PROSVETA SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE ŠTEV,—NUMBER 23. 28. januarja (January 28), 1930. o sporazumu ■ r ife a, ustMn 16-lctne-, "^JV Mick. - «tealey iti, l$-k*ni član mi- Shaw vid! stremljenje po cenejšem ubijanju Ixmdon. 17. Ju. — Znani dramatik In satirik Georg« Barnard Shaw 'Ja povedal čas-nikarjem, da sedrtja moma-rlčna konftranca tttaaa nama» na odpraviti vojna na morju, pač pa narediti vojno cenejšo. Vea ta hrup na snsčl nič drugega kot to, da v bodošs la 12-psKnih tapet sTlO.WO-tonaklh kriiaitah nameeto Is lft-pslhtih topov na 20,09* tonskth ladjah,** Je rekel Shaw. ladje bodo Mac Donald ilnionl. TaJ-Ajncrlč&ni Alexendrovo poročilo o aapoele-nontl. ki ga Ja podal pred Hoo-verjevo Industrijsko komisijo, ne odgovarja dejstvom Chicago. — (F. P.) — Števil-ke drtavmega delavskega dopart-menta ne dajejo nobenega upanja, da s« bo v drftavo Illinois kmalu naselila Hoo ver jeva pro-speriteta. Poročilo tegs departments govori, da ata bila v meee-eu decembru ta v>ako delo dva prosilca. Meads ao tudi «talno padal« akoro v vadi industrijah, govori poročilo drftavnega delavskega departments Samo v meaeou decembru ao padle aa 4%. Zaposlenost Je bila nekoliko vlija v pras-nikih, poasbno v depsrtmsntnih trgovinah ln pri raspoiiljevalnlh tvrdkah, a Js načela padati po pratnlkih. Povprsčns mesds delavca v industrijah drla ve Illinois Ja bils v decembru $22, ftsnaklh delavk ps 914. Ako bi bil dslsveo uporen akoal vas Isto, bi njegova pls. ča snašala nekaj nad tisoč dolarjev, kar je veliko manj kot minimalni standard, kl gs Je lade-lal svsanl atatiatlčni biroj. Valle temu Je Jktagnua Alexander na konferenci induatrialcev govoril o veliki proaperiteti, kl ja ušiva-Jo delavci v drftavi Illinois, ftts-vllke driavnega delavskega de-psrtmenta govora drugačno po- Ivest Maapjtjo, da Alexander nT Iffšpmr poučen o alta*-olji v Indoetrijah, aH ps je ns-menoma potvarjal dejatva. Philadelphia, Ps. — (F. P.) — Sodnik Hsrry McDevitt ni samo vatrajal na avojem proti-unljaksm stališču, temveč je tudi pokaaal,* da Je voljan alufa nogavičarske druibe H. C. A-berla Ca kida je pripravljen slsdtti njenim Instrukcijam, ko js na «eljo druibe lsdsl ostro aodnijako prepoved proti 1,400 etavkarjem In vsem uradnikom fllsdolfijake pogsvtiarske unijs. Zaališanji pred sodnikom Mo-Devittom je bilo eno najgorosta-snejlih, ao išjevill odvetniki noga vičarjev, ftodana As nI bila nobena evident* loo je sodnik na-ananil, da bo poalal toliko stotin policajev, kSMkor cd jih potrebuje, da bodo dttali atavkarje proč od Aberleve tovarne ln da bodo raaprAill skupine ljudi, ki bi ao abirale na vogalih v bllftlnl tovarna Navaeče je tudi opomnil na oatre kasni, katere je nak>!ll kambrijaklm atavkarjem, ki ao kršili njegovo injunkcljo In aa-grosil, da bo v te«h alučaju po- Dajal Je, da nogavičarji ao dobro plačani pri Aberlo Go. In nimajo varoka aa pritoibe in stavke. Ko ao odvetniki unija doka-sali, da Js druibe v aadnjih par mesecih stakto sniiavala mesde svojim delavoem, je McDevitt is-javil, da sodilča ni prostor aa šal la küs, ko Je ssgtedal sar-lernt* In U Je streljal nanj. BO Js na mesta mrtev. 8er-ienta as aretirali. Deček, Id Js bil edina opora svojim staršem a družino isstlh otrok, rična 1.....fliiiii j» il prišle v stadij konfttktov/81 sicer še ne kažejo reeaöeti, Upko ps zsvle-čejo delo. Kenfcrihce traja še teden dni, a še anajo programa, po katerem, tat delali. Ameriška delegacija predlaga, da es naj prvo rm vprašanje kriiark, Anglijn pj inaistira, da so drednatka bolj 'Važne. Francija in Italija, ki fcimata dred-natk, podpirata AAerlko. Včeraj sta amawiks delegaU Morrow in Gibson ta j no konfe-rirala s francoskimi prem ij er j em Tardieujem in anianjim ministrom Briandom. %j so rešeta-li, ni znano, toda špkulacije kar frče v zraka, -t Medtem je MaflOonald konfe-riral s predstavniki sngleških dominionov in dotdnl je, ds Avstralija in NoWtwandija na-aprotujeta preglju njegove vlade glede redukcije levila kriiark in( odprave velikih bojnih ladij. Japonci ao Jako ^pesimistični. Napadla Je aborovanje tekstilnih delavcev. Več delavcev aretiranih I New Bedford, Mans. — (F. P.)~ Priaori, Id ao vibujeli spomine na atavko v 1. 1028, ao ae te dni apet ponovili pred temnimi tekstilnimi tovarnami, ko je več tlaoč delavcev aahtevalo svobodo govora in so as (operate vili policijski intervenciji. Shod je aranžirala National Textile Worksra unija. Ker ss delsvci niso uklonili odredbi, da ae razidejo, je polioijs navalila ns njs ln pričsla mahati po njih s količki. Več delavoev Je bilo pretepenih In 25 Je bilo aretiranih. Shoda se je udeležilo 6,000 tekstilcev, Martil Huasak, organlaator tekstilne unije, je odpotoval v New York, da ae poavetuje i u-radniki organlaacije glede korakov, ki ae naj podvaaisaJo proti terorističnemu postopanju poli- Indijski nacionalisti so včeraj praznovaM '"dan neodvjanoeti" in v več krajih so bili vsčji sli manjši nemiri. V Bombaju je 800 komunističnih delavcev navalilo na oder nacionalistične proslave, pometali so ns tla na-cisnsllstične zastnve in hoteli razviti rdsčo sestavo. Nastala je rafeuka, končno pa so bili komunisti isgnani is zborovalnega V Delhi ju, Kalkuti, Lahoru in Ahmadatoadu so bili spopadi s policijo, ko so nacionalisti pometali ,ns tla angleške zastave. Mo-hamodanci se niso udeležili slav-noeti. V Delhiju se je rastetela bomba, ki je ubila štiri otroke. Stavka Jo stoodstotna. Delovni tajnik Davis posreduje Plttabsrgjh, Pa. — (F. P.) — Konfucija Js nastala v vrstah voznikov taksijev, ki so odšli ns Stavko pred dvema tednoma, ko so nekateri voditelji etevkarjev vstopfli v pogajanja s Parmale* druibo, da aa stavka konča. Vršile ao ae volitve, da aC prekioe. a pogajanji In da es nadaljuje s stavko. Vosnlki s* s 000 glasovi proti M izrekli ss nadaljevale MMIpu •Pogajanja so ss rszbfls, ker1 niao uradniki Parmalee Co. ho» tali ničesar slišati o pripodnanju unije h» ne o sv«anu menda V spor so poeegli delovni taj-nik Davis, žnpnn mesta Pitta-burgha Kline in tajnik državnega departmeata se Industrijo, ki bodo potokusOl Izravnati neeo-fiasja. _. Zvsano sodišče Je šlo na roko kssipssijl, ds bo lahko pogre-bils nadaljnlk pstnsjst mili-Jenov dolarjev New York. • Zupan George E. Wilson js aslovil protest ns gnvemorja ardnerja radi premestitve ob-kvnave i« Oastonlje v Chariot- Premestitev Je bila izvršena a zahtevo generalnega drfsv-*fa pravdniks BrummitU. ki * izjavil, da Js nepristranska h ravnava proti petim obtošen-tm v Gastonijl nemogoča v o-raju, ki je bil priča umora ma-*r* petih otrok. V CharloM se Je preteklega ept*mbra vršila obravnava pro-' ^rjem, ki so bUl obtošeni irnor* policijskega načelnika A-lerholta. Obtoiend eo bill apo-»anl krivim In obsojeni ns več * «spora. rije Belgrad, ft. Jan. — Jugoslovanska vlada Je odobrile pogodbo s Bolgarijo, aa podlagi katere Jo rešeno snmotano vprašanje sendJIikOi prsvlc ns obeh straneh meje. . . PROSVETA THE ENLIGHTENMENT OL AM ILO IM LASTNINA BLOVBMUU N ABODNS PODPOR-NB JEDNOTB Orna ti mmd k Iba lllIMI ---' lUnrfll — - NurfilMi M tdruUnm 4H»v* (iivn Cfcic*«a) in IUm-4» MM m M«. M-®0 w pal lata. fl-M *a totn M«; m Cfciaa** trn OUmw I7M m aato Uta. M-7» m p«4 tote; M tea-«Mi. HubarriptMxi rateas for tk» LntU4 Stete« <«*cpt Chka«o> m4 Caaada M-M rrr rw. Cfciaa«a mM CIm» «TJ« do r«r. N,H i« r<« w hm m i mmi I-KOSVKTA I M KM BRK OP TMB KKDEBATKD PBBBB V »«•otu 7 Glasovi iz Datum v a IdapaJ«, m pri mr (Dm. Il-tt), pM a pmmtuml, 4a via Ja a te« änorom im !a »mvWmm, 4m m »•■» liat «a « ag vaaac* «Ufcla M« fUvt ^^»ltt na kolesih Človek je najprvo tak kakršna je njegova okolica, v kateri zraste in živi. Roditelji, so-rodniki, učitelji In ostali ljudje okolice vpil-vajo na njegov karakter; podnebje, tla in eko» nomskl način preživljanja vpliva nemalo. Ako j« okolica topa in zaspana, je tudi on top in zaapan; če je živahna in polna izprememb, je tudi Človek živahen in aktiven. So izjeme, toda izjeme ne odločujejo. Človek ee lahko izpremeni, öe ee izpremi-nja njegova okolica. Staro dejatvo je, da e^o-ličnost ni zdrava. Človek, ki živi vse svörfe življenje v eni hiši, v enem kraju in gleda vedno eno in isto scenerijo in ene in iste obraze, ne more biti dolgo zdrav. Ako je hladnokrven, otopi in postane Živ mrlič; če je vročekrven, tedaj je največji "krenk" (sitnež). To Je znanstveno ugotovljeno. Izprememba stanovanja in kraja je dobro zdravilo. Izpremem-ba obrazov, ljudi je dobra. Etfoličnost ubija živce. V današnjih socialnih in ekonomskih razmerah je vsakdo obsojen na enolično, dolgo-čaano, monotono življenje, kdor nima dovolj sredatev in časa, da lahko potuje ali se seli Iz meeta v mesto. Največji revel je delavec In pa farmar, ki ata naravnost priklenjena na gotovo okolico in poleg tega še na eno in isto delo. Baš delavec je najbolj potreben izpremembe. Priklenjenoat človeka na en sam kraj in na enolično Življenje datira že od začetka agrarne družbe. Ptpj je bil človek paatir in lovec In kot tak se je vedno selil drugam, ko je zmanjkalo divjačine in pašnikov. Paatirako-lov«ka družba je bila na sezijsklh pohodih. Ko pa je družba postala poljedelska, se je radikalno izpremenila; ustalila se je in tedaj Šele so ae razvila mesta In države; takrat je prišla privatna lastnina (zemlje, živine, orodja in stanovanj), monogamska družina In politična vlada. Človek je ostal na enem mestu od rojstva do smrti in selil ae je le, če se je moral vsled vojne aH elementarnih katastrof. « ' Moderna industrljaka družba, ki vedno belj uničuje agrarno, obeta s svojo visoko razvito tehniko novo radikalno lzpremembo. Človeštvo se bo spet gibalo na pohodih'— ne več peš in na hrbtih žlvlnt kakor nekoč, pač pa na strojnih vozilih. Parna In električna železnica sta bili velik korak, pravo revolucijo Je pa naredil avto in še večjo naredi letalo. Pomudimo se malo pri avtu, ki je v sedanji prehodni dobi vsakdanje sredstvo tranapor* tacije. V Ameriki Ima dane* vsaka peta oeeba avto. Avto Je pomogel, da je dežela na gosto preprežena z najboljšimi cestami, kar jih Je še kdaj videl svet. Okoliša se Je razširila. Par sto milj naokoli, kar prevoclš v par urah, Je kakor doma. Velike daljave ao se skrčile. 8vet izgublja svojo.staro mlsteriosnost. Do pred kratkim Je bilo daljše ]>otovanJe le v vlakih. Zadnja leta so avtobusi začeli na veliko prevažati ljudi posebno v poletnem času. Zdaj pa prihaja avto za privatno potovanje posameznika ln posameznih družin. Ta avto, ki ira kfžejo na razstavah, je prava hišica na kolesih ; je dom na ceati. Kadar teče po cesti. nI nič širši kot navaden avtomobil, dasi je nekoliko daljši, ko se pa ustaviš kje ob cesti, ga lahko raztegneš v sobo, ki ima deset čevljev v kvadratu in osem čevljev višine. Ima vrata in okna. posteljno opremo za več oseb, kuhinjo, jedilno shrambo, umivalnik, klozet r.« obleko in predalnik. Ni mogoče našteti vseh motnosti, ki se obetajo Iz te iznajdb«. V bližnji bodočnosti bo taka avtna hišica večje vrednosti za delavca ln njegovo družino kakor pa hiša v kateremkoli mestu. 8 hišo si privezan na en kraj in če si pri mora n na selitev zaradi dela. jo moraš pro-dati tudi z izgubo. Ako pa imaš avtno hišico, jo enostavno ix4«n«A v dir in hajd po svetu za novim delom Življenje f»ostane s tem zanimivejše in obeta več užitka poaameiniku. Človek J« socialno bitje ki m lahko prilagodi v vsakem kraju sveta. Agrarna družba ga Je navadila na "dom In domovino" v enem kraju. Industrijska družba ga odvadi tega in prilagodi ga domovini, ki bo ves svet Njegov dom iiojde z njim. Včasi je bil rojstni kraj "najl«*pšl kraj", ker človek ni videl drugega Bodoči človek najbrž ne bo nKi vedel, kje se Je rodil, ker mu bo brez pomena. , Iz Fordovega kraljestva Detroit, Mich. —' Dosti je bilo že poroča no v listu Prosvets o Fordu, njegovih tovarnah io delavcih, kateri zanj garajo. Vsak poroča po svoje, tako tudi jac. Da bi pa kdo poročal definitive, kakšne razmere obstoje, pa le ni nobeden opisal, ker to je akoraj nemogoče, posebno sedaj se mnenja zelo mešajo. Ko je Ford povišal plača s«ojim mezdnim sužnjem, je postal velik dobrotnik v očeh nezavedne mase. 0a pa Ford ne bo trpe) na svojttt ogromnih dohodkih radi povišanja plač, je gotove stvar. 25 izboljšanjem strojev, kar Je v Fordovih podjetjih že skoraj popolno, mu je zadnje če se omogočilo, da je odslovil nad 80,000 delavcev. Od teh »0,000 jih bo malo poklicanih, da bi u~ živali povišanje mezde; bolje rečeno, Ford bo skušal producirati enako število vseh motornih vozil z zmanjšanim številom dela v-cev. Tiati, katerim je sreča mila, da lahko garajo zanj, bodo morali napeti vse svoje sile in producirati toliko več, da Ford In ftjegov sin ne bosta prav nič na zgubi radi povilanjn plač; njuni dohodki se bodl^ le zdatno povečali. Zkkaj ni mogoče opisati, kakšne razmere ofaatoje v Fordovih tovArnah? Ker delavec, ki je zaposlen pri Fordu, ne more vedeti, kaj se godi v drugem oddelku, ker nI dovoljeno pohajko-vat po tovarni, sploh bi rekel, da še govoriti je prepovedano; zato ne more eden veliko poro-čatf izven njegovega delokroga. Akd poroča, kar silil, se lahko pripeti, da se ne ujema z resnico; da je pa pravi pekel, posebno v livarni, pa to garantiram; šikaniranj^ po preddeUvcib pa to aliko spopolni. H. Ford ima tudi najbolj popolen prlgnnjoški si-I stem; skoraj na vsakih 12 delav. cev Ima po enega pr|ganjača, ki so zelo izurjeni v pregenjaštvii; to pa zato, ker Ford plačuje dnevno mezdo. Po drugih avto-mobilnih tovarnah ni takega preganjanja, ker ao delavci plačani od koaa in jih delo samo priganja. Na vse zadnje nI nobe. ne razlike, če delaš za Forda ali pa za General Motors Co. Delavec mora biti zelo produktiven, če si hoče obdržati dalo, posebno sedaj, ko Je na tisoče in tisoče brezposelnih. Ce ne napraviš vae zadovoljivo za delodajalca, ti on kmalu pove: "Ce ti noče«, bo drugi," in ti pokaže brez-poeelno procesijo, v kateri ae lahko z naj del. Da Ford odpušča utare in bolj plačane delavce, je resnico, in to šikaniranje tudi lahko Izvaja, ket ne potrebuje dosti izurjenih delavcev. Pri Fordu lahko vsak dela, Samo da Je močnih mišic in prazne glave; kar Je pa Izurjenih delavcev, pa Ford ne šikanira tako kot navadne, ker so mu v korist in jih tudi dobro plača. Ford ima zaposlene tudi delavce, ki so bili pohabljeni pri •delu v njegovi tovarni. Za primer naj služi to, da se tam vidi slepce, hrome, brez rok in še na drug način pohabljene. Največ jj» pa takih, ki ao na umu pohabljeni. Na prvi pogled bi nekdo mislil, kako velik delavski prijatelj Je ta H. Večina nje-ir ovih delavcev pripisuje, da je mol velikega srca. Ne rečem, da Je to slabo, ker sapoxll tiste pohabljence ; pa aaj je njegova ni koli polna malha zakrivila, da so siromaki prišli ob svoje ude. Žalostno je pa tudi, da se ti alro-makl mučijo po tovarnah; na drugi strani je toliko mladih in hrabrih delavcev, ki ne morejo dobiti dela. Po moji rasaodnoetl bi se H. F. pokazal bolj humani tarnega, ako bi vae tiste pokab IJence poslsl domov ^n jim dal vsoto denarja, da bi se lahko pre živeli: na njih mesta naj bi upo-nKi čvrste ln zdrave moči ln bi s tem rešil veliko družin velikega pomanjkanja ln bede. Namignjeno Je bilo tudi, kako Je potrebna organizacija v For dovlh tovarnah, sploh v cell a v tomobilni industriji. AH kako to • »gromno delo za početi T V milijonskem mestu ni to lahka naloga. V velikem mestu Je tako. da še sosed soseda ne pozna, čeprav sta dolgoletna soseda. Tudi vsak narod Al vi bolj vsak za sebe. V Detroitu so menda vse narodno-•ti celega sveta, tako vsaj Ugle- da prt Fordu; večina teh je versko fanatična. Dosti je tudi talcih, ki se organizacije boje. d i ne bodo potem toliko zaslutili , Ni Jim ljubo, da bi ae plače izenačile, zato je dane malo prilike zavednemu delavcu, da bi njegovega sotrpina podučil, kolike koristi je organizacija za delavca. Pri delu ne more, ker ni dovoljeno govoriti kot sem že omenil, po končane» delu pa vsak hiti domov. Tako gre vsak avojo pot. Drugega dne se ti živi stroji spet snidejo, in drugega ni videti kot te mumije, kako se premlčejo sem in tja v svojem izmerjenem prostoru in izgledajo kakor ivnost, da malo takih. Bilo je nekako tako, kakor je zapisal Stritar v knjigi za slovensko mladež: "Prav po noči manemo, le urno fantje in dekleta, prej s mesta se ne ganemo i .7* Pleš je ples — navadno je le hrup — Če je ples pameten in če so tisti pa-rpetni, ki plešejo, je vse prav in dobro. Ampak takole v zimski sezoni, v mrazu, pa plesalci najbrž niso nič kaj varni pred rožnimi boleznimi. Druga jelffla veselica z "Alegorijo" na Silvestrov večer. Samostojno društvo "Pomoč" jo je priredilo. Vse to o alegoriji je že opisala zgovorna dopisnikarca. Cemu naj bi jaz potem še oplsaval take stvari? Ne dolgo tega so v letakih zapisali, da bodeta med nami odbor samostojnega društva in glavni odbor, vse v enem. Spomnil sem se seatanka pred dvajsetimi leti, ko so ustanavljali v Pueblu društvo "Zapadne Slovanske Zveze." Bili so med nami Denverčani. Eden od njih je posebno povdarjal, da moramo imeti na zapadu svoj headquarter, da ne bomo pošiljali denar v Chicago in Jollet, kjer samo cigare kade. Ta zveza danes Živi — zakaj bi ne živela, dokler imamo pravico do življenja — ali različna so pota In delo takih organizacij. Smernice, Ideje in načela so gjpvne za uspešno rast in moč. Taka zveza seveda plača, dokler prejema, In gledati mora, da se obdrži. Vse talke zveze bodo morale gledati prej ali slej. da se kam ali s kom združijo. Samostojno društvo mod nami ima ravno tako pravico. da živi. Vse. kar se rodi, živi toliko časa, dokler ne umre. Obstanek Je zagotovljen vsakemu po razmerah krog njega. Obstanek je zagotovljen še kozi v hlevčku za plotom, dokler ji kdo polaga mrvlco. Nobeno samostojno društvo pa ne bo moglo konkurirati z "grup insurance" kakoršen Je pri kampanjah, posebno z otirom na bolniško pod. poro. Ako Je društvo ustanovljeno samo zato, da bo podpiralo bolne. potem bodo morali večkrat dokladat i. Ako je zato. da ae bo delila pomoč, takoevaao "charity", potem bo treba še več dolaganja. V današnji dobi. v kolikor poenamo ameriški 'charity'. se mora delavstvo boriti, da se ta miloščina odpravi ter prevzame vlada vso al^rb zs svoje ti --v dgavljane, da imajo delo in človeško eksistenco. Ce bo društvo d^blo za to fn skrbelo, de bomo v tem poučeni, delalo na prosvetnem polju, da se naselbina zgane, tedaj bo imelo nekaj zaalug pri tem, da se delavstvo zave, kaj so njegove dolžnosti in pravice. Ako je zamišljeno aamr zato, da bo "glavni odbor med nami", tedaj bo naselbina še bolj sama za sebe kot je bila do sedaj. Jo društvo ie imelo prvo pfl-r«4itev na Silvestrov večer. Naši ljudje, taki, ki še nikdar niso kugili vstopnice za kako dramsko, prireditev, ker pohajajo redno ,ysak večer v "movie", so govorili, kako bodo imeli "good show". Sedaj si najbrž mislijo, d« Je bilo vse skupaj le reklame« Bolje nekaj kot nič. Zgovorna dopisnikarica je iz vae prireditve hotela napraviti humo-ristično sliko, ali — prosim vas —t. nekateri ljudje niso za humor. Njen humor je tak, kakor je tisti pri "sv. Antonu", ko Je bil semenj, pa so ljudje prinašali! posušena plečeta in krače sv»i Antonu, da bi živino obvaroval bolezni. Dobro je res, da kdo večkrat piše o nas in naših prireditvah. Treba bo enkrat tudi povedati kaj bi se dalo še storiti, česar se pa ne oprimemo. Nekateri ljudje so že taki: če so povsod zraven in v ospredju, se jeze, če niso, se pa'Zopet jeze. Vstrezi jim,, človek, oko jim moreš. Drugič — če se bom še kaj o-glasil, — bom zapisal nekaj resničnega o naši aktivnosti, ki pa ni zadosti aktivna in bi morala biti bolj. Vsaj v tem bi se morali bolj potruditi. Za sedaj pa skušajmo izboljšati vsak sebe.. "Orlov". Klubova prireditev in drugo Collinwood, O. — Dne 2. febr. bo imel tukajšnji klub št. 49 JSZ nekaj izrednega. V avditoriju SDD se vrši zvečer lep, sor tiran program. Ker klub ne prireja velikokrat, a kadar pri-priredi nekaj, da ima ob-Wtvo tudi duševnega užitka, naj bi ta apel na naše ob-štvo, naše delavce, da se ude-klubove prireditve, našel od- Na programu so razne točke. Mihaljevič parobrodna družba bo s prijaznosti kazala premične slike iz naše domovine in Jugoslavije. Torej že ta točka programa bo vredna 60c, ker vsaki si želi videti našo staro domovino, posebno pa še tisti, k! smo tukaj že več let. V solospevu na stopi tudi naša dobro znana gdč. Jennet Sterle. In kdor je če čul miss Sterle, ta ve, da je ona tu di naša domača pevka umetnica. Ona se vežba v petju, to je pohaja v vokalične tole, Na piano v duetu nastopita tudi nail Že poznani hčerki sod. Matt Petroviča. Nju smo že imeli priliko slišati v lepih due tih. Kdo izmed nas ne poena naše vrle delavke na kulturnem polju gospe Mary Ivanuševe, ld je tudi na programu? Ona je izvrstna pevka in članica zbora "Zarja". Imeli smo jo že priliko čuti na mnogih nastopih. Posebno še v zadnjem slovenskem radio programu v "Nezakonski materi". To pesem nam zna menda le ona sama tako Čutno sope ti. Tn nadaljni člani "Zarje" bodo tudi na programu in sider s. Eplch z njegovim humorjem. F. Mahnetom namreč nastopita v k upi et u "Dimnikar in učitelj V kvartetu nastopijo naši dobro znani in priljubljeni pevci Rellr. Plot. Lazar. Jančič. Belle na stopi tudi v tenor solospevu. To je v glavnem program, ki bo vreden 50c za slehernega. Tako bogat program Je greh zamuditi. Torfj ne pozabite v nedeljo 2. febr. ob 7-1Q zvečer v audlto-riju SDD. Sedaj naj mi pa ho dovoljeno, da nekoliko koreglram dopis lir. Mike Podboja, namreč ko je epo-rnOsl. da se je pričelo s rodoljub, no akcijo in pri tem tudi mene omanil. da sem bil izvoljen v odbor. Naj bo br. Podboju pojasnjeno. da jaz-nisem sprejel v ni-kak odbor U započete akcije; da pa sem priaoetvoval. je fakt Za enkrat, br. Podboj, nimam *e ni-kake aarže. Na tem sestanku sem tudi povedal razlog. Seveda br. Podboj pravi, da ni priaoetvoval do zadnjega, in da ne ve celoten potek tega zborovanja. Ako ee ne motim, sem jez LJUDSKI GLAS TOREK, 28. JANUARJA. i odmevi &nj\j. Lojalni člani SNPJ In paraaiti Cicero, I1L—Večkrat čitamo v Prosveti kakšen članek izpod peresa enega ali drugega člana gl. odbora, kako moramo biti lojalni člani svojim krajevnim društvom in obenem tudi jednoti. V pravilih imamo tudi zapisano; ". . . podpirati svoje člane gmotno v slučaju bolezni in telesne. poškodbe, njih dediče pa v slučaju smrti itd." Torej to so nameni 8NJ»J «in posameznih društev. Posamezna ali krajevna društva si gmotno pomegejo i različnimi priredbami do finančnih sredstev, katere potrebujemo za društvene tekoče stroške in za podpiranje bolnih in nezmožnih za delo, kakor tudi osirotelih članov SNPJ. Ali pa v resnici delamo vsi tako? Ne. Med nami je še veliko takšnih članov, kateri se veliko bolj zanimajo za kakšne politične pokrete kakor pa za svoje o-nemogle brate in sestre. Poglejmo: pride prošnja od bolnega brata ali sestre, kateri več niso deležni podpore po današnjih pravilih. Takemu članu ozkoerč-no damo en dolar ali kvečjemu dva. Na drugi strani pa: zapisnikar prečita nekakšen opomin od nekega političnega pokreta, in dotičnemn pok ret u bi pa najrajši dali neomejeno vsoto iz blagajne, v katero smo prispevali vsi (ne samo pokretaši) za društvene stroške in za bolne In onemogle. Tukaj nastane vprašanje, kateri člani so bolj lojalni principom SNPJ» tisti, lugeri prispevajo v blagajno z namenom, da iz nje pomagamo svojim bolnim in onemoglim bratom in sestram, ah tisti, kateri bi najrajši razdelili blagajno v politične pokrete? Po mojih mislih so lojalni člani principom SNPJ tisti, kateri v prvi vrsti podpirajo avoje brate in sestre v slučaju pdtrebe, na teh principih je bila SNPJ tudi ustanov Ijena. - Dostikrat čitamo v našem časopisju o parasitih, kapitalistič nih in Cerkvenih. Med nami Slovenci imamo tudi ene vrste parasite, in ti so politični. Te vrste pprasiti nimajo zadosti zmožnosti, da bi svoje organizacije izboljšali na gmotno stališče samo-vzdržavanja* ampak vedno» od časa do časa ribarijo med krajevnimi društvi SNPJ za pomoč tako rekoč za svoj lastni obstoj. In gotovo, pri več društvih se jim ustreže, in s tem se oškodu je svoje brate in sestre za pomoč v slučaju potrebe. Takšnim ljudem je SNPJ deveta briga, ampak izrabljajo krajevna društva SNPJ sebi za obstoj in so jjm takorekoČ molzne kravice. | Sem za to, da se podpira kulturna ustanove med naftlm narodom, takozvane samostojne kul turne ustanove, katere niso pod nobeno kontrolo kakšne politične ali druge organizacije, ker dotične organizacije morajo sa me paziti, kako bodo vzdriavale svoje ustanove, katere so njim v reklamo. Samostojne kulturne ustanove pa, ako bi slučajno potrebovale pomoči od krajevnih društev SNPJ, bi morale najprej poelsti prošnjo in razloge gl. odboru SNPJ, in če bi jih le ta priporočal, bf se lahko obrnila za pomoč h krajevnim društvom SNPJ. . Frank Stoalch, član društva 449. RAZVOJ V JUGOSLAVIJI A. Garden nivo, te& Vozniki busov zalutevajo višjo Cleveland, O. — Povprečna tedenaka mezda voznikov bueov v okolici tega mesta je $20, kar ne zadostuje za Mvljenske potrebščine. Vozniki sdaj zahtevajo po višek, družba pa jim je zagrozila z redukcijo Četrt centa na miljo vožnje. Vozniki sa se sedaj obrnili na Harry McLaughlina. predsednika državne delavske federacije, glede ustanovitve unije. šel prej Is zborovanja kot pa on. Tudi ostali odbor, katerega on imen oje, ni pravilen. Obratno kar trdi. Je manična Prosil bi br. Podboja, da je drugič bolj Informativen. Seveda razumem br. Podboja, da on miall celo stvar v humorju, ampak tudi kfimor mora odgovarjati rsanlcl. j. r, Novice, ki v zadnjih mesecih prihajajo i Jugoelavije, so vse prej ko razveseljive. J tičnih poročil ne dobivamo, ker je vlada šila usta vsem, ki mislijo kritično. Kaj ae mi v Jugoslaviji, more razvideti le tisti, ki zn*? tati med vrsticami. In godi se mnogo, jy kaotične politične situacije, ki je obstajS predno je prišlo do diktature, so razni draatS koraki umevni. JFj» \ Kljub temu, da je vlada oficielno odprav J troimenaki narod, do "ujedinja" še ni prišlo^ ako vlada drastično ne spremeni svoje taktii noš troimenaki narod Še ne bo postal uje£ njen" v dogledni bodočnosti. V luči zgodoS rasnih narodov in civilizacij sedanja vladj politika ne vodi do dvignenja ljudstva na v3 socialno prosvitljeni državnotvorni več v nasprotno smer. Na obzorju so namreč vsi znaki, da ju« slovanska vlada želi posnemati Mussolini^ Prvič je zadnje čase poostrila zakon o 'redu i radu": svoboda kritike je absolutno nepoznan stvar v Jugoslaviji kot je nepoznana v Italiji« v Rusiji. Koliko je v državi političnih kaznjea cev, tega ne ve nikdo razen vlade. Znano je * primer, da j« bilo v začetku zadnjega mea» 12 mladih "komunistov" obsojenih v enem s mem procesu v skupno ječo 120 let. Vladaj potisnila pokrov na vse državljane, ki ima) nekoliko ali pa radikalno drugačno mnenje ij aspiracije kot v Beogradu. Rezultat te krati» vidne politike se je že pokazal v atentatsk« gibanju, ki se razvija v državi, predvsem n» Hrvati, ki tvorijo važen del "ujedfnjenega" w roda. Zgodovina carske Rusije je v Beograd očividno nepoznana. Drugič se vladni dekret z razpustom vm telovadnih organizacij oziroma spojenja istih državno organizacijo, kateri oficielno načelu] prestolonaslednik, ne more drugačno smatra kot za cvetko z Mussolinijevega vrta. Ime I organizacije je Sokol države Jugoslavije, ki obstoječih razmerah in tendencah ne more p stati drugega kot replika Mussolinijevih fai stov. Tretjič pripravlja vlada zakon, da ena! stori tudi z vsemi prosvetnimi in kulturnii organizacijami. Zakon je v prvi vrsti nape jen proti delavskim organizacijam, ki so j razpustu raznih političnih strank dobile vi nejši kreativni pomen. Kake morejo biti p sledice Jake politike? Ako se bo vladi posrečil da na ta način "ujfedilit" troimenski narod, i da bi v poznejših letih pod pokrovom zabobne in razneslo vso državno strukturo, bo Jugosl vlja prva, ki bo to dosegla. Na ta način, s sv io Spretno, a kratkovidno politiko se vladi la ko posreči sklesati precej močno državo, v k teri bo narod gospodarjev In narod hlapce < Ne more pa na ta načjn dvigniti naroda v m alnem In miselnem smislu: naroda, ki bi i zmožen reševati svoje probleme na način ini ligentnsga, svobodoljubnega in demokratih ga človeka. ,V interesu celokupne Jugoslav! je, da vlada dvigne pokrov svoje sedanje po tike in troimenskem.u narodu da priliko razi jati se v okvirju demokratične države. Posu mati Mussolinija pomeni voditi narod v goto propast. Kaj pa mi ameriški Slovenci, kako oaj 1 naše stališče napram tekočemu razvoju v J goslaviji? Dosedaj je, med nami vladala i kakšna toleranca napram diktaturi, brezbri nost ali pa odobravanje. Zadnje je stalil naših nacionalno nagnjenih rodoljubov tn ta ranča in bresbrižnost je pa last na*e napre nejše skupine; vsaj v javnosti je bilo tako. V kolikor se mene tiče,, naj Izjavim, da Živim v Jugoslaviji v nič večjem obsegu kot kaki drugi zunanji državi. Nad pojavom d! tature nisem bil čisto nič presenečen, ker so prinesle anarhične politične razmere. Nisc pa pričakoval, da bo razvoj krenil v sedan smer, ki vodi rapidno v enako situacijo kot 'nahaji v Italiji. Razlika med njima je le 1 da je fašizem skrajno brutalen «in neotesa Sedtem ko je diktatura v Jugoslaviji odeta >lo haljo. Ta rafiniranost ima svoj nsmen, < ne dvigne preveč opozicije izven Jugoslavije da lahko spretnejše zamori načelne nasprotni na domačih tleh. (D*Us na S. itrsnU Ameriško življenje 81. Baadtt posaMI m ptftato Daniel Falco je oeatni ropar po poklicu, ma pa nekatere slabe navade plumberja. Ko pohajkoval po ulid na zapadni strani m* (saj veste, katerega), je naletel na moža, P katerem je slutil nekaj drobiža. Stopil je njemu, ga potapljal po rami in mu rekel; 1 ke kviftko." . , Neznanec je seveda ubogal, medtem je D niel mehanično segal v žep, da podpre *vo. avtoriteto z revolverjem. V običajnem žepu i ni Mlo. Seže v drugega in tretjega, nikjer n benagn revolverja. "Kje za vraga je moj r vol ver T je rentačil Daniel. MKjt pa je? Ali nimaš pištole?" ga vprs nameravana žrtav, ki je Še vedno molel« ^ v srak. "2al m! je. da je ne morem najti." "A tako — potem U bo še bol j laP Boki sta as sklonili in trda pest je yv * I Danielu. Padla je spet In padala je tolik" cM da je pritekel policaj. Ko je bilo policaju p j as njeno, zakaj je tepeš, je Daniel odkorak. c njim proti postaji vss krvav po obraz« is 1 vedno zmajujoč s glavo, kako je mogel biti t ko poeaMjiv, da je piiatil revolver doma. TORBE, 28. JANUARJA. Vesti iz Jugoslavije j -*1 - -====---- —^ _/ z gledaliških desk LJUBLJANE ojna drama na odru dramskega gledsliščs. — Vata Jen Ja na odru DdivA« zbornice. - In tekaj _ (Irrtrno.) Ljubljana, začetkom januarja. Za začetek sezone je bil potre-»n klasičen komad kakor vedno, ašli so "Fsusts". Z njim so ivorili dramsko sezono, samo vorili, ne mnogo več. Potem am je Sest zrežiral še nekaj rancoskib burk in komedij, ne-aj dram in —- zdaj čkkamo, kaj am bo le dal. Precej režira, da am bolj malo. O prvih predstavah sezone em napisal daljše pismo, ki pa e je med potoma od Ljubljane 0 Chicaga nekje izgubilo — tu- 1 stvari, o katerih sem pisal, so ile precej zgreftene in izguhlje-e. Nekaj mesecev je od t« reteklo, pa je že vse pozabljeno, limo je Slo* nobenega sledu ni Mistilo za seboj. Potem pa je prišla Ravnalo v a ragedija "Grob neznanega vo-aka", delo, ki bo s svojo dobro 2 v ud bo ostalo bržkone najboljši ečer letošnje sezone v drami, 'a stvar ne pojde mimo. Je to vojna tragedija, i'4 za-etka svetovne vojne. Ni na o-Iru ne topov ne fronte, ne stroj -lice ne cele stotnije vojakov z ficirji, ne strelskih jarkov in ie krvi. Vsa tragedija ee odirava med tremi osebami, prav a prav med dvema osebama, voskom in nevesto. Oder kaže obo, meščanski opremljeno so- 0 precej daleč v zaledju. V so- 1 Živita nevesta Auda (Oda) in če njenega ženina, ki je moral diti v vojno. Nevesto svojega i na je vzel k tebi na sinovo rošnjo in da bi mu ne bilo tako amotno. In pričakata oba ne-trpno, da pride njun vojak na opust. Sin-vojak se je v fronti rostovoljno javil za neko ne-arno dejanje, pri katerem bo igurno ob življenje, javi s* 9* [> dejanje le pod pogojem, da iu dovoli poveljnik dva, tri dni opusta, da se odpelje k svoji evesti, da vidi, kako je vpliva-i nanjo samota in ali je dovolj ločna, da prenese leta njegove dsotnosti. Poveljnik mu je dal opust in pristavil : "Vredni ste, a vam je Žena čudo lepa V* ,ln e odpelje ,y zaledje za nekaj dni svoji nevesti, a če ga brzojav okliče prej, bo moral takoj v ronto nazaj — v smrt. Morda e med tem, ko se on pelje z vla-om, brni po brzojavni žici po-!g proge povelje, naj se takoj me. »Prišel bo domov k neve-ti in očetu in doma ga morda b Čaka brzojav: V smrti In se vrne domov. Prvo vpra-nnje po pozdravu je, ali je pri- 0 kako pismo ali brzojavka ali arkoli. Nevesta mu taji: Ni rišlo, nič ni priftlo. In strah re vanjo. V veselje svidenja e vplazi prva majhna groza voj-e. In nevesta vpraša vojaka: lo ie dolgo vojna? — Vojak tu- 1 taji: Ne, do božiča bomo le oma vsi. Ode, sivolasi veteran« Praia: Bomo zmagali? Vojak: eveda bomo. Taji. Laže, da bi tori! očetu, sivolasemu rodolju-u, majhno veselje. In nevesta praša: Kaj pa je prav za prav «jna? In vojak, ne ve poveda-i: Ne vem, kako bi rekel. Nima caed za vso grozo, ki jo je že reži vel. In potem prinese Au-a iz ho bo brzojavko sanj. Odre jo: Nemudoma nazaj! Vsa groza vojne je planila v nem samem hipu, v dveh beee-sh. Iz fronte ae je stegnila roka 0j ne in posegla t vso svojo gro- 0 v to meščansko opremljeno obo s sivolasim veteranom m evesto vojaka, ki Je pravkar "bil brzojavko, da mora v smrt. * fronte se je stegnila roka mi-tarizma in z brzojavko dveh *aed ponegta v svidenje ljube-enskega para. Na odru ni ne route ne strojnice ne cele stot-iije vojakov, ne strelskih Jarkov n ne krvi — in vendar Je vse to dvema besedama brzojavke topilo na oder In sakričalo. Vojak nevesti: "Vidiš, poprej 1 me vprašala, kaj Je vojna. To, i<»i to Je vojna**.— in vrže »rzojavko na mizo. Prišel Je na '"Post, niti odpasal se ni, pa bi že moral nazaj. Mora. S prvim vlakom. Takoj. Niti eno uro ni trajal njegov dopust. Nevesta in oče ga pregovorita, naj počaka do (Jrugega vlaka. In počaka. V svestl1 da se nikdar več ne vrne ne k Audi ne k očetu, ki upa in je vesel, da bo vojne še do božiča konec in da bodo Fran-cozi zmagali. In ne ve, da je vse to lsžT Mimo, skoro zadovoljno odide spat, mak) se še rasjezi u« žaljen, da je njegov sin navaden prostak in da govori tako nana» vdušen. Auda sluti, kako je. Pet, šest ur življenja, potem vožnja na fronto in napad, smrt — dekletu ne pove. Prej se mu mo-ra še izpovedati. In potem ji ßove. Z zoro odide, v fronto, v vojno. Nikdar več se ne bo vrnil v meščanski opremljeno sobo, kjer živita njegova nevesta, nevesta pojutrišnjem mrtvega prostaka, in njegov sivolasi oče, čigar rodoljube je omajalo slovo s «inom-vojakom, ki ga kmalu ne bo več med živimi P« «roža vojne, kakor se nekrvavo, a tem strašnejše odigrava v zaledju, Je legla na vsa gledalce. Ko je padel zastor po prvem, drugem, tretjem dejanju, je ležalo preko publike kakor železna plašča. Jedva da so se zdramili in zaploskali, čuteč, da je tu ploskanje povsem odveč. Utrujenost je šla vanje, zadeti so bili v tisto plat, ki se imenuje: Človek. In brez dvoma je: ljudje so šli iz teatra bolj človeški, kakor so stopili vanj. To je veliki uspeh Raynalove tragedije, ki ni šla mimo. Da je učinkovala prav na vse gledalce, bodisi uradnike ali oficirje, bodli! na galeriji ali v ložah, je zalluga režije, ki jo je vodil Ciril Debevec, ki je igral tudi vojaka, nevesto Audo je igrala Saričeva, očeta Skrbin-šek. Prevod dela je oskrbel 0-ton Zupančič. Ne, ta večer ne more mimo. ____M. K. RAZNE VESTI Nova raba lesnega oglja. — Charles Baton, francoski poslanec, razpravlja v "Politiki nacionalnih kalorij" o poskusih, kako bi v motorjih nadomestili kar-burante, uvažafie iz tujine, s proizvodi domačih tal ali kolonij. Eden teh je alkohol, pa ga je premalo za ta namen. Predlagali so se drugi produkti rastlinskega izvora, les in drvno oglje. Poogienjen v gazogenih, plinilni-klh, nameščenih na vozu samem, porajajo šibek plin, ki lahko služi motorjem za onilo. To je prvovrstno narodno kurivo, saj po mnenju strokovnjakov bi se da-o iz francoskih gozdov pripraviti na leto #00.000 ton oglja za razpllnjala, ne vštevtfi sedanje letne proizvodnje 275.000 ton v drugačne svrhe. Skratka, vsa u-druženja usmerjajo svoj napor v to, kako bi ss'postavili Francozi na svoje noge v vprašanju pogonskih ail. Koliko «asa žive živa*. — Naj-odličnejšl prirodoslovci sodijo takole: Krokodili dosežejo 400 do 260 let, slon 160 do 200. krap 100 do 160, orel, läbod in krokar po 100, nosorog in lev po 80, papiga 60 do 80, velblod 60, «čuka 40 do 60, Jastreb 40, bik ki jelen po 80, osel 26 do 80, konj 26, liš-ček 86, ščinkavec 20 dp 28, prašič 20, vol 18 do 20, pes in mačka po 18, slavček in škrjanček po 16, lisica in konopljiščlca po 16, ovca In Hba gologlavka (abra-mis Brama) po VL murin, čitek. kota, vrabec, koltak in UnJ (ali: ruska) po 10, kunec 8, zajec, veverica in pajek 7, čebela 1. Slava Jablani. — Nedavno se Je nftil v Franciji sadjarski shod, kjer so poudarjali pomembno vlogo ovočja v prihrani. Ob tej priliki so peli slavospev jabolku. ki olajšuje prebavo ter celo zdravi neke želodčne bolezni. O-sobtto pa prtepeva za «stno hlgi-Jeno in hrani zobovje. Neki a-meriški lečnik Je posnel vprašanje takole: "Eno jabolko na dan — pa ni treba zdravnika: test Jabolk aa dan — pa prSbl ješ brez zobovja? Rormula Je morda pre-j«tarnat*, da bi JI smeli neomejeno verjeti__ Na letovišč« "Tukaj sva skeraj kakor po. ročena ..." — "Prav zares, tako čudovito dolg čas Je T Veno Venomer: Naš Jtzik—proti pictiji Ljubljana, 7. Jan. 1930. Nismo nacionalisti, ki bi fc ss-me nadute narejenoatl dvigali kopje v obrambo jezika. Ce stori mo to, storimo le iz prepričanja, da je jezik najpristnejši izraz duha čk>veka, ljudi. 8kupiaa lju di, ki govori en jezik, js narod, je slovenski jezik. Duša naroda je jenik. Vzemite narodu jezik, pa bo venel in hiral in izbrisan iz knjige narodov. Človek ustvarja ' kulturo in jfezik je eden glavnih tvorcev kulture. Jezik je tudi občevalno srdestvo, jezik je svetinja, ki je treba paziti nanjo z vsemi silami naroda. Jezik je svetinja, ki je teklo zanjo fte mnogo krvi, ki je rodila velike nacionalne pun tarje in netila revolte. Zakaj nagonsko je dano narodu spozna nje, da je jezik tisto, kar ga dela samostojnega. Kako je blo s nami? 'Narod tov in dninarjev. Pa smo Čuvali svoj jezik, čuvali ga vsa lete, dasi nikdar menda v svoji sgo-dovlni še svobodni bili nismo Nikdar nismo Slovenci živeli sa-moatojnega življenja — in ven dar je narod hlapcev in dekel in dninarjev ohranil svoj jezik, o-h ranil ga v svojih prvih knjigah, A ko so prišle prve knjiga, tedaj je padlo z nas že mnogo okovg^ mogli smo svoj jezik ne le čuva ti, marveč smo ga tudi lepšali in bogatili z novimi izrazi. Ves na! narodni boj preteklega stoletja je bil omejen skoroda izključno le na obrambo jecfka. In potem je prišla Jugoslav! ja in slovenski jezik je upal, da bo še bolj bogatel in se očistil. Začeli smo takoj z akcijo za u stanovitev Akademiji «znanosti in umetnosti, ki naj bi bila mati ca slovenske kulture in sloven ske govorice — pa je še danes nimamo. Pač pa imamo poročila zagrebške in beograjske Akademije znanosti, da Ljubljani os. Slovencem ni treba tega visokega zavoda. Lahko nam celo ti znanstveniki vržejo v obraz, da sploh narod nismo in da sploh svojega jezika nimamo, marveč le dialekt. To nam namreč tsko mnogi očitajo in moramo na ta račun marzikatero prenesti. Slovenski jezik nima tistega ugleda v državi, ki bi ga moral imeti spričo načela popolne enakopravnosti. Naša mladina se je morala poprej učit! v ljudskih šolah nemškega jezika, zdaj se mora učiti srbohrvaščine, doČim hrvaška in srbska mladina ne pozna slovenščine. Slovenski kmet razume Srba, srbski profesor ne razume slovenščine. A tu se ne da pomagati, tu je treba te inteligence naroda. , Vsekakor pa amo upravičeni, zahtevati spoštovanje natega Ja-zika, ne pa trpeti, da nam ga pačijo ne le alovenaki ljudje radi neukosti, marveč tudi ne«Älo-venci iz navadne malomarnosti. Ne dogaja se redko, da kaka srbska firma pošlji prsko slovenskih dnevnikov našim ljudem prospekte raznih loterij i. t. d. Ti prospekti so pisani v taki slovenščini, da Ja brez dvoma, da jih pišejo^ Srbi sami. Srbt, ki ne znajo slovensko niti malo. No precej besed te obvladajo, am- Sik brati tako stvar je muka. ovek se še ne bi zgrsšsl nad slabo slovenščino Slovenca, ki Je neuk slovnice, uprav grdo pa Je, da pite slovensko človek, ki nI Slovenec In ne zna slovensko, ampak si misli: Tja, sa Slovence bo te, bodo te razumeli — in tako is navadne grde malomarnosti napiše prospekt, ki se glasi postavimo tako-le (v odlomkih){ Ne izgovarjajte se nihče noče kupiti!.... Ce prvi od Vaših prijatelji da bupl, bo kupi peti, ku pil bo deseti. .. Igra, katera pri-črti te sa M. Januars — In trnje do 16. februarja kadar se izvla či ! Glavni dobitek od 1,00*000 dinarjev kateri Miko ravno na Vašo številjku padne. ... Je vsaka zgubav-lotenega denarja popolnoma nemoka obveznica tako dolgo, dokler nI iatebana vsaj z naj manj *ni jim dobitkom. I. t d. To nI slSbo poznanje slove**-čine, to Je popolno nepoznane slovenskega Jezika in ignoriranje Istega. In potem sf čudijo, če nI kdo ves prepojen z ljubeznijo do svojih bratov. Zakaj vzporedno s ljubeznijo stopaj tudi ojel HQS VETA 1 Krvi« Rleger: •V afriškem monastiiju Leži v najskrajnejšem, naj-vzhodnejšen» koncu Suser-Sahe-la, tega najrodovitnejšega pasu Uuuškega pri morja, in ga na treh straneh obdaja Stredoaem ako morje, ki lomi avoje valove ob vsnožju pečin. Te pečine, ki spreminjajo svoj« barve po višini Holnca in so opoldne o-krasto rumene, svečer pa vijoličaste, objemajo i avojimi kUOm in jamami napJavine najbolj sla tega peska. Na pečinah se dvl gajo rumeni, robati zidovi me lega mesta s svojimi lepimi, preprostim vrati. Nad zidove pa sega beli, četveomflati stolp džamije in masivna,, rumena, isto tako s stolpom ovenčana zldina kasba. Ta stolp, ki ga imenujemo Nador, ima obliko na vrhu aplo-Ščenega stožca in v trdnjavi so namestili samo bataljon arabskih strelcev. Trdnjava stoji na kraju nekdanjega krščanskega samostana, ki je dal temu afriškemu obrežnemu mestu ime. Mo-nastir: enako kakor večje, me kedonsko, nekoč turško mesto ^ kotlini Črne nad Solunom (Bi tolj). Tu kakor tam «veni is ime-Monssteriu ns stari Monastenum. Med obzidjem potika muslimansko, arabsko malomestno življenje na dve pravokotno sekajoči se ulici bistveno omejeno, kakor spokojns ssnja. Tu gospodarijo v neznatnih butjkah brivec, Čevljar, tkalic, javni pisar in kovač. Nekoliko kavarn je tu v katerih srebajo postopači čaj iz mete ali limonado od jutra do večera in na dado kartam trenutka miru. Majhen trg se senči pod nekoliko palmami. Toda če se šitnš skosi vi juge stranskih u lic s mnogimi dlamijami, tedaj se ti pokale na vsak korak ka kor skoraj nikjer v tej s pestrim življenjim prepojeni deželi tu robno orientalsko propadanje. Ruspina, kakor aa ji imenovalo to praetarp mestq ss časa Fenl-Čanov in Rimljanov, izgublja v dejanju in nehanju današnjega dne čim dalje vm na svojim pominu. Železnica se gs izogne kakšnih «0 km od Tunlss preko Suse protljugu: kupci, ! Arabci, Irf ]ih Je bfy> nekoč toliko tu, ee isseljujejo polagoma v ži- vahnejša jo. Mirno valin ne Zunaj stotin E lah. Ne nlh niča, Uko džamij mesta. Hiše razpada im puste in niti rss ujejo. djs živi nekoliko v v rsstresenih vi o brezbarvnih uprav j« tu, pošta, bolniš-šoU, a tudi neko-in marabujev (mu slteianskJfc kapelic-grobnis) s belimi okroglimi kupolsml. ICskor ds bi grabila te stavbe Is poboš-vernlkl dsleč i notranjost blagoslovljene detels Severno od MonsstlrJs, ns sksU nsti planoti nad morjem, ps m rssprostlrsjo med vodnjaki mu slimsnsks pokopališča s svojimi pobeljenimi, preprostimi nagrobniki. čudna usoda, da Je za-Nsetorja Aleksandroviča va Is Moskve bsš v ta onnstir istega Mona-bi Je kot ruski fregatni mod vojno tako drsno vodil svojo podmomloo in ss pozneje, po polomu Wrsngiove mornarice In vojske v I. 1900. Blssrtsksm pristanu Is carskegs čsstnlks s prelevil v "belege emigranta" I Monaster sv Je opisal to fantastično rusko odisejo od Se-baetopola 4o tuneške obale v po-sebnl knjigi z naslovom "Propad carske mana rice". Neizrekljivo trpljenje vssh teh ljudi, ki so is-gubiii svojo domovino, se znsšli tujini hipoma pred ničem in morajo začeti svoje ftivljcaj* v drugič, čisto snovs. V skupinah po več tisočev se vlečejo skosi neznano jim dsšelo brez sredstev in dela. RešiU so si koipsj več nege golo življenje. Tods njih vstrsjnost. njih žilavest, njih zmotnost do vtlvetja v tuje razmere Jih nikakor ns zapusti. Hrabro pograbijo za vsako priliko, ki se Jim ponudi. Možje ee pnsftlvtjsjo kot dninarji, «enske oprimejo vsakega goepodinj- Bšsneem premsjhen. Svoje soles so uduüii, svoje sobe so stlsnlM skupsj. Polagoma Ü pomagajo socialno višje do mesta, ki jim gre. Dance naletiš v TuneslJI vsepovsod na ftuae; vsi ee si utrli enojo pot ogsmna Inzmo Js sdravnu a in prlljnb. araMIml bolniki. k>n ps piše svoje knjige v močni hiši ob cesti, ki vodi iz mests v malo luko, kjer leži njegova mo-torka "Rurik", privsssna ob bojo. To hišo si je igradil bogat Anglež, ki šivi sedaj ob francoski obali, v Bretonski. Pred o-knl visijo granatna jabolka, Še nesrels in clnobrssto rdeča, v tem nože lenem vejevju. A tudi smokve dobiš tu, eijih slastni ss-lenl in vijoličssti ssdeži so «e dosoreli, olesndre inpelsrgoniji. ki rdeAjo kskor sa stavo. Oranže, da, celo banane uspevajo v tem južnem vrtu. Ce pa stopü na ploščato streho hiše se ti odpre naj k rasnejši rasgled na utrjeno mesto, Ss prostrani lok morja, ki obdajs monastlrskl polotok sdaj modro, zdaj smaragdno, sdsj srebrno; s proti notranjosti dežele ee rssprostirajo sshelski oljčni nsssdi, čijih krošnje se gubljo kakor drugo sivo zeleno morje proti napadu v daljavo in jih tu pa tam presega kakšna palma. Ruska gostoljubnost v afriški deželi I Čutiš se prostega, kolikor hočeš; dan je rasdeljen hsrmo* nično v delo In odpočitek. Proti poldnevu privabi seveds neodo-Ijivo vse hišne prebivslce skupns kopel. Nikjer in celo kjerkoli ob tuneškl obsll ni snsko lepo o» brežje razdeljeno s kamenjem tsko skrbno v dobro ssvsrostne bszene, nikjer ne nudi morje tako čistega pogleda na peAčeno dno. To je širobogrudnejte, bres-skrbnejše Aivljsnje v kolonijah. Opoldne so skorsj dnevno gostje pri misi: stari alasški župnik is Monastirja, ki šivi Že preko štirldetet 1st v deželi in ki ji bil prej misijonar v Kongu; blede, breskrvns rusks bolničarka is bolnlšniss, razumni srsbskl u-rsdnlk, ki govori tsko izborno francoščino in ki si postne predpise v koranu rstlsgs po svoje. Po običajnim opoldanskem spanju, ko se Je vročina malo polegla, izvleči Nsstor Aleksandrovi malt, brsi vos Is gsražf, in potem gre vošnjn msd visokimi koktusnhni msjsmi skozi o-Ijčne nasade do DžmnnU, ki laži s svojimi čokoladno rjavimi hušinami U blšta okoli trga ka kor velika žival v večernem sol neu, proti Bebnanu ž njegovim belimi kupolami in etopntčaati. mi vrtoyl nad moriem, ali celo do fiuii. čiji evropski prsdel ns llkuje v kontrastu kakor predr vslikomestnlh cest. Ob povratku se prebarvajo ssmljo in hiše že bledo rošnsto pod svetlosinjim nebom. Nočnegs življenja v tsm pode telskem Monsstirju sevsds ni Niti naj skromnejše evropelu kavarne z musiku, kaj tela kins mstogrsfu. Tods ko vstajs m« sec v poletnih nočih is morjs in gs rszisri, msd tem ko pre križujejo afriško nebo nešteti zvezdni utrinki kskor bsls, skrlv nostne ptice, te vabi celo hlsd ns vrtu zsmsn j kajti to js čas ltomsrjsv, Škorpijonov in kač. Tudi v stanovanjski sebi v pri tllčju v lis "Java" je sadaJ hlad no. In te hočeš v tej sobi prlkli esti duhove, ti res nI treba slo glasne, staromodne mišice. Nestor Aleksandrov* ljubi modeme, tehnične metode. C«♦ baš ne pite svojfch knjig, se ba-vi z motorko ali avtom ali fa-bricirs elektriko sa hišno ras svetljavo. Tako Je postavil tudi v to sobo skrivnostno, temno o mero, ob kateri prižiga evetllj-ka kakor čarovnik, ki previdno vrti tajinstvene plošče. Asls te* dej popusti, ko Je ukrotil Čud-ne svoke, ki spominjsjo včasl na drdrsnjs slabih gramofonov, včasi vreščavemu Živtavu vrabcev. Potem pa ima duhove hi pome v svoji oblasti. In šale tedaj ee sadovolji. ko Jih Je pri-klical ves, te glssove nsjraslič-noišib mest: Barcelone, »Ima, Toulona, Knesls, Moravske O-strsve..,. Zvoki Is Rvrope, preko detel, preko morim in te male hite pri monastirju. .. Gotovo te nI doši-vel noben severnejši čas večjega čudešat__ TEPENHKI ODMEVI OfsdslJevMj* s t. airßrt.) Ker jugoslovanski vladi ne more biti vseeno, kako stališče zavzemamo ameriški iseeljenlkl. se ml vidi, da Je prišel čas, da se tudi mi odločno israximo In ds odprto nasprotujemo razvoju fa* šisms v Jugoslaviji, Armsdnl Male«, kl Je Sel I« IfetralU v Spokeae, J» bil rull alMt piialliMi «imI pvUNn prUtsti, kjer i« irakupluv primriUI. Frank lukaacich: ¥ ZA NASE FARMARJE iSP^ Ga r Jas te, |mu»tsvs sil hisklnsste noge pri perotnlnl Tuksj imamo zopet eno vrsto pršic alt garij, katere Še mnogim niso znane. Mnogo psrotnlnar-JeV zem te ČtiK da so se njegovim kokošim napravile kraste na nogah, ker so pozimi prezeble, ali to je neljuba prevara. Oman jene pršice so neka posebna vrsta, ki spada med ffsrje In napada osi-roms okuži nogo kokošim, puranom, fazanom in domačim ptičem po kletkah. Take garje se navadno preživljajo na psr^tnln-skih nogah, le redkokdaj se preselijo tudi v greben —- rožo — sli podbrsdek, peč ps se nsjdejo tudi redkeje v. mnogih slučsjih bolj posameino. Bolezen se po-nsjveč zsnese od šivsll do živali po okuženi u, le redkokdaj se sama prikale, ker mora žival do-biti seme ^ bacil, to Je pršiee o-beh spolov, da se tako more ploditi. Bolezen se razvija počasi in naposled okuži vso perotnino na celem perotnlnskem dvoru. Bolezen je zelo lahko spoznati, ker je takorekoč vidljiva. Nogo odebelijo, se povečajo kakor bi bile otekle sli krastsvs Is to vss noge in prsti. Postanejo grapave kakor bi bile oblečene s lubjem starega hrasta. Paraziti se pričnejo ploditi najprvo med prsti in se tako hitro razširijo navsgor po oslih nogsh in celo stegno poštene okuženo. Nsvsdno posts-nets okuženi obe nogi nsenkrat In skoro etiako; to je, da sta obe nogi enako bolni, ne ena manj in druga bolj. Bpotetka ss nug* pričnejo dibeliti od prstov In pomsio navzgor z bolj glsdko košo in posneje, ko ee psrszltl pod kožo ugnesdljo in si nsprs-vijo gnezds, ss vidi pod košo krssts kskor bi nssul ns kupček recimo neksj moke; to so luskine In psrazltl gnezda p*raci tov, ki se počasi valijo In si tako gnesda širijo čedaljebolj. Paraziti prerijejo kožo do vrha, kadar Jih Je že vse polno in razjedajo organlzom živali; to je tista "smrzline" ki nekatere vara,,V zelo hudih slučajih, kadar se paraziti razvijejo po vseh nogah, udi ali sklepi postanejo parallziren), mrtvoudni, In žival postane hromavs (kruljava) In nesposobna as hojo. V več slučajih isgubi po enegs, dve ali š« celo vse prste In tako je nesposobna za brskanje In iskanje živeža. Pri vsem omenjenem ps izgubi vso energijo In pogine vfled osle »»Host i in lakote. Za ozdravljenje so priporočana sledeča zdravila. Zelo Je priporočljivo mazatl gredi, na katerih prenočujejo take kure, s sirovim petrolejem radi tega, ker prepreči, da se bolezen razširja. Bolna perutnina naj-se loči od sdrave kakor hitro se opazi taka bolezen. Bolni perotnini' naj se Umivajo bolni deli nog z močno toplo milnico (žajfnico), da se omehčljo kraste ali garje. Kadar se noge ihmiušIJo, ma-žemo jih s mazilom, napravljenim iz dveh odstotkov karbolne kisline, to Je 2 dela karbolne kisline in 98 delov vaseline, ali pa z Žveplenlm masllom. Mazilo peruvljsnskega baisame Je tudi zelo priporočljivo. Zelo dobro zdravilo In zck> priporočljivo od učenjakov Je tudi sledeče: Mešanica sestavljena Iz enega dela klmlovega olja (oil of carswsy) in Š delov vssellns, sil pa druga mešanica, sestavljena is fi delov klmljevega olja in fttlh delov rl-clnovega olja. Vsa omenjena mazila udrgnemo nslahko v kožo oziroma bolne dele. Zs perotninarje, kdor Ima veliko množino perotnlne, Je to delo fclo težko, ako Ima mnogo bolnikov. Za omenjene Je priporočljiva sledeča metoda: Mešanica sestavljena Is polovice pajn-ta petroleja in enega pajnts surovegs lanenega olja (Unseed oll) pripravljena v kvorto-vl posodi. Omenjeno mošanico vssmemo zvečer v kokošnjsk in pomočimo vanjo po vrsti obe nogi vseh Uko bolnih kokoši, držimo noge nad posodo toliko časa, da se ocedl mešanica In potem položimo kokoši na spalne gredi, Paziti moramo, da perotnini s petrolejem ne «močimo perje, ker je rszjedljiv In bi to moglo povzročiti vnetje kole ns perotnlnskem telesu. Torej prevld-nost v tem ozlru! Surovi petrolej je (sto tako učinkovit in se ga rabi zmetanega na Isti način kakor prva mešanica. Zdravljenje na ta način so mora ponavjjstl vsake tri dni s presledkom do 4 krat. Kedaj sem oplual in rasjsstiil mnogo xagonetnih bolezni pri perotnini, o katerih sodijo nuv<»-ščaki vse drugače. Omeniti moram, da ne bo vsak čltateij mislil, d« imsjo kokoši garjet ako Imajo hrastave grebene. 8 hra-stavim gret>eoom perutnina ima lahko še druge bolezni, kar bom pa pozneje opisal In objasnll podrobnosti. fDelle srltedsS«.! PstaÜM m» arts* aUterfci liefet eaetaftšU asgee Je mmimtH te« Bolečine v členih? Sk Arthur Conan DoyU: □ □ IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD) Roman KHKfflBVTt anSlRSSBinBifillS "" * -1 TinflHHHBHHHBHi Znano vam je menda, kako nem pred dvemi leti potoval po Južni Ameriki, kar bo zavzelo odlično mesto v snsnstvenl ffodovini. Namenjen lern bil takrat zbrati nekatere podatke, ki bi lahko ugotovili resničnost marsikaterih Wal-laceovih in Batesovih nazorov. Dejstva, ki sta jih sporočila, sem moral opazovati pod istimi razmerami, v katerih sta plaala svoje beležke. Ce ne bi imelo moje potovanj« nobenega dru-gegu cilja, bi še vedno ostalo vredno spomina. Toda Čudna slučajnost, katero fem Um doživel, je znanstvenemu raziskovanju odprla popolnoma nove naloge." "Najbrž veste — ali pa tudi morebiti ne, kaj hočemo v tej napol izobraženi dobi! — da so marsikatere pokrajine ob reki Amazonki Še malo preiskane in da ima velika reka dokaj pritokov, izmed katerih mnogi dozdaj niso bili natančno zabeleženi na zemljevidih. Prodreti sem hotel v to malopoznano zaledje in ai ogledati njegovo živalstvo, ki mi je že preskrbelo gradivo za več poglavij veličastne, široko zasnovane zoološke razprave, ki pomeni moje življensko delo." "Po končanem poslu sem moral prenočiti nekoč v indijanski vasici, ki leži ob ustju nekega pritoka (njegovo ime in lego vam moram zamolčati), ki se zliva v Amazonko samo. Prebivalci so spadali k Cucuma Indijancem: bili so miroljuben, a propadajoč narodič, katerega duhovne zmožnosti so kvečjemu za sposnanje presagale one povprečnega Londončana. Že na poti tja, proti vodi, sem ozdravil več teh domačinov. Ze na poti tja, proti vodi, sem ozdravil več teh domačinov. Moja osebnost je naredila nanje mogočen vtis, in torej nisem bil presenečen, da so nestrpno pričakovali mojega povratka. Razumel sem jih po kretnjah, da je nekdo nujno potreben moje zdravniške pomoči. Sledil sem glavarju, ki me je peljal v neko kočo. Cim sem vstopil, sem se prepričal, da je bolnik, h kateremu so me pozvali, pred kratkim isdihnil. Na moje začudenje pa ni bil Indijanec, temveč bel Človek, in sicer bel v pravem pomenu besede. Imel je namreč kakor lan svetle lase It) kazal vse znake bellnca. Oblečen je bil le še v cunje in jako shujšano telo je pričalo, da je dolgo stradal. Kolikor -fem razumel, kar so mi pripovedovali domačini, je bil to popolnoma neznan človek, ki je k njim pritaval sam in grozovito izčrpan naravnost iz globine pragozda. Poleg postelje je ležal popotnikov nahrbtnik in sem pregledal njegovo vsebino. Na nekem jermenu Je bilo s črnllnim svinčnikom zapisano njegovo Ime: Maple White, Lake Avenue, Detroit, Michigan. To je Ime, pred katerim se bom vedno apoštljlvo odkrival, in ne bo, brez pretiravanja povedano, imenovano vedno z mojim, ko oceni znanost po zaslugi to vprašanje. Vsebina v torbi Je jasno kazala, da je bil mož potujoč umetnik In pesnik, ki je iskal snov za svoje vstvarjanje. Našel aem tudi veliko peami. Ne morem sicer reči, da bi se posebno sposnal na te stvari, Imel pa sem vendar vtis, da niso baš pomenile kaj posebnega. Našel sem potem še več slik s prizori iz rečnega življenja — tudi nfč posebnega — slikarske barve, škatljlco z barvno kredo, več čopičev, tole zakrivljeno koat, ki Jo vidite na moji mizi, en zvezek Bacsterje-ve izdaje "Metulji in vaše," cenen revolver in nekaj nabojev. Kar es tiče ostale potovalne o-preme, Je menda sploh nI Imel aH jo je porazgubil tekom dolgega potovanja. To je bila vsa zapuščina tega Čudnega ameriškega cigana." "Hotel sem še zapustiti kočot ko sem zapazil Še neki predmet, ki Je štrlel Iz prsnega žepa njegove raztrgane suknja. To je bila ta risanka. In sicer prav tako rssce/rana. kakor jo vidite sdaj. A bodite prepričani, da nikoli nlao izkazovali kakemu nepričakovano odkritemu Shakespeareovemu rokopisu toliko spoštovanja, kakor ga je bila deležna ta zapuščina, odkar jo čuvam jaz. Vzemite, prosim, ta zvezek, oglejte si ga in se seznanite z vsebino vsake strani t" Prižgal si je novo cigaro, se zleknll v naslanjaču In pričakoval ponosno ter pazno, kak utis naredi dokument name. in 0tmmj |WBu»eui Je stranj, z drobnimi ris-dstavljale Indijance ter njih nje. Potem je prišla slika ne- Odprl sem zvezek v,pričakovanju nekakega razodetja, čeprav nisem bil na jasnem, kaj mi lahko doprinese. Prva stran me Je vsekakor razočarala. Kazala je samo sliko nekega jako trebnšastega človeka v plavi mornarski obleki a podpisom "Jimmy Cohrer na poštnem čolnu". Sledilo M bami, ki eo predstai vsakdanje življenje, kega prijaznega In obilnega duhovnega gospoda z nizkim, šlrokokrajnlm slamnikom. Sedel je pri mizi natprotl auhemu fivropcu. Podpis ae je glasil: "Zajtrk pri fra Cristoferu, Rösa-rlo." Več nadaljnjih strani so zavzemale bežne risbe, ki so predstavljale žene in otroke, potem pa se je pričela dolga vrsta slik iz živalstva z napisi "Manatee (morska krava) na peščini", "2elve z jajci," "Cm ajouti pod miritijevo palmo", itd. Na zadnji omenjeni sliki sem zagledal neko prašiču stično zverino. Slednjič sem dospel do Jako zoprnih dolgonosih kuščarjev, ki so bili načečkani na dveh atraneh skupaj. Nisem vedel, kaj bi k temu rekel in sem zato pripomnil profesorju: "To pa so najbrž krokodili?" "Aligatorji! Aligatorji! Saj ni v Južni Ameriki nobenih pravih krokodilov. Med njimi je ta razlika, da . . "Hotel aem samo pripomniti, da ne vidim tu nič izrednega ... nič, kar bi odgovarjalo vašim besedam." Profesor se j* pomilovalno naamehnll. "Oglejte ai še naslednjo stran," je rekel. Tudi ta ni kazala nič poeebnega. Bila je celostransko, na hitro v barvah ocnačena pokrajina, načrt po naravi, kakor ga navadno naredijo u-metnlkl kot temelj za bodočo podrobnejšo ali-ko. Spredaj ae je rastočila bledozelena, a široko listnato travo skopo porastla ravan. Polagoma ae je dvigala in prehajala v globini alike v Jako strmo, temnordeče skalovje z značilnimi navpičnimi progami, kakor aem jih opazoval pri bazaltnlh gorskih skupinah. Te akale so zapirale kakor nepretrgan zid vae ozadje. Samo na enem kraju je štrlela osamljena skala v obliki piramide, vrh katere je raatlo veliko drevo: zdelo se Je, da Jo dali ozek prepad od oata-lega gorovja. Nad vaem ae je razprostiralo tropsko sinje nebo. Rdečkaati štrleči grebeni so bili obrobljeni a tenko zeleno črto rastlia-stva. Na prihodnji strani som zopet našel isto, v tušu izvršeno pokrajino, samo da Je bila posneta bolj iz bližje in zato ao se jaino raslo-čevale podrobnosti. ,"No, kaj 7" Je vprašal profesor. "Nedvomno ao to Jako čudne kamenine," sem rekel. "Vendar pa nisem toliko geologa, da bi povedal, kaj Je izrednega na tem." "Izrednega T' Je ponovil profesor. "Ta skupina Je edina na svetu I Neverjetna Jel Nihče na zemlji nlkoli ni sanjal o slični možnosti! Toda naprej!" Obrnil aem liat In ml je ušel začuden krik. Zagledal aem eeloetransko sliko najčudnejše zverine, katero aem kdaj videl., To ao bile divje aanje kadilca opija, prividi blaznega pijanca: ptičji alična glava, život napihnjenega kuščarja, z navpično štrlečlmi bodicami poaajen dolg, povešen rep In izbočen hrbet, obrobljen s nekimi, zobom od iage .Učnimi resami, ki so is-gledale kakor tueat v vrati postavljeni petelinjih grebenov. Poleg zverine Je stal smešen ftovečič aH bolje rečeno pritlikavec, ki je strmel v strašilo. T "No, kaj porečete k temur Je zaklical pro-feaor in si mel zmagovalno roke. "To je nekaj groznega, čudno nenaravnega!" "Kako pa je moglo slikarju priti na misel, upodobiti tsko žival T" "Mislil bi. ds gs je tako dalsč sspeljslo — žganje." w "Tako. In to Js vse? S čim to lahko tolmači te V "Seveda, gospod profeeor. In kaj vi mislite r (Dalj* prihodnji!.) Poglavar Je prikimal: "Jakaga. modro govoriš. A-ko nima še drugega bajlla. ga bo-mo takisto uničUI." Subienkow pa medtem ni časa tratil z izbiranjem. Grabil je vse. ksr mu je prišlo pod roko; jelove Igle. notranjo mezdo vrbovlh «ko. rij. pa« brezovega tuba, nlčkoll-ko bobi k in mahov, kl Jii je svojim spremnlkom velel Izbrakstl izpod snega, vse Je bilo dobro. Nek«> zmrzle korenike ao mu izpolnile zalogo in na Čelu spremstva se je vrnil v taborišče. Makamuk In Jakaga sta počeni la tik njega, pozorno motreč, kakšne primeeke In v kateri množini m«če v lonec. "Zapomnite si". Je prijazno o-potorll Subienkow, "da »em pričel s temi jagodicami, ki rasto pod mahom ... Tako Je prav! Vse v redu.... Ah. skoro sem pozabil, fte nekaj manjka. Moški prst. Stopi bliže. Jakaga. da ti odrešeni prst" Ali Jakaga je urno prekrižal roke na hrbtu In se načemeril. "Samo mezinčok...." je proell Poljak. Makamuk je ukazal: "Jakaga. daj mu avoj prst T Jakaga je zamomljal: "Saj se ne manjka prstov okoli nas." In pokazal je v snegu človeške ostanke kakih dvajsetih koše» harskih dolgoprstnikov, ki so jih do smrti trapili. "Prst mora biti od živega človeka". mu je segel Subienkow v besedo. "Dobiš, kar želiš." je krknll Jskaga. ki je stopil proti kozaku In mu odrezal prst. Krvavo tro-fejo je zagnal v sneg Poljaku pod noge ter oznanil: "Možakar še ni mrtev." Nato je dodal: 'To je Imeniten prst. ker je zelo velik." Aublenkow je spustil predmet v svoj lonec, ki Je vrel na ognju, in zakmtll črnošolski zagovor. To je bi Is frsneoska ljubevna pesem, ki jo je gostolel z veliko svečanostjo, mešajoč pri tem čeravno zbrodo. Zatem je izjavil: "Besede, ki Jii govori«, ao neobhodno potrebne, da bajilo de-luje. Brez njih nI vas vkup sa nič. Dajo mu večji del njegove moči. .. Vae Je dovršeno." "Ponovi počasi te besede," je zaukazal Makamuk. "da se Jih še Jaz navadim." 'Takoj, kadar se izvrši preis-kušnja. Ko aSktra trikrat odako-« na ihojem*vratu, te jih naučim." "Kako boš mogel to storiti r Je vprašal Mamamuk v skrbeh. "če morda lek ni sa nI čin če u-mrješr Subienkow Je dal duška svojemu srcu: "Moj lek Je nepogrešljiv! Ne dovolim ti dvomiti o njem t Ako sem te prevaril. ti Je na prosto dano. da storiš z menoj kakor z vsemi temi.... Dopustim, da me razsekaš na tako drobne koeee kakor kozakov prst." Nato se je sklonil nad lonec, ki ga je bil malo prej potegnil Is žerjavice: "M«Sanka je že hladna. To je pravi trenutek. Namašem ai vrat in za pojem drugI čarovnl rek." PBQ8VBT3 In še zmeraj enako resno je ubral polahko kitico'murseljeze, medtem ko se je onega vil po tilniku z gnusno zmesjo. Rezek krik je prekinil prizor. Ogromni kozak, ki se mu je po-slednjSč obudila njegova strašna Živnoet, se je bil vzpel na kolena. Glasen hohot in tleskanje nastane med Indijanci, dočim se debeli Ivan zopirt vrže na tla in se valja po snegU med zadnjimi trzaji svoje mogočne mrtvaščice. Subienkow začuti, kako se vse v njem vzdiguje spričo tega satanskega prizora. Vendar premaga svoj stud in jezno sakllče: "Brigajmo ae za našo stvar! Uksži Jim npolčati, Jškaga, in pričnimo preizkušnjo" Zatem se okrene proti Maka-muku, dočfen Jakaga miri Indijance: "Predvsem pa nikar pozabiti, da je treba os vse kriplje udariti! To ni otroško delo, kar U čaka. Na, vzeipi to sekiro in lopi vprišo mene po tej kladi, da bom videl, ai M mož vreden tega ime- — Ce lazite sa menoj samo is športa, vedite, da ima navsezadnje tudi sport svoj namen. Pariški restavranti dajejo sedaj samo papirnate servijete, ker dame puščajo .na platenii rdeče madeže, ki se ne dado izprati. Rasen tega so se barve u-stnib črtnikov fczkazale kot opazne. Tako so prišli še šk! po nedolžnem do tega, da ae dobiva* Jo več tkanih prttöev.^y A 1% položil gia. nauk trudne- Makamuk je slušat. Dva pota je jeklena ostrina točno in močno priletela, da je odbila široko iVer. "Sijajno!" je izuet» Subien kow ter pogledal okoli sebe kolobar divjih-obrazov, id so se mu zdeli višnji simbol bestoarstvs, kakršno ga je oklenilo s svojim zidom oni dan. ko ga je carsko redarstvo prvič prijelo v Varšavi, za sidom, \\ ss nikdar več ni razklenil. "Primi svojo drvnko, Makamuk, in postavi ae semkaj! Jas se bom zleknll po snegu. Zamahni, kadar dvignem roko, mahni na vae pretege. In glej, da ne M stal kdo za teboj. l*k je dober in ko sekira odskoči z mojega vratu, bi ae ti utegnila izmuzniti iz rok." Subienkow je nato ošinil a pogledom obojne aanL v katere ao bili vpreženi psi in k) so bUe naložene s krznom in ribami, s pit ško po vrhu. Sest Indijancev, ki naj bi mu služili ss spremstvo, je atalo ob atrani. "Kje pa je dekle r* je vprašal. "Naj jo pri vedo kasnem, prej ko se prične preis**! ja t" Tako se je zgodfto.*Tedaj se je Poljak ulegel na tla» vo na tnalo krotko mu otroku, ki bo sdaj zaspal. Truden fee je bil zares, po toliko mračnih letih,' ki jih je i mel za seboj. "Hajdi!" Ji velel Makamuk u "Smejem ae tebi in tvojemu o-rožju. Daj, čvrsto uaekaj J" Dvignil je roko. Makamuk js na dogovorjeno znamenje zaviktel zvejo drvnja-čo, širočko, s katero je drugače obtesaval drevesna debla. Jeklo ss js saiakriW v čistosti ledenega neba in kakor r blisku so Jo videli, ds ss js ssmajak Indijancu nad glavo in tslebnils Subi-enkowu na goU vrst Skozi meso in kosti ai js jsklo zarezalo svojo gladko pot in ss glefeoko zagrizlo v naton. Osupli ao Indijanci videli, kako je glava odskočUa meter daleč od trupla, is katerega je brizgal curek krvi Nsjprsj jih je obšlo tiho presenečenje, zatem Je pričela v teh topih možganih kliti misel, ds znamenitega Iska sploh ni. In ko so as jasno |avedeli^ da jih _ krznarski uzmovič preslepil in da je od vseh ujetnikov edini Subienkow umel ubežati trpinčenju, dobivši strašno stavo, ss katero je vadUal eo ae neznansko rashohotalt. Makamuk ie osramočen pove-šal glava Koftuharskf krsdlji-vec ga je opeharil. Vpričo vseh svojih ljudi, ki so t» venomer nebrzdano in hrupno grohotali, je načelnik, kakršen je bil. isgu bil obraz. Oklenil as je ter odšel s pripognjenim čelom, s prisiljeno veličastnim dostojanstvom. Vedel Je, da g» poslej ne bo nihče nikjer več posnsl pod imenom Makamuk. Klicali ga bodo Is "Is-gubljeni Obras". Zgodba s potegavščino In njegov*snunot* mu bosta do smrti ss potaml. Sirila se bo od ust do ust, od dima do dima. od plemena o plemena. In kadar se spomladi ta plemena seetanejo na običajne kupčije, je kar ališal kakega nesramne fflannn vprašuje pred nJim: "Cujte, ali morda vsste. kdo Je Izgubljeni Obras 7" In vsi bodo odgovsrjall v zboru: "Izgubljeni Obras je tisti, ki ae je nekdaj imenoval Makamuk. pred dnem. ko je s svojo bradljo odrobil glavo krznarskemu tatu!" C. K. (KONBO) ~ ki TOREK, 28. JANUARJA. idČEM PRIJATELJiV Joe Humar in Prank Simon-čič, po domače 2ibritov, doma is Lsskovca pri Krškem. Nahajata ae menda nekje v Pktsburghu, Pa. Uljudno prosim rojake, ako kdo ve za njiju naalove, da mi to sporoče, za kar aem pripravljen povrniti stroške. Ako pa sama čitata ta oglas, prosim, da se mi prjsvita na moj naslov in da poravnate svoje dolžnosti naprsni meti, ker mislim odpotovati v staro domovino. Joe Puš- — Dragi prijatelj, jaz te tako pomilujem! Zakaj le? — Ravnokar aem kupil svoji ženi ašč iz krzna. — No, pa kaj potem? — Sla je v vas k tvoji ženi. Pomirjevalno sredstvo — Gospa, vašemu motu je treba samo počitka in miru! Zapisal bom recept za pomirjevalno sredstvo. To js posebno dobro sdravilo! Najbolj bolni živci se mors j o pomiriti t — In po koUkokrst&na gospod doktor, morat %pj piti to medicino? — Vaš mot? Ne on! }9e vaš možl VI morste piti-to zdravilo! In sicer po štirikrat na dani bodo Tudi svoje "Ti nisi poštenjak," zaklič* Ja j teles Pajtelesu, "saj si zaradi prevare stal pred poroto!" -Pa j teles se nasmehne, češ: "Ka ko to? 8i bil mar ti že kedaj o- proščen s 6 glasovi?" • Kvartoptrček Učitelj zaloti mslegs Stanka med šolsko uro pri kvsrtah in mu prisoli eno okoli ušes. — Ali veš, zakaj s» Jo dobil? — Vem, gospod učitelj, her pri kvsrtah .... slepsrill Največja gradnja; kar jih je naenkrat povzela kaka ladjedelnica, je zdaj v teku pri Blohm £ Voss v Hamburgu. Prenavljati so začeli štiri velike transatlan-tiške parni ke, ki ao last Hamburg-American črte. Vanje bodo inštalirali nove, močnejše turbine, da jim bodo povečali naglico, preuredili prostore za potnike ter . povečali na njih komfprt. štirje parniki Al-0entsch!sn 1« Miton pommn* u «M Mna*.ToMi > gmUUt Ura v j« bi 4o»olJ atfrav« raW, krvi. Oa mut Uk»lli UvMte. lOilMa in nimm., odi». M oUftM ta MMtavM liilmU. «Majan>« v no4i M HIMmJ® w4t pMühA. vwdi tivv» Nvs*>Taa« k* O4ku«1 Urto MiruiwM 0o*utmm* ta «u utowl wm, PoM^o «Mi«. Vi taklM kupiu Nusa-Ton, kkriMU m p rwtaj*i* atovlta. Ak« rti trt«. » »«««• ■». mi kun i »u o* Ijwwm pnkup£«v«ick —(Adr.) " ■ ■M'1 ■ 1 1 I — Znamenje (Doc. SI 1929) p* meni, da vam je naročnina potekla ta daa. Ponovite Jo pravočasno, da vam Usta ne ustavimo. Ako Usta ae prejmete, js mogoče vstsvtjsa, ksr al bil plačan. Ako js vsft Ust plačan in ga us prejmste, Js mogoče vali^Usa vsled napačnega na-sfivn, pišite nam dopisnico in navedite stari fea novi naslov. Naši ssatopnflel ao vsi dm-štveni tajniki i* dragi ssatopni-U, psi katerih ^ plačate na- .00 burga dne 14. februarja, iz Yorka pa 27. februarja.-1 ew pa Z7. reoruarja. - Drugi parniki bodo obnovili avojo službo tekom spomladi. Vožnja med New Yorkom in Evropo bo trajala aedem dni. Dejstvo,^ da ao ti parniki novi in da bo sedanje popravilo stalo na milijone dolarjev, dokazuje, da hoče privesti Hamburg-Ame-rican Line svojo ekspresno službo na najvišji standard. To ao prvi transatlantiški par niki, ki so opremljeni z aparatom, ki prepreča tresenje. leto je f8.(H>. $4.80 as leto, leto 97^0, pol leta IS.75, ss čls-ne yv»jf» Zs Evropo stane ss psi Ista 94M, sa vas Ista pa $9.00. Tednik stane sa Bvropo $1.70. Claai doplačajo asmo SOc a Nikar m a« «daj kolena» v «Ui-cah in Učnih. Sloan'» Liniment jih hitro olajia. Ograja telo kol totnlm* tretloba. Oiiitnc boltän*. Rabi M v 13 tailiMih dtuiin. Kapi SLOAN'S Liniment Naročnino lahko tudi saaü pošljete na aaafevs ÜPEAVNIÖTVO u PROSVETA" 2657 a Lawndals Ave, CHICAGO, üjJL NAZNANILO. la tajnicam as Ism m em be naslovov flanov in članic, aaslova navffc Oaaov, tar BS^to zaaaHl npravnlfttva Prosvsts, da as Iskke točno viodl Imenik sa poftOjaaje Usta Pwsveta Imena la aaslovs, katere pošljete glsvnema tajalks ostsaejo tam v arhiva la üh vpcavalštre as dobi. Tare j ja ado važno, da vselej pofljete aa aalašč zate prlpvavUaalh "fHHish vas naslove npravnlfttva, noavsta posebej. Pri vsaki aptamembi nsslo-rs aa j sa vselej omeni stari Is novi naslov. Upnmdfttvo uljud-ae apsKia» da drtftvsai tajniki ^lllil Naročite boljši I Hst, naj-to isBan N D 1 nI (Mi K I Ii e i 1 »t t V TISKARSKO OBRT SP AMJOtA BELA r* ' - - V' ' V '* ' «'Ai» ' V 1 t S - "M Tlikm vabila m vaaaUoa in shoda, viritnioa, časnika, knjiga, koU-dmrja, letaka Hd. v alovanskam, hrratakam, slovaiksm, čaikam, asm-ikem, angleSkem jeziku in drogfli . 'K- < VODSTVO ii*1 V SVOJI ČLANSTVO attfJ, MI TISKARNI unljako Mo pm S. N. P. J. PRINTERY XU7-U So. Lnrateb Armm CHICAGO, ILL. TAM SB DOBI NA ŽBUO TUDI VIA U8TMENA POJA8NJLA