnaša in da ni bil sodnijsko kaznovan, potrdilo o prejšnji službi in potrdilo o imovinskem stanju) je poslati vsaj do 15. marca.
Pisarna zrakoplovnega generalštaba, Zemun, V. Dž. Št. 3996, 23. februarja 1939.
Od prvega koraka
(i
Pohištvo
i
Modroce in odeje
vam najceneje predela na Zaloški c. 88 - Dolničar.
POHIŠTVO
Moderno in kvalitetno
kuhinje^ spalnice. Jedilnice tn drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah. Rabljene spalnice ln Jedilnice, orehov les, že od 1500 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih ln danih načrtih.
»OPRAVA«
Ljubljana, Celovška c. 50
Kompletna spalnica
bela, iz mehkega lesa, ugodno naprodaj. Naslov pri Aloma Company d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova 2-1
Če hočete
lope ln trpežne opreme, Vas najugodneje postreže Pohištvo Malenšek, Ce lovška cesta 258. Stalna velika razstava I Uradnikom tudi na obroke, (š)
Dražba lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra 24/L, razpisuje na dan 22. marca 1939 pismeno dražbo
21.630 kub. m mehkega (iglastega) tehnično porabnega lesa
lz območja šumske uprave Kočevje.
Razglas, pogoji, tiskovine in pojasnila se dobijo pri gornji upravi v Ljubljani in pri Sumski upravi v Kočevju.
Prispela je nova
pošiljka motornih koles prvovrstnih
svetovnoznariib
3 SE ie* HOREX
tovarn, in to najnovejših tipov 1939 kakor sledi: flrdie 100 ccm, 125 <cm. 200 um in 250 ccm, Horex 350 ccm
ki si jih lahko ogledate in nabavite pri generalnemu zastopstvu teh motorjev
J. PRAPROTNIK
Domžale, Ljubljanska cesta 108
kjer dobite tudi vse nadomestne dele k tem motorjem Istotam imate veliko izbiro raznih prvovrst.dam. in moških dvokoles, šivalnih strojev in dobro ohranjenih, malo rabljenih motornih koles raznih znamk
Modroce
posteljne mreže. Železne zložljive postelje, otoma ne, dlvane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik • Mostni trg 13 UgodeD nakup morske trave, žime tn cvtlha za modroce ter blaga za prevleke pohištva.
Že za 5200 din
vam zdaj prodam vezane, polltlrane krasne spalnico z dolgoletno garancijo. -Malenšek, Celovška c. 258
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rabljeno v popravilo najce-noje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica St 6 (pri Gradišču).	(1)
Modroce
vrhnje 180 din, mreže po SO din, peresnlce po 260
din, posteljne odeje dobite po najnižjih ceruUj pri
Sever, Marijin trg 2
nasproti frančiškanske cerkve.
Moderne spalnice
od 2000 din, kuhinjske opra ve od 800 din dalje nudi ■ Josip Goljas, Florjanska 1,

3!
Preklic
Podpisani Štefan Preželj delavec v tovarni KID, stanujoč Mosto 10, p. Žirovnica, Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, katere bi naredila moja žena Zofija Preželj. Štefan Preželj.	(o)
mmm
Težke konje in vozove
proda skladiščnik v Mariboru. Mcljska 29. (j)
Eksperiment s presenetljivim rezultatom

Delotvorna sestavina Eoti-ona Silvikrina je Neo - Sil-vikrin, koncentrirana naravna hrana za lase. On vsebuje 14 organskih substanc, ki so neobhodno potrebne za rast las.
Naravnost neverjetni uspehi naravne hrane za lase Silvikrina pri izpadanju las, pri prhutu in motnjah v rasti las ter priznanja te genijalne iznajdbe v znanstvenem svetu, ▼ zdravniških in odjemalskih krogih razširili so po celem svetu sloves, ki mu tudi gre kot e d i nstvenemu sredstvu za rast in nego las.
Neki skeptičen zdravnik je hotel sam priti d o zaključka na podlagi lastnih točnih opažanj ter je napravil ta-le eks-p e r i m e n t: iT r e m gospodom srednjih let, ki so imeli na videz dobro rast las, je dal lase čisto na kratko ostriči in v sredini izbriti stezo. Vsak dan so morali prihajati k njemu v ordinacijo, da jim redno neguje desno polovico glave.
V ta namen jc ta zdravnik uporabljal Lotion Sil-vikrin, ki je prirejen z Neo - Silvikrinom, koncentrirano naravno hra-
no za lase ter služi za
vsakdanjo nego las. Že po 12 do 15 dnevih jc konstatiral tudi s prostim očesom jasno vidno pojačanje rasti las na negovani strani glave za 30 do 40% za razliko od desne polovice.
Delovanje hrane za lase prcncslB se je potem tudi na nenegovano levo stran, ker so tudi tam lasje začeli močnejše rasti. Na koncu poskusa, po štirih tednih se je še vedno mogla dobro o-paziti razlika izmed obeh polovic glave.
Ta poskus jasno poka zuje upliv Silvikrina, hrane za lase, na rast las. O tem zanimivem eksperimentu je zvedel tudi znani pariški slikar Pierre Levcn. On ga je inspiri-ral — tudi zato, ker je tudi on, zahvaljujoč Silvi-krinu, ohranil svoje lase — ter je napravil sliko glave s steklenico, ki je od tedaj postala zaščitni znak Silvikrina.
Sllvikrin m prodaja po celem svetu. Proizvajanje je zavarovano z medmv-rodniml patenti.
Kaj Vam )e potrebno!
Za vsakodnevno negovanje la«
zahtevajte Lotion Sllvikriu.
Z vsakdanjo uporabo vzdrtuje kožo
na glavi zdravo in rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja in izpadanje las, kakor tudi motnje r.
rasti las.
— i
Mj.v> ManJStt steklenica ... Din 27^— Steklenica sa 2 meseca Din 48.—
Za rast las tn proti prhljaja mhtevajte naravno hrano za lase Neo-Silvikrln.
Nov preparat, M s zrmanjlm dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrnnl tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las.
V resnih slučajih, izpadanja lnj}, trdovratnega prhljaja, redčenja las ln kadar preU plešavost.
Steklenica za 1 mesne Din 66,—
Skrbite za kožo svoje glave, pa bo tudi koža Vaše glave skrbela za rast Vaših las!
Dobi se v vseh strokovnih trgovinah.
fMVutfja. KCAt iaA
Peresno kladivo
(Federhammer), Iščemo. Ponudbo pod 52.308 na Publlcltas, Zagreb. (k)
Moško kolo
dobro ohranjeno, kupim. Kozjek, kroj. pomočnik, Slomškova ulica 6. (k)
„SLOVENEC", podružnični Miklošičeva cesta št. 5
lonec pustnih norcarij!
kup. Zato se za najugodnejšo nabavo inanufakture NA O H li O K E, z vedno najnovejšim} vzorci in ogromno izbiro, odločim le za

Pispcin, Sv. Petra c.27/1
Zapomnite si
naš naslov!
Sprejemamo samo že vpeljane in zanesljive zastopnike
Lepo prosim vsakogar,
ki kaj ve o Vladimirju Mi-lerju, 15 let starem, ki je pobegnil 28. dec. 1938 od očeta, žard. kapet.ma iz Ljubljane, naj se oglasi pri materi, ki ga željno pričakuje. Štefanija Miler, Na-šice.
Dolores Vieseri	61
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pncelj
Tu je zrak manj dušljiv, videti je daleč naokrog, kako goro vasi. Tiho in jasno stoje plameni v zahajajoči noči.
Lenart je pozabil, kako vse se imenujejo sela. Toda zdaj se spomni, da so jih zažgali Turki — in da hi bil on moral zadržati Turke.
Ni se mu posrečilo — zakaj ne? Mu je, kakor da je sam kriv — toda kako?
Razglabljajoč se zavleče do orehovega drevesa, H stoji samoten sredi polja. Toda ko se hoče tamkaj odpočiti, opazi, da hite iz dalje proti lokam ljudje; lako si ne upa leči pod drevo.
Srce mu polje vedno bolj divje in misli vrtajo vanj vedno ostreje. Je, kakor da svetijo požari neusmiljeno v njega samega. On se pa noče predati rdečemu žaru — noče misliti — noče, da bi ga kdo videl!
V omamici svojih bolečin ve samo to, da jo zdaj vsega konec: bitka je izgubljena.
Počasi 6e vleče Lenart iz sonce drevesa tja do potke, ki pelje v Gore, ki se dvigajo blizu in to-lažilno pred njim. Vleči mora ranjeno telo kakor neznansko breme za sabo in vendar ga žene in sili nekaj temnega tja do gozda — ima občutek, kakor da je volk, ki bo izkrvavel, ki hoče miniti v najskritojši votlini.
Ognjeni žar zašije zdaj tako svetlo, da vidi Lenart zemljo, od tisoč kopit raztrgano, in opazi mrtvo dete, čigar nago trupelce leži kakor kos prosojnega voska na črnem, razteptanem polju.
Polagoma začno prisluškovali blodnemu kričečemu dekliškemu glasu. Prihaja od bližnjega skednja, vreščav in pronikav, venomer isti grozni zvok, ki iz njega ne zveni nobena stiska in noben obup več — samo ee blaznost
»Molči, molči —šepno Lenart in se stisne v 6cnco prvega leščevja, ki obroblja gozd. Tukaj niso videti goreče vasi več tako blizu, toda kričanje ga zasleduje še zmeraj.
On pa si želi miru.
Zavleče se do potoka in vidi tam, kako se odpira podkrnoška globel, temna in šumeča.
Tedaj prikima in se trudi z rokami in nogami vedno globlje v skalo, dokler mu ne prereže slap ozke steze in so rjavo kamenje visoko in viseče nagrmadi okrog njega.
Zdaj je okrog Lenarta tema. Ognjeni žar rahlo barva samo še nebesno progo med skalnimi stenami in kričanje se potaplja v šumenju vode.
Lenart zaječi in telebi na sprano kaniortitno škril.
Zdaj ima mir--
Mir.
Kako to dobro del
Začuti, kako mu prodira vlažni hlad kamena skozi lase in zazna, da se mu razprostira pod ranjenim kolenom mahovita blazina.
Zdaj pa zdaj mu zavoje kakor dih nežen paj-čolan čistih vodenih kapljic čez obraz, da ga kar zaščemi.
S težko, tipaiočo roko si odpne na pol po-rezane zapone pri oklepu in odrine železo, kolikor pač more. Nekaj mu teče mehko in toplo po roki.
>Kri,< pomisli, toda ne pogleda voč po nji. Temno šumenje in trdna tema ga odnesela zibajo proč prav blizu k odprtim vratom.
Lenart se dolgo pogovarja s starim možem, ki ga je moral svoj čas dobro poznali. Govorita o vsakršnih modrih rečeh, toda, ko ga hoče vprašati po globoki uganki, ki je o njej skrivaj razglabljal že tisoč let, mahoma zazna, da je sam.
Čisto sam v globoki, rjavi globeli, ki jo zdaj napolnjuje svetal, nežen odsev; iznad skalne poke zgoraj se blešči nebo kakor plošča iz tolčenega srebra.
Čez rjavi kamen curlja proti potoku ozka, temna stružica.
»Moram le biti močno ranjen,< si misli Lenart in gleda za časek, kako se valčki, ki perejo kamen, rahlo rdečijo.
Misli so inu zdaj popolnoma jasne in čudovito lnlike. Srce mu polje od groze in žgoča žeja mu trga ustnice.
Jo pa tako slab, da komaj še potopi roko v hladno vodo; 110 more jo dvigniti do boka, kjer mora imeli veliko rano.
Drget ga spreleti.
Kaj le je to?
Ne zmore —, Svoj živ dan je vse zmogel, kar
je hotel. Najtežje orožje, najbolj divjo konje. In zdaj kot bi trenil — ničesar?
Roka, ki je zdrknila proti vodi, se noče dvignili, nogo so iežke in mrzle kakor svinec.
Kaj je lo?
»Moj Bog, kaj je to?<
Z vso silo se hoče vzdigniti, pa se le trudno, nadložno zgane.
Zdaje leži za časek tiho. medtem ko mu v srcu vedno više prikipeva vroča groza.
»Sem moral zgubiti do«ti krvi. Kako dolgo že ležim tu? — Mora iti na poldne. — In venomer krvavim — izkrvavini?«
Umreti! —
Nočem 1 Človek mnogo prenese pri Stiiri in dvajsetih letih —<
Pa tanka rdeča plsa se živo sveti, srce bije le
z medlimi, trudnimi udarci.
Gre zares?
Lenart liripavo krikne, krfk odjekne zamolklo od vlažnih sten.
»lloj!<
»Hoj —<
Davi ga v grlu, ige v prsih — Ah — slišal ga lako ne bo nihče.
Stisne krvave ustnico.
Zares gre!
Zdaj zapre oči, zdaj spet počasi obrne obraz k nebesni progi.
Tisti, ki ga je učil na Dunaju orožja, tisti je dejal:
»Pravi vitez, ta bi moral znati umreti brez strahu in graje, kakor se je bojeval, in ne bi smel nihče opaziti pri njem nobene druge bolečine, razen kosanja nad grehi in —<
Ne pride Lenartu nikakor voč na um, kako je naprej; je nekaj o tistih, ki morajo umreti v tujini. Tega njemu ni treba — kjer leži 011, to so podkrnoška tla.
To ime ga mahoma potlači kakor temen kamen. Rad bi spet začel klicati. Toda lo rahlo premika ustnice in molče misli:
»Kajti pravd vitez mora znati umreti brez strahu in graje.«
Kaj zato? Saj je zadosti ljudi na svetu.
Nekoč mora priti, — ali prej ali kasneje, to ne do dosti. Sleherni mora prebiti.
Toda — vprav to je — smrti 110 prebije nihče, to jo vprav zadnji koneo.
Vsega je konoc —
Polože te na odor, zabijejo krsto in te pokopljejo.
Drugi pridejo za teboj.
In ti —?
Si spodaj v črni zemlji — pod kamenitno nagrobno ploščo in ne veš ničesar več.
Lenart zaječi med stisnjenimi ustnicami. Na to ne mara mislili. Čuti svojo živo telo tako toplo ležati na kamnu — tako toplo.
Toda — moj Pogl — ndje so mu — že velf in otrpli. Srce so vleče tako tja naprej, dokler —. In preden pride večer, bodo čepeli vrani Iu gori na jelševem porohku.
Nič več ga ne bo bolelo.
Toda to ni mogoče, — to jo mogoče, — ni no ne, — ne more biti vsega konec, — kratkomalo konec.
LIPSKI POMLADNI
EJEM
Zafetek 5. marca 1939
Vsa pojasnila daje:
v Ljubljani:
z velikim tehničnim in gradbenim sejmom
Največji internacionalni sejem na svetu, ki je bil stoletja idealno in vedno zahtevam časa odgovarjajoče tržišče za nakup in prodajo.
Zvanicni biro lajpciškog tajma za Balkan
Beograd, Knez Mihajlova ul. 33 — Telefon 24-311 ali
Ing. TONNIES, TYRSEVA CESTA 33
v Mariboru: Banka Bezjak, Gosposka ul. 25
Podružnica „SLOVENCA44 je na Miklošičevi cesti št. 5
UGNOilT
za
tovarne delavnice restavracije
Najprihladnefša tla sedanjosti %omTt
Brezplačne ponudbe, navodila	.»»«• »»■««.»
■ ■ dr m ai it«	pisarne
»LluNtlLIl Radeče pri zid mosta sianovanfa
Prvovrstne reference I	Ud.
Lepo posestvo
ob drž. asfaltirani cesti, sestoječe iz 6 oralov gozda, njiv in travnikov, (elektrika) se ugodno proda. Informacije iz prijaznosti pri Josipu Weiss, trgovec, Maribor, Aleksandrova c. 29.
Kanarčki - vrvivci
dobri pevci, ki so bili na razstavi za božične praznike v Ljubljani ter dosegli 318, 321 in 324 točk, za kar so bili odlikovani z veliko zlato kolajno in veliko srebrno kolajno. — Prodajna cena: samci ft 100, 150 in 200 din, cena samic pa ft 50 din. Pošiljam po pošti ter jamčim, da ptice pridejo žive in zdravo na določeni naslov.
Franjo Omahna, Ljubljana, Sv.Petra c. 53a
PRAŠKI EKSPORTNI VELESEJEN
od 12. do 19. marca 1939, takoj u lipskim velcsejmom.
50 % popust na češkoslovaških železnicah, 25—50 % popust na inozemskih železnicah, parobrodih in zračnih linitah. Informacije in sejmske izkaznice pri zastopniku Praškega vzorčnega velesejma za dravsko banovino.
Tujskoprometna zveza „Putnlk"
Ljubljana in Maribor ter njihove podružnice.
Cehoslovaški konzulat, Ljubljana.
Zahvala. — Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob nenadni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, skrbnega očeta, gospoda
ANTONA ČOPA
železničarja
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. katehetu Miheliču za v srce segajoče besede, g. šefu postaje Pragersko, častiti duhovščini, žel. godbi, vsem uslužbencem postaje Pragersko, Ptuja in Jesenic, požarni brambi ter vsem prijateljem in znancem za pozorno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Pragersko, 22. februarja 1939.	Žalujoča žena in sin.
I 'JnTfffnff
Medarna
Prva ipeclaina trgovina za med, Ljubljana, 21-dovfika ul. 6, nudi prvovrstno sortirani cvetlični med lastnega pridelka ln od najtzkušenejšlh čebelarjev, po najnižji ceni. Na debelo in na drobno.
Pocenili smo \
vsa clmska oblačila, perilo Itd. Preaker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Vino in sadjevec
prvovrstno, sortirano, od 60 litrov naprej razpošilja posestvo »Griče pri Mariboru.	(1)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Svetovno znane nemške znamke
»Brenabor«
dvokolesa
petkrat kromlrana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem, dobite po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdki
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
Najboljše domače krmilo
redllno • zmlete ln cele bučne kolače dobite v vsaki množini lz zaloge Car) t>. Soeher, Celje.
KAPPEL
odlični nemški pisalni stroJl% najmodernejšo konstrukcije, - RaznJ modeli, tudi na obroke pri
Kleindienst & Posch
Maribor, Aleksandrova 44
Semena
prava erfurtska, uradno preizkušena dobite v trgovini pri
M. Widmayer
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. S Podružnica: Tyrševa 51
Stojnica: Nabrežje 20. septembra.
WVELEBIT
otroški vozički
ZAG REB, Mesnička ul. 7/11. na dvorišču
Najnovejši do seda) se ne videni modeli za 1939 v opeci lalni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodaja za gotovino ln na odplačilo. Cenik s slikami brezplačno, izrežlte oglas zaradi naslova
Osebno gostiln, pravico
dam podjetju aH posamezniku. Naslov v podr. »Slov.e v. Celju št. 136.
Semenski krompir
Onelda, Jubel, Wohltmann priznan po osrednji komisiji za semenogjoj-stvo - dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v St. Vidu pri Stični. (1)
1M1
Šivalni stroji
po najugodnejših cenah, tudi na ugodne mesečne obroke v trgovini
SoioSna iro. družna z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
Rabljeno stroje vzamem v račun.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili našega preljubega, nepozabnega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Vinka Bogataja
na njegovi zadnji poti, molili zanj, mu darovali vence in cvetje, nas ostale pa tolažili v teh bridkih urah, najlepša hvala.
Nadalje se zahvaljujemo gg. zdravnikom za njihovo prizadevanje, častiti duhovščini, posebno pa čast. gospodu dekanu Faturju, ki je vodil pogreb ter se ob odprtem grobu s tako v dušo segajočimi besedami poslovil od njega, nadalje govornikom g. Fistru iz Radovljice, g. banskemu svetniku J. Janu iz Gorij in slednjič g. poslancu dr. Smajdu iz Radovljice.
Enako se zahvaljujemo pevskemu zboru za prelepe žalostinke, tovarišem gasilcem, obrtnikom, Dekliškim krožkom, Fantovskim odsekom in cenj. občinstvu, ki je prihitelo iz vseh krajev Gorenjske, da spremi ljubega jim tovariša in družabnika na njegovi prezgodnji zadnji poti. — Vsem Bog plačaj 1
V Radovljici, dne 24. februarja 1039.
Žalujoča žena, otroci in ostalo sorodstvo
Čebele
IS kranjlčev čebel pro dam. Cerar Jožef, Privo je št. 1 pri Blagovici v Črnem grabnu.	(1)
Continental
mesečno po Din 200'— za državne uslužbence ; po Din 100-~
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetriojska 30
Semenski oves
vrste »Svalfit«, ln beli »Kiršes« — priznan od Osrednje komisije za se-menogojstvo, in semenski krompir različnih vrst, kakor tudi prvovrstni jabolčnik, Ima naprodaj Uprava Julio Meinl, Apače.	(1)
Sveže najfinejše norveško
ribje ©lic
iz lekarne dr. G. PtCCOLlJA v Ljubljani se priporoča bledim n slabotnim osebam
VINO
pristno in poceni dobite pri
Centralni vinarni v Ljubljani
TELEFON ŠTEV. 25-73
K Pozor! X
Prvovrstni
premog, drva, koks
po najnižjih cenab
Podobnik V.
Tržaška c. 16— tel. 83- Vc
NAŠE PONOVNO OGROMNO ZNIŽANJE CEN
KDOR VARČUJE, Tfl KUPUJE SEDAJ I
POBLIŽE V IZLOŽBAH NAŠIH FILIJALKI
VELIKO KOLIČINO PRVORAZREDNIH ČEVLJEV
PR0DRJRM0 PO ZELO ZNIŽANIH CENAHI
;/?toffftt"m
Vse velikosti od 100—500 ccm kakor tudi rezervni deli.
t	r	_ f « f	Zastopstvo:
<Bwncf)i - <Victom iaa*S
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
Vzajemna posojilnica
r. s. z o. s.
f Ljubljani, raiklošifeva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in oBrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila.
Zahvala
Vsem, ki so me v dneh, polnih bridkosti, ob smrti mojega dobrega in nad vse ljubljenega soproga, brata, svaka in strica, gospoda
Ludvika Varla
učitelja in posestnika
tolažili, ga v tako častnem številu spremili na zadnji zemeljski poti, mu poklonili toliko vencev in cvetja, in vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je pogreb izvršil z vso zasluženo pieteto in zanj molili, izrekam najprisrčnejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljuiem preč. duhovščini iz Poljčan ter g. župniku in duh. svetniku F. Hohnjecu iz Oplotnice. Prisrčna zahvala nadalje gasilskima četama iz Poljčan in Oplotnice, vsem zastopstvom društev in uradov iz Poljčan in Oplotnice ter učiteljstvu, ki je svojega tovariša tako častno počastilo. Globoko zahvalo izrekam gg. govornikom: Ivanu Koviču, ki se je poslovil v imenu učiteljstva in šolske mladine, Milošu Tajniku, ki je zastopal učiteljsko društvo iz Slov. Bistrice, in Antonu Detičku, ki je vzel slovo v imenu vseh občanov, krajevnega šolskega odbora ter vseh bivših učencev. Iskreno zahvalo izrekam tudi pevcem združenega pevskega zbora in poljčanski šolski mladini ter njenemu pevovodji g. Zivku za prelepo tolažilno pesem.
Končno prisrčna zahvala gosp. zdravnikom dr. Antonu Ravnikarju iz Oplotnice, dr. B. Lavriču, šefu kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, primariju dr. V, Arkotu ter častiti sestri Odiliji v splošni bolnišnici v Ljubljani, ki so pokojnika zdravili in imeli požrtvovalno skrb ob bolezni«
Oplotnica-Poljčane, dne 23. februarja 1939.
Žalujoča soproga Pavla
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Če?
izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčit
ht