Bodočnost podjetja Sertubi (in 208 zaposlenih) visi na nitki
/4
Ob Barcolani letos tudi praznik penine prosecco DOC
iff a
Goriška občina hiti z urejanjem
športne palače Bigot v Podgori
Primorski
Kdaj praznik terana v Trevisu?
Marjan Kemperle
Letošnja Barcolana bo ob običajnem festivalu jader na morju ponudila tudi praznik penine prosecco na nabrežju. Z njim bosta tržaška trgovinska zbornica in deželna uprava uresničila eno od točk znanega protokola, ki je aprila 2010 prižgal zeleno luč zaščitni znamki Prosecco DOC.
V nekdanji ribarnici bodo svojo penino promovirali, razstavljali, ponujali za pokušino in prodajali vinogradniki iz Veneta in Fur-lanije. Tržaški vinogradniki so k pobudi pristopili. Drugače niso mogli. Svoja vina bodo tudi razstavljali, njim bo posvečeno tudi zasedanje.
Vse lepo in prav!
A to ni tisto, kar bi oni hoteli. In ni tisto, kar so se s podpisom protokola obvezale oblasti: državne in deželne.
Sandi Škerk je na včerajšnji predstavitvi jasno povedal, kaj zahtevajo tržaški vinogradniki: investicije in omilitev omejitev, ki sedaj onemogočajo razvoj kmetijstva na Tržaškem. To sta zanje prioriteti, ne pa praznik vina, ki ga na Tržaškem (še) ne proizvajajo.
Letošnja Barcolana bo tako res lepa mednarodna vitrina za vino, ki nosi ime po vasi v tržaški pokrajini, a ga proizvajajo drugje. Vinogradniki iz Veneta in Furlanije bodo lahko promovirali svoj proizvod, sklepali pogodbe s tujimi operaterji; našim bodo spet ostale le drobtinice. Pardon, kapljice.
Ko bi na vinskem področju veljalo načelo recipročnosti, bi lahko takoj našli primerno rešitev: praznik terana v Trevisu!
A dobro vemo, koliko v tej državi veljajo načela.
Kot ministrski podpis pod protokolom ...
dnevnik
SREDA, 29. AVGUSTA 2012_
št. 203 (20.526) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
ITALIJA - Sodišče za človekove pravice sprejelo priziv italijanskega para
Evropsko sodišče zavrnilo zakon o umetnem oplojevanju
Za sodnike v Strasbourgu je zadevna italijanska zakonodaja nedosledna
FJK - V pričakovanju razsodbe ustavnega sodišča
V deželnem svetu avdicije o načrtovani preureditvi pokrajin
TRST, GORICA - Usoda pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini je v rokah ustavnega sodišča. Če bodo ustavni sodniki tudi za našo deželo potrdili sklep rimske vlade, bomo po novem imeli le pokrajini Trst in Videm, v nasprotnem primeru bo lah-
ko deželni parlament sklepal po svoji uvidevnosti. Avdicije, ki se v tem času vrstijo v deželnem svetu, torej ne bodo odločale o usodi pokrajin, pomenijo pa lahko dragocen politični napotek za deželne poslance, ki naj bi o tem odločali v prihodnjih tednih.
Takšne avdicije v deželnem svetu so se včeraj udeležili predstavniki vseh štirih pokrajin FJK (na sliki). Med njimi je bila podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic: intervju z njo objavljamo na goriških straneh.
Na 3. in 11. strani
STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice je sprejelo priziv italijanskega para, ki trdi, da ga italijanski zakon o umetnem oplojevanju diskrimini-ra. Rosetta Costa in Walter Pavan sta pred leti ugotovila, da sta nosilca genov za cistično fibrozo, zato se želita podvreči zu-najtelesni oploditvi. Zakon 40/2004 pa v primeru te genske bolezni ne predvideva oploditve v epruveti. Evropsko sodišče je njun priziv sprejelo z utemeljitvijo, da drug italijanski zakon (o prekinitvi nosečnosti) predvideva možnost splava, če pri zarodku ugotovijo cistično fibrozo. Italijanska zakonodaja naj bi bila zato nedosledna.
Na 9. strani
Rim: pokojni Tito ob odlikovanje?
Na 2. strani
Težave tržaške družbe EstEnergy
Na 4. strani
Globalno segrevanje ogroža tudi vongole
Na 5. strani
Dvojno slavje za Borisa Pahorja
Na 8. strani
Prihodnji teden Gorici povezani tudi s kolesi
Na 11. strani
Izločena tako Udinese kot Maribor
Na 15. strani
kakšna usoda nas čaka
BENETKE
Začetek
filmskega
festivala
BENETKE - Od danes se na beneškem Lidu 18 filmov poteguje za Zlatega leva, nagrado za najboljši film v tekmovalni selekciji 69. filmskega festivala. Direktor festivala Alberto Barbera je letos predvidel več novosti. Festival obeta filme številnih režiserk, poleg uveljavljenih imen pa se bodo imeli priložnost predstaviti tudi mladi ustvarjalci. Festival bo danes odprla indijska režiserka Mira Nair s političnim triler-jem »The Reluctant Fundamentalist« (Ugovor vesti nekega fundamenta-lista), po romanu Mohsina Hamida.
Na 8. strani
ZDA - Republikanci za en dan preložili nacionalno konvencijo
Točno sedem let po Katrini na Florido prihaja orkan Isaac
NEW YORK - Tropska nevihta Isaac, ki je poskrbela za preložitev začetka nacionalne konvencije republikanske stranke v Tampi na Floridi, je včeraj med pomikanjem proti severu daleč od zahodne obale Floride prerasla v orkan prve stopnje s hitrostjo vetra do 120 kilometrov na uro. Obalo Mehiškega zaliva v Louisiani naj bi Isaac dosegel v noči na danes.
Kot kaže, Isaacov veter ne bo predstavljal večjih težav, kar pa ne velja za poplavne valove. Nekaj več drame ustvarja sedma obletnica uničujočega orkana Katrina, ki je leta 2005 natanko na današnji dan terjal življenja več kot 1800 ljudi, mesto New Orleans pa je bilo razdejano.
Na 9. strani
2
Sreda, 29. avgusta 2012
ALPE-JADRAN
/
MEDNARODNI FESTIVAL - Od 4. do 9. septembra na raznih prizoriščih po Sloveniji in Italiji
Vilenica posvečena »avtorjem nomadom«
Veliko nagrado prejme David Albahari - V Repnu bodo gostili koroško pisateljico Majo Haderlap
LJUBLJANA - 27. mednarodni literarni festival Vilenica bo med 4. in 9. septembrom potekal na 19 prizoriščih po Sloveniji in Italiji. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal programski vodja Gašper Troha, bodo na 39 branjih gostili 42 avtorjev z vsega sveta, kot vodilno temo pa so letos izbrali »avtorje nomade«. Udeleženci letošnje Vilenice bodo razmišljali o poziciji avtorja, ki dandanes ni v tolikšni meri določena z njegovo nacionalnostjo kot je z individualno poetiko in življenjsko usodo, je pojasnil Troha.
Odgovore bodo iskali na okrogli mizi Srednjeevropske pobude (SEP) 6. septembra v Lipici, ki se je bo udeležil tudi letošnji veliki vileniški nagrajenec David Albahari, v Kanadi živeči pisatelj judovskega rodu in srbskega jezika. Nagrado mu bodo ob prisotnosti predsednika republike Danila Turka podelili 8. septembra v jami Vilenica.
Festival dopolnjujeta dva prevoda lanskoletnega nagrajenca Mircea Cartarescuja. Njegove kratke zgodbe Zakaj ljubimo ženske so že izšle pri Študentski založbi, izbor poezije Motorno kolo, parkirano pod zvezdami pa pri Cankarjevi založbi; Cartarescu je znan po svoji radikalni iskrenosti, ko je začel objavljati poezijo, je ta postala središče romunske literature, je dejala poznavalka njegovega opusa, Lidija Dimkovska.
Na literarnih branjih bo sodeloval tudi letošnji slovenski avtor v središču Boris A. Novak. Prevod njegove pesniške zbirke Mojster nespečnosti (The Master of Insomnia) je s pomočjo festivala izšel v zbirki Slovenian Literature Series ameriške založbe Dalkey Archive Press.
Novost letošnjega festivala so tri pisateljske in prevajalske rezidence v avgustu, na katere so povabljeni irski ter italijanski avtorji in prevajalci. Na letošnji Vilenici bodo, v sodelovanju s festivalom Pordenone-legge, sodelovali Antonia Arslan, Pino Ro-veredo in Gian Maria Villalta.
Zbirko Antologija Vilenica nadaljujejo s sodobno hebrejsko književnostjo. Pod naslovom En zo agada (To ni pravljica) je urednik in prevajalec Klemen Jelinčič Boe-ta zbral dela 25 avtorjev.
Znana je že letošnja dobitnica pisateljske štipendije SEP in DSP v vrednosti 5000 evrov. To je Ajla Terzič iz BiH, ki je za svojo kratko prozo in eseje prejela številne nagrade, objavila pa je tudi pesniško zbirko in dva romana.
4. septembra bodo na raznih lokacijah potekali Predvečeri Vilenice in sicer tudi v Trstu in Repnu, kjer bodo med drugim gostili Ajlo Terzič in koroško pisateljico Majo Haderlap. O tem bodo podrobneje spregovorili na današnji tržaški predstavitvi.
Utrinek z včerajšnje ljubljanske predstavitve
maksimiljanaipavec
CERKEV - Po škofu Uranu tudi kardinal Rode zanikal očetovstvo
Cerkveni pravnik Karel Bolčina: »V Rimu se nam že vsi smejijo«
LJUBLJANA, GORICA - Kardinali so za kakršnekoli prestopke odgovorni neposredno le Svetemu Očetu, je ob poročanju medijev glede domnevnega očetovstva kardinala Franca Rodeta pojasnil cerkveni pravnik Karel Bolčina, sicer župnik v Štandre-žu pri Gorici. Ker gre že za drugi primer v kratkem času v Sloveniji, se po njegovih besedah v Rimu temu smejijo. Meni še, da vse to v zasmeh daje slovenski narod. Sveti Oče je edini, ki lahko "sodi in obsodi ali oprosti kardinale osebno". Njemu so kardinali odgovorni za kateri koli prestopek, ki ga naredijo denimo v odnosu do moralnega življenja ali kanoničnega prava, je za STA pojasnil Bolčina.
Po njegovih besedah se Sveti Sedež vedno odzove, če je "kjer koli možnost resnice". Toda glede na to, da so očitki kardinalu Rodetu prišli v javnost v kratkem času po očitkih in aferi z nadškofom Alojzijem Uranom, "se temu vsi smejijo". "Tudi v Rimu," dodaja cerkveni pravnik.
Prepričan je, da "s tem načinom pred svetom postavljamo v zasmeh slovenski narod, niti ne Katoliško cerkev v Sloveniji". To, da so kardinali neposredno odgovorni le Svetemu Očetu, nadškofje pa v večini Kongre-gaciji za škofe v Rimu, pa je po besedah Bol-
Karel Bolčina
arhiv pd
čine že prva razlika med primerom Rodeta in primerom nadškofa Urana, ki ga je Kon-gregacija za škofe v Rimu zaradi govoric o domnevnem očetovstvu začasno napotila v tujino. Bolčina je prepričan, da očitki obema prihajajo "iz istega kroga". Zato je edina vzporednica med primeroma po njegovem mnenju vprašanje, "čemu prihajajo vse te očitno neresnične zadeve na dan in kaj želi tisti, ki to širi, s tem doseči".
Kardinal Rode je sicer vključen v Kon-gregacijo za škofe v Rimu, je pojasnil cerkveni pravnik. Če so v povezavi s kardinali kakšni kazenski očitki, bi po njegovih besedah o tem bil najprej seznanjen Sveti Oče, ta pa bi v takem primeru imenoval eno izmed svojih sodišč. Če pa bi bilo karkoli v zvezi z vero ali
moralo, bi za raziskavo teh zadev verjetno prosil kongregacijo za škofe, je še dodal.
Tudi, če bi karkoli resničnega odkrili v primeru očitkov Uranu in Rodetu, bi zoper njiju v Cerkvi potekali različni postopki. Sicer pa cerkveni organi v Sloveniji nimajo nobene pristojnosti v povezavi s kardinalom Rodetom, je pojasnil Bolčina, ki s konkretnimi očitki Rodetu še ni seznanjen.
Delo je včeraj namreč poročalo, da naj bi imel Rode leta 1969 intimno razmerje s Tanjo Bredo S., ki je leto pozneje v Nemčiji rodila otroka. Zdaj na Bližnjem vzhodu živeči Peter naj bi letos spomladi v Sloveniji najel odvetnico, s pomočjo katere poskuša od kardinala Rodeta dobiti priznanje o očetovstvu oziroma njegovo privolitev v test DNK. Tanja Breda je sicer za Delo zanikala, da bi bil Rode oče njenega otroka.
Rode je poročanje Dela o njegovem domnevnem očetovstvu označil za izmišljene trditve. Kot je zatrdil, bo za ohranitev imena uporabil vsa možna pravna sredstva. Rode je za to pooblastil Odvetniško pisarno Zidar Klemenčič, "da prouči neresnične objave v dnevnem časopisju in da zoper odgovorne osebe sproži ustrezne kazenske in civilne postopke", so za STA pojasnili v omenjeni odvetniški pisarni. (STA)
Arhar in Rogic na Otočcu pregledala vprašanje LB
OTOČEC - France Arhar in Zdravko Rogič, ki sta ju slovenska in hrvaška vlada imenovali za preučitev in iskanje rešitve problematike Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem, sta včeraj na pogovorih na Otočcu pregledala osnovno dogajanje na tem področju po osamosvojitvi obeh držav. Kot je povedal Arhar, bosta "inventuro" nadaljevala na novem srečanju čez 14 dni. Arhar in Rogič sta v izjavi za medije po srečanju še izrazila pričakovanje, da bosta našla rešitev, zadovoljivo za obe strani. Ob tem sta poudarila, da gre za zelo zapleteno vprašanje, ki odnose med Ljubljano in Zagrebom obremenjuje že več kot 20 let. Strokovnjaka, ki sta glede različnih vprašanj sodelovala že prej, pričakujeta, da bosta predlog rešitve obema vladama predložila v najkrajšem možnem času. Kdaj, nista želela napovedovati. Arharju se sicer mandat izteče konec leta, medtem ko Rogičev mandat ni omejen. Rogič je optimističen, tudi zato, ker sta oba pokazala voljo najti rešitev, ki bo ustrezala obema stranema. (STA)
UP odslovila Darovca
KOPER - Univerza na Primorskem (UP) se je po četrtkovem zagovoru direktorja koprskega Znanstveno-razi-skovalnega središča (ZRS) Darka Da-rovca odločila za prekinitev delovnega razmerja. Kot so sporočili iz UP, so vsi očitki na račun Darovca utemeljeni in je zanje tudi odgovoren. Tako mu delovno razmerje preneha takoj, brez teka odpovednega roka. Kot so sporočili, je revizorska hiša ABC Revizija pregledala revizijske pripombe Inštituta za javno revizijo, ki ga je naročil in plačal ZRS, ter ga v celoti zavrnila. "Vsi očitki na račun oziroma kršitve Darka Darovca so torej utemeljeni," so zapisali. Ob tem so še poudarili, da vsaka izmed kršitev pomeni samostojen razlog za odpoved pogodbe. Vročitev odpovedi na delovnem mestu pa še ni bila izvedena, pravijo na univerzi, saj je bil Darovec neopravičeno odsoten. Ker je zavrnil tudi sprejem na domu, bodo strokovne službe UP vročitev izvedle s preostalimi zakonskimi možnostmi, tako da delovno razmerje Darovcu preneha ob vročitvi. Darovcu univerza očita nenamensko porabo skoraj 592.000 evrov sredstev Javne agencije RS za raziskovalno dejavnost (ARRS) za več projektov. Med nosilci projektov je bil tudi sam Da-rovec. Vodstvo univerze Darovcu očita še naročilo 5760 evrov vrednega pravnega mnenja o nekaterih vprašanjih razrešitve nekdanje dekanje Fakultete za humanistične študije Vesne Mikolič ter da se je neskladno s svojimi pristojnostmi pritožil na sklep rektorja o prijavi raziskovalnih programov na javni poziv agencije za raziskovalno dejavnost. Darovec je vse očitke na svoj račun zavrnil. (STA)
UNIJA ISTRANOV - Pismo predsedniku
»Napolitano naj prekliče odlikovanje maršalu Titu«
TRST - Vlada predsednika Maria Montija je zahtevala od predsedstva republike preklic odlikovanja sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu, ezulska zveza Unione degli istriani (Unija Istranov) zahteva, da bi državno odlikovanje preklicali tudi pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku Josipu Brozu Titu. Predsednik zveze Massimiliano Lacota je s tem v zvezi pisal ministrskemu predsedniku Mon-tiju, češ da je Tito odgovoren za zločine zoper več sto tisoč Italijanov, Nemcev, Madžarov in pripadnikov raznih jugoslovanskih narodov«. Ti Titovi zločini so po mnenju Lacote doživeli splošno mednarodno obsodbo. Tita je med uradnim obiskom v Rimu leta 1969 odlikoval tedanji italijanski predsednik Giuseppe Saragat.
Za Unijo Istranov je nepojmljivo, »da se italijanska država spoštljivo spominja žrtev grozovitega etničnega čiščenja na račun Istranov in Dalmatincev in istočasno časti človeka, ki je za to odgovoren«. La-cota je v preteklosti že nekajkrat zaman zahteval preklic oziroma razveljavitev odlikovanja pokojnemu Titu.
Josip Broz Tito
Bašar al Asad
PISMA UREDNIŠTVU
Kakšna usoda nas čaka?
O reformi pokrajin je posebna deželna komisija slišala predsednico Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, ki je govorila o spoštovanju tako imenovanega zaščitnega zakona in se je posebej sklicevala na 8., 10., 20. in 21. člen zakona. Po mojem globokem prepričanju je veliko pomembnejši 2. člen zakona v točki b) ki se sklicuje na načelo Evropske listine o deželnih ali manjšinskih jezikih. To načelo namreč grobo krši sam zaščitni zakon s 4., 8. in 10. členom.
V drugem členu zakona je sklicevanje na načelo Evropske listine hudo okrnjeno, ker se glasi: »spoštovanje ozemeljskega obsega vsakega jezika« (il ri-spetto dell'ambito territoriale di ciascu-na lingua). Toda Evropska listina v točki b) 7. člena določa: »The respect of the geographical area of each regional or minority language in order to ensure that existing or new administrative divisions do not constitute an obstacle to the promotion of the regional or minority language in question« (Spoštovanje zemljepisnega območja vsakega deželnega ali manjšinskega jezika, da bi s tem zagoto-
vili, da že obstoječe ali nove upravne razdelitve niso ovira za spodbujanje rabe posameznega deželnega ali manjšinskega jezika). Slovenski uradni prevod govori o spodbujanju rabe jezika, medtem ko angleška beseda »promotion« lahko pomeni tako spodbujanje rabe jezika kot spodbujanje razvoja jezika.
Nobenega dvoma ne more biti, da je odlok predsednika republike z dne 12. septembra 2007 uvedel novo upravno razdelitev občin Gorica in Trst, ki močno vplivata na možnost rabe slovenskega jezika. Osmi člen omejuje pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih s policijo in vojsko tudi znotraj ozemlja, ki ga določa odlok predsednika republike. Določitev ozemlja manjšinskega jezika ne sloni na objektivnih dejstvih, temveč v najbolj kritičnih razmerah na izbirah večine, izvajanje določil 10. člena pa je odvisno od soglasja krajevnih uprav.
Tretji člen Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin določa v popolnem nasprotju z navedenimi določili zakona, ki se sicer sklicuje tudi na to konvencijo, da vsak pripadnik narodne manjšine sam svobodno izbere, ali želi biti obravnavan ali noče biti obravnavan kot pripadnik narodne
manjšine. To pomeni, da je pravica do rabe manjšinskega jezika znotraj naselitvenega ozemlja vsake manjšine odvisna samo od volje posameznega pripadnika, ki po razsodbi Ustavnega sodišča (št. 62/1992) ne sme biti prisiljen, da v odnosih oblastmi uporablja jezik, ki ni njegov materni jezik.
Če so »predstavniki« manjšine že pri izoblikovanju zakona sprejeli, da zakon grobo krši načela in določila mednarodnih konvencij, na katera se izrecno sklicuje, in po razglasitvi zakona dopuščajo, da se določila zakona že deset let ne izvajajo, ali celo kršijo, je tudi otroku lahko povsem jasno, kakšna usoda nas čaka. Na srečo nekateri ne verjamemo v »kismet« (vdanost v usodo pri muslimanih), temveč smo prepričani, da je s temeljitim znanjem mogoče še marsikaj doseči in izboljšati.
Samo Pahor
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 23. avgusta 2012
3
DEŽELNI SVET - Včeraj nove avdicije o prihodnosti lokalnih uprav
Usoda štirih pokrajin v FJK v rokah ustavnih sodnikov
Predsednica Pokrajine Trst Bassa Poropat proti mestni občini in »veliki Furlaniji
«
TRST - Usoda pokrajin v Furlaniji-Ju-lijski krajini je v rokah ustavnega sodišča. Če bodo ustavni sodniki tudi za našo deželo potrdili sklep rimske vlade, bomo po novem imeli le pokrajini Trst in Videm, v nasprotnem primeru bo lahko deželni parlament sklepal tako, kot bo hotel. Avdicije, ki se v tem času vrstijo v deželnem svetu, torej ne bodo odločale o usodi pokrajin, pomenijo pa lahko dragocen politični napotek za deželne poslance, ki naj bi o tem odločali v prihodnjih tednih.
Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je mnenja, da bi bila ohranitev sedanje situacije škodljiva. Sama sicer nima »recepta« za prihodnost, gotovo pa bi bilo treba na novo razmisliti o pristojnostih dežele, občin in pokrajin v duhu varčevanja in racionalizacije storitev in servisov. Bassa Poropat nasprotuje projektu »velike Furlanije« (združitev videmske in por-denonske pokrajine), močno dvomi tudi v načrt mestne (ali metropolitanske) tržaške občine. Predsednica je očitala deželni upravi in zlasti bivšemu odborniku Andreii Garlatti-ju, da sta se vseskozi izogibala resnemu soočenju s pokrajinami. Za soočenje ni nikoli prepozno, bliža pa se kampanja za spomladanske deželne volitve, ki bo gotovo pogojevala tudi sklepe o pokrajinah.
Mara Černic, podpredsednica Pokrajine Gorica, je opozorila, da pokrajine niso potrata javnega denarja, kot menijo nekateri, pač pa odraz demokracije in ljudske volje. Svoja stališča o teh vprašanjih je podpredsednica iz vrst Slovenske skupnosti poglobljeno izpostavila v intervjuju na današnji goriški strani. Da deželna uprava ne zaupa posameznim pokrajinam, je prepričan podpredsednik videmske pokrajinske uprave Daniele Macorig. Njegov »nadrejeni« Pie-tro Fontanini bi ne glede na razsodbo ustavnih sodnikov kratko malo združil videmsko, pordenonsko in goriško pokrajino, za Trst pa predlaga mestno občinsko upravo, ki naj bi nadomestila sedanjo pokrajinsko enoto.
Podpredsednik Pokrajine Pordenon Eligio Grizzo je prepričan, da ljudje ne zaupanje predvsem uslužbencem pokrajin, češ da delajo premalo oz. da so privilegirani v primerjavi z zaposlenimi v zasebnih sektorjih. Grizzo predlaga, da bi uslužbenci postali neke vrste delničarji pokrajin, ki pa niso delniške družbe.
Na včerajšnji avdiciji o usodi pokrajin v deželnem svetu sta bili tudi Maria Teresa Bassa Poropat in Mara Černic
KOROŠKA - Predčasne deželnozborske volitve
Volilna kampanja brez plakatov
•	••• m	v • •	I « •
in z omejenimi finančnimi sredstvi
CELOVEC - Koroški se pri napovedanih predčasnih deželnih volitvah obeta dokaj nenavadna volilna kampanja - ne glede na to, ali bodo še jeseni letos ali šele spomladi 2013. Predsedniki socialdemokratov (SPO), ljudske stranke (OVP) in Zelenih so namreč podpisali dogovor, da v volilnem boju ne bodo ra-zobešali volilnih plakatov, prav tako ne bodo delili reklamnih zloženk. Dogovor (zaenkrat) niso podpisali svobodnjaki (FPK), ki slej ko prej blokirajo volitve in ki se sestanka predsednikov deželnoz-borskih strank tudi niso udeležili.
Na sestanku, na katerega je vabil predsednik koroških socialdemokratov
Peter Kaiser, so se nadalje dogovorili o omejitvi povračila stroškov za volilno kampanjo na največ 500.000 evrov za vsako stranko. Prav tako se bodo stranke odrekle objavi oglasov članov deželne vlade v medijih. Deželnozborski poslanci pa naj bi za zbiranje prednostnih glasov imeli na razpolago največ po 2500 evrov javnih sredstev.
Kakor so po sestanku poudarili predsednik socialdemokratov (SPÖ) Peter Kaiser, novi poslujoči predsednik ljudske stranke (ÖVP) Gabriel Obernosterer ter deželni glasnik zelenih Frank Frey, bodo na prihodnji seji deželnega zbora vložili predlog za uzakonitev tega podpisa-
nega dogovora. Takrat bodo vnovič skušali izglasovati tudi razpis predčasnih volitev, ki naj bi bile 25. novembra letos. Poslujoči predsednik koroških svobodnjakov (FPK) Kurt Scheuch pa je vnovič zatrdil, da je njegova stranka slej ko prej za volitve marca 2013.
Medtem je jasno, da bo na predčasnih deželnih volitvah nastopila tudi nova stranka avstrijskega bogataša Franka Stronacha. Glavni kandidat bo župan okrajnega mesta Špital ob Dravi in poslanec državnega zbora na Dunaju Gerhard Kofer. Slednji je šele pred nekaj dnevi izstopil iz socialdemokratske stranke. (I.L)
SKGZ - Jutri v Trstu
Tiskovna konferenca ob novi sezoni
TRST - Kljub številnim znakom, ki opozarjajo, da se manjšinska vprašanja rešujejo primernerje kot v prejšnjih časih in v okviru izboljšanih odnosov med sosednjima državama, se za slovensko narodno skupnost jesenski čas začenja v znamenju težav, ki niso le finančne narave.
Znaki brisanja slovenske prisotnosti v Reziji so jasen pokazatelj, da je še prisotna določena nacionalna mržnja, ki je bila značilna za prejšnje stoletje in je marsikdaj pogojevala normalne odnose do naše narodne skupnosti.
Nerešeno vprašanje financiranja številnih slovenskih ustanov in organizacij postaja iz tedna v teden vse bolj težavno in ni primerljivo niti z nelah-kim položajem iz zadnjih let. September je pred vrati in iz rimskih (in deželnih) sredin ni videti še nikakršne podpore, kljub številnim obljubam in napovedim o predujmih. Kako naj se obnašajo v vodstvih naših organizacij? Naj ne dajejo plač uslužbencem, naj zamrznejo dejavnost, naj tiho čakajo na razvoj dogodkov? Gre za več sto zaposlenih in za njihove družine.
Septembra se napoveduje ume-stitvena seja vladnega manjšinskega omizja. Pomembno bo, kakšna bo njegova vloga tudi pri reševanju odprtih manjšinskih vprašanj in še posebej kar zadeva izvajanje zaščitnega zakona. Ravno tako je pomembna vloga Sveta za manjšinska vprašanja pri predsedstvu slovenske vlade. Letos se sedanjim članom izteče mandat in bo potrebno Svet na novo oblikovati. Doslej so Slovence v Italiji na vladnem omizju predstavljali predstavniki obeh krovnih organizacij (SKGZ in SSO) in stranke Slovenske skupnosti.
Oktobra bo Dežela Furlanija Julijska krajina sklicala prvo Deželno manjšinsko konferenco, ki naj bi določila glavne smernice sodelovanja med deželno ustanovo in slovensko manjšino na podlagi deželnega zaščitnega zakona iz leta 2007. Konferenca bo lahko lepa priložnost, da se resno in temeljito lotimo nekaterih osrednjih vprašanj, ki zadevajo manjšinsko organiziranost in sistem njenega financiranja. V ospredje konference bi lahko prišlo tudi vprašanje manjšinske zastopanosti.
To so osrednja vprašanja, ki jih bo vodstvo SKGZ obravnavalo na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 11.30 v prostorih SKGZ v Trstu, Ul. S.Francesco 20/III.
Poletni fotoutrip '12
Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov.
Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili!
Pestra priprava na lov
roberto antoni
SEŽANA - Ob občinskem prazniku
Objekt za sortiranje in obdelavo odpadkov
SEŽANA - V okviru sežanskega občinskega praznika so na včerajšnji praznični dan v spomin na 28. avgust 1941, ko se je pričel oboroženi upor proti okupatorju, v Sežani proslavili novo delovno zmago. V Centru za ravnanje z odpadki (CERO) ob lokalni cesti Sežana-Vrhovlje so odprli objekt za sortiranje in obdelavo odpadkov pred odlaganjem. Odprtja so se poleg županov vseh štirih kraških in brkinske občine udeležili še predstavniki sosednjih občin in dobaviteljev kot tudi generalni direktor Di-rektorata za investicije v Ministrstvu za kmetijstvo in okolje Leon Behin, ki je potrdil, da je sežansko odlagališče odpadkov med naj -bolj urejenimi in nadzorovanimi objekti v Sloveniji in da gre za objekt, ki omogoča trem kraškim občinam(komenski, sežanski in divaški) ter brkinski občini (hrpeljsko-kozinski), da imajo urejeno odlaganje odpadkov najmanj do leta 2015.
Vse štiri občine so si namreč zastavile cilj, da bodo v dveh letih dosegle 70 odstotkov ločevanja zbiranja odpadkov, kar bi jih uvrščalo med prvih pet občin v slovenskem merilu.Investicija, ki so jo predali v uporabo, zaključuje izgradnjo sežanskega CERO in po besedah sežanskega župana Davorina Terčona, ki je zastopal vse štiri občine, ki so tudi večinski lastnik sežanskega Komunalnega stanovanjskega podjetja, bodo s postavitvijo obdelave mešanih komunalnih odpadkov izpolnjeni pogoji za podaljšanje Okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje odlagališča nenevarnih od-
padkov v Sežani in je upravičeno ponosen na delovno zmago.
Konec aprila in maja so bile sklenjene pogodbe in tako se odvijajo tri investicije, od katerih sta prvi dve že končani, kmalu pa bo zaključena še tretja. Investicijo izgradnje platoja za objekt za obdelavo odpadkov, ki znaša 95 tisoč evrov, in izgradnjo objekta - hale, površine 600 kvadratnih metrov, za obdelavo odpadkov, ki znaša več kot 111.500 evrov, so investirale vse štiri občine. Največjo investicijo je prevzelo sežansko Komunalno stanovanjsko podjetje, ki po besedah njenega direktorja Iztoka Bandlja znaša blizu 536 tisoč evrov, kar pomeni blizu 70 odstotkov celotne vrednosti. Večina opreme (sortirna linija, mlin in sito) je že dobavljena, čakajo še stiskalnico, ki naj bi jo dobavitelj dostavil 11. septembra in tako naj bi že sredi septembra celotna tehnološka linija polno delovala. Podjetje 74 odstotkov investicije financira s pomočjo ugodnega dolgoročnega kredita Ekološkega sklada RS.
Zbranim so delavci enega uspešnejših sežanskih podjetij, KSP, ki posluje že 55 let in šteje 92 delavcev, predstavili tudi novo pridobitev, za katero pa ne bodo na novo zaposlovali, saj bodo delavce prerazporedili na nova delovna mesta. Odprtje so z glasbenimi točkami popestrili člani kvarteta flavt sežanske glasbene šole in godec na diatonično harmoniko Anže Počkar, učenec priznanega prof. Zorana Lupinca.
Olga Knez
1 0 Sreda, 29. avgusta 4

APrimorski
r	dnevnik
|———|	Ulica dei Montecchi 6
tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
OBČINA TRST - Kriza servisne družbe
EstEnergy: župan Cosolini zahteva odstop pooblaščenega upravitelja
Sammarchi, zastopnik manjšinskega delničarja, je v sporu tudi s sindikati
Servisna družba za plin, elektriko in druge energetske vire EstEner-gy slabo posluje, za kar nosi največjo odgovornost njen pooblaščeni upravitelj Alberto Sammarchi. Takole razmišljajo sindikati, njihovo mnenje deli tudi župan Trsta Roberto Co-solini, ki zahteva odstop upravitelja družbe, katere večinski delničar je družba AcegasAps. Ne gre samo za slab odnos, ki ga Sammarchi vzdržuje s sindikati uslužbencev, temveč tudi za padec kvalitete servisov, ki jih EstEnergy ponuja potrošnikom, opozarja Cosolini.
Upravitelj prihaja na seje z odvetnikom
V servisni družbi je pod vprašajem 32 delovnih mest (pogodbe za nedoločen čas), pravijo sindikalisti, ki opozarjajo tudi na padec storitev in servisov. Odnosi med pooblaščenim upraviteljem in sindikati (uslužbenci so včeraj stavkali) so se tako poslabšali, da Sammarchi prihaja na sestanke z uslužbenci s svojim advokatom. To je res nenavadno in priča o razmerah v družbi.
Situacija zelo skrbi župana Co-solinija, po katerem različna gledanja med večinskim in manjšinskim delničarjem (Ascopiave, katerega odraz je Sammarchi) ne bi smela pogojevati poslovanja EstEnergy, dejansko pa ga zelo pogojujejo. Župan je pred meseci opozoril vodstvo AcegasAps na nevzdržno situacijo v hčerinskem podjetju, njegovo pismo pa je dejansko ostalo brez odziva. Očitno so potrebni odločni ukrepi, začenši z odstopom Sam-marchija, ki se - tako sindikati - predstavlja kot predstavnik manjšinskega delničarja, kar je nesprejemljivo.
Enel že trka na vrata
Sindikalni predstavniki opozarjajo, da nered v EstEnergy zna izkoristiti konkurenca, začenši z državno družbo Enel, ki menda pripravlja »pohod« na Trst. Po nekaterih novicah je osrednja mestna servisna družba v zadnjem času izgubila okoli štiri tisoč
SPREMEMBA
Chomsky v dvorani Tripcovich
Jezikoslovec Noam Chomsky kot rokerski zvezdnik? Če naj sodimo po zanimanju, ki ga je sprožila najava njegovega tržaškega predavanja, je primerjava vsekakor umestna. Zanimanje je bilo tolikšno, da so morali organizatorji poiskati novo lokacijo za javno srečanje, na katerem bo govoril o novem svetovnem redu.
Znani jezikoslovec in mislec ne bo 17. septembra, kot je bilo prvotno napovedano, predaval na Pomorski postaji, temveč v dvorani Tripcovich, ki razpolaga s preko 900 sedeži.
Prijave so še možne na spletni strani www.sissa.it/chomsky ...ko boste brali te vrstice pa bi lahko zadnja prosta mesta že pošla. Organizatorji vsekakor zagotavljajo, da bodo vse prijave vključili na čakalno listo, na katero se bo mogoče vpisati do 10. septembra.
klientov, ki so jih očitno pridobile konkurenčne družbe. Gre za padec storitev, ugleda in nenazadnje tudi tržne vrednosti EstEnergy, zato večinski lastnik AcegasAps in torej občinska uprava ne moreta in ne smeta več križem rok spremljati dogajanj v družbi.
Tudi »nori« računi
so naredili svoje
Mnogi klienti EstEnergy so v preteklosti dobivali zgrešene račune, kar je po mnenju sindikatov odvisno tudi od slabe organizacije dela v družbi ter pomanjkanja osebja, ki skrbi za izdajanje računov za plin in elektriko. Tudi na tem področju naj bi Sam-marchi prišel v spor z večinskim lastnikom družbe. »Pooblaščeni upravitelj ne sme ščititi interesov manjšinskega delničarja, temveč celotne družbe EstEnergy,« je na sestanku s sindikalisti poudaril Cosolin. Sledila je zahteva po odstopu Sammarchija.
Sedež servisne družbe EstEnergy v središču Trsta
kroma
INDUSTRIJA - Meglene perspektive
Sertubi na nitki
Septembra v dopolnilno blagajno 180 od 208 zaposlenih - Sindikati zahtevajo investicije
Delavcem podjetja Sertubi spet preti dopolnilna blagajna
kroma
Delavcem podjetja Sertubi se obeta trpka jesen. V ponedeljek, 3. septembra, naj bi vpisali v dopolnilno blagajno 180 od skupnih 208 zaposlenih. Vzrok: globoka kriza v sektorju velikih kovinskih cevi, trdi lastništvo, podjetje Jindal, ki je od grupe Duferco vzelo v najem obrat v neposredni bližini škedenjske železarne.
Sindikati ocenjujejo zadevo drugače. Gospodarska kriza je že res prizadela sektor, v katerem posluje Ser-tubi. Res pa je tudi, da bi lastnik investiral v obrat toliko, kot je bilo dogovorjeno. Po nekaterih novicah naj bi investicija znašala kakih 18 milijonov evrov; sindikati omenjajo nižjo številko, kakih pet do šest milijonov evrov. V resnici pa naj bi podjetje Jindal za potrebno posodobitev obrata (predvsem kar se tiče znižanja onesnaževanja) odštelo le milijon evrov.
Sindikalni predstavniki zato zahtevajo od podjetja, naj vendarle predstavi svoj investicijski načrt (če ga sploh ima ...), obenem naj predloži mar-ketinški načrt, predvsem kar se tiče iskanja novih klientov in osvajanja tržišča. Kriza je res velika, mogoče pa bi bilo treba proizvodnjo preusmeriti na druge proizvode in ne vztrajati pri proizvajanju cevi od 200 milimetrov do 600 milimetrov premera. Podjetje na te zahteve in predloge sindikalnih organizacij ni odgovorilo. Zato so sindika-
ti iznesli dvom v vodstvene zmogljivosti sedanjega pooblaščenega upravitelja Montesija in zahtevajo srečanje s predstavniki delničarjev.
Uslužbence podjetja Sertubi so zadnje dni tudi zaskrbele novice o bodočnosti škedenjske železarne. Morebitna ukinitev obratovanja železarne bi verjetno zadala smrtni udarec podjetju Sertubi, saj je njegova proizvodnja doslej odvisna od »surovine«, ki jo proizvaja železarna. Obstaja sicer možnost nadaljevanja obratovanja, a le v primeru ko bi vlada privolila v 50-odstotni popust pri plačevanju potrebne električne energije. Nekateri obrati so že izkoristile to možnost, vse pa bo odvisno od Rima.
Delavci Sertubi se že od začetka letos nahajajo v težkem položaju. 10.ja-nuarja je bilo skoraj polovica zaposlenih vpisana v dopolnilno blagajno. Ta se je - z nekaj redkimi presledki - nadaljevala vse do konca julija. Podjetje je izkoristilo prekinitev proizvodnje za izpraznitev zalog v skladišču. Teh je bilo res mnogo, so priznali sindikati. Po izteku dopolnilne blagajne konec julija so uslužbenci avgusta izkoristili štiri tedne dopusta. Po vrnitvi z dopusta pa jih spet čaka dopolnilna blagajna, o kateri bodo razpravljali na današnji sindikalni skupščini, je napovedal sindikalni predstavnik Stefano Borini.
M.K.
GOSPODARSTVO
Pristaniška uprava: Marina Monassi hvali Formigonija
Predsednik Lombardije Roberto Formigoni je »prijetno presenečen nad dobrim upravljanjem tržaškega pristanišča in nad stalnim naraščanjem pristaniškega prometa«. Gostu z Milana, ki se je z njo srečal med obiskom v Trstu, vrača pohvalo predsednica pristanišča Marina Monassi v prepričanju, da Formigoni gleda na tržaško pristanišče kot na veliko razvojno možnost za vso Italijo.
Predsednica pristaniške uprave je na srečanju s predsednikom Lom-bardije zagovarjala predlog za ustanovitev skupne pristaniške oblasti med Trstom, Tržičem in Portom No-garom. Monassijeva verjame v razvojno priložnost, ki jo Trstu in vsej Furlaniji-Julijski krajini nudi danes premalo izkoriščena Tabeljska železnica, ki povezuje FJK z Avstrijo in Nemčijo. Na sestanku je tekla beseda tudi o načrtovani logistični platformi v Trstu in o novih tovornih železniških povezavah med Trstom, Padovo in Milanom.
Spojitev AcegasAps in Here
Upravna sveta Acegas-Aps in Here sta včeraj odobrila sporazum za spojitev obeh družb ali točneje za pripojitev prve k drugi. Novico je objavil predsednik AcegasAps Massimo Paniccia, ki je pristavil, da bo skupščina družbe načrt o spojitvi dokončno potrdila 15. oktobra. Upravni svet Acega-sAps je včeraj tudi odobril rezultate poslovanja v prvem polletju, v katerem se je čisti dobiček v primerjavi z letom poprej povečal za 10,9%.
Danes na Opčinah poklon padlim kurirkam
Na Opčinah se bodo danes spomnili petih prebeneških kurirk in štirih partizanov, ki so jih Nemci pred 68 leti ustrelili v dolinici na Mandriji, kot pravijo Openci kraju danes med ulicama S. Fosca in S. Isidoro. Borčevska in an-tifašistična združenja VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA vabijo ob 18. uri na opensko pokopališče, od koder bodo krenili v sprevodu do spomenika na Mandriji. Svečanost bodo oblikovali zbora Vesela pomlad in MoPZ Tabor ter skavti in taborniki.
Večer v muzeju Sartorio
Priljubljen poletni niz večernih srečanj v tržaških muzejih Musei di sera ponuja nocoj še zadnje večerno odprtje muzeja Sartorio na oširku Papa Giovanni XXIII. Ob 20.15 in 22.15 bodo v dvorani Costantinides predvajali film bratov Paola in Vittoria Tavianija »Le affinita' elettive«. V teku večera se bodo od 20. ure do polnoči zvrstili po štiri vodeni ogledi razstav »Serendipity: in un parco di libri« in »Salotti in fiore«, pa še ogledi stalne zbirke vile in muzeja z glasbenimi utrinki Stefana Bembija (harmonika) in Denisa Breganovicha (pozavna).
Popoldneva v knjižnici
V nizu poletnih popoldnevov v knjižnicah bosta danes in jutri dve srečanji. Danes ob 16.30 v knjižnici Stelio Mattioni v Ul. Petracco 10 v naselju Sv. Sergija delavnica ustvarjalne kuhinje za otroke od 5. leta navzgor, jutri ob 17.30 v knjigarni Quarantotti Gambini pri Sv. Jakobu (Ul. Lodole) pa bo pravljična urica v komičnem ključu z animatorjema kulturnega združenja Bobo e i suoi amici.
KRONIKA - Kraja
Vlomilci obiskali stanovanje
V času, ko se ljudje vračajo s poletnega dopusta, so spet na dnevnem redu vlomi v stanovanja, ki so se zgodili v njihovi odsotnosti in jih stanovalci odkrivajo ob vrnitvi na dom. Tako neljubo presenečenje je doživela tudi Tržačanka, ki stanuje v Drevoredu 20. septembra in je bila od doma vsega skupaj odsotna le par dni. Stanovanjske miši pa so pridno izkoristile tudi tako kratko odsotnost in vlomile v stanovanje, čeprav je vhod opremljen z jeklenimi vrati.
Da je nekaj narobe, je gospodinja odkrila že na vhodu, kjer so bili na poškodovani ključavnici vidni znaki vloma. V stanovanju je vladalo razdejanje, saj so vlomilci v sicer neuspešnem iskanju denarja razmetali vse predale, omare in druga možna skrivališča. Nazadnje so se tatovi zadovoljili z nekaterimi dragocenimi predmeti: zlatim nalivnim peresom, tremi zapestnimi urami precejšnje vrednosti, fotoaparatom in ogrlico z zlatim obeskom.
Prizorišče vloma so si skrbno ogledali izvedenci policijskega znanstvenega oddelka tržaške kvesture, ki skušajo priti zli-kovcem na sled.
/
TRST
Sreda, 29. avgusta 2012
5
TURIZEM - Od 11. do 14. oktobra v razstavnih prostorih nekdanje ribarnice
Ob letošnji Barcolani tudi prvi praznik penine prosecco DOC
Promocija vin pridelovalcev iz Veneta in Furlanije - Prisotni bodo tudi tržaški vinogradniki
Nov jadralsko-vinski binom bo zajadral na letošnji Barcolani. V dneh najbolj množične regate v Sredozemlju (od 11.do 14. oktobra) bo potekal v razstavnih prostorih nekdanje ribarnice prvi festival penine prosecco DOC. Na njem bodo pridelovalci iz Veneta in Furlani-je-Julijske krajine predstavili svoj peneči pridelek, ga dali na pokušino in tudi na prodaj. Tako bo največja športno-tu-ristična manifestacija v Trstu promovi-rala svetovno znano vino, ki nosi ime po vasi v tržaški občini.
Pobudo so predstavili včeraj na sedežu tržaške trgovinske zbornice. Njen predsednik Antonio Paoletti je poudaril, da pomeni »festival prosecca« (z uradnim mednarodnim mehurčkastim imenom Prosecco, bubbling style on show) uresničitev ene od točk protokola izpred več kot dveh let, ki je omogočil uvedbo zaščitne znamke Prosecco DOC. Prireditev je podprlo deželno odborništvo za turizem. Odbornica Federica Seganti je izpostavila njeno promocijsko plat. Ob Barcolani se zbere v mestu kakih 300 tisoč ljudi; turisti bodo tako lahko srknili vabljivo vince. Pomembno pa bo tudi dejstvo, da bosta prva dva dni namenjena poslovanju, to je operaterjem predvsem iz srednje in vzhodne Evrope in pridelovalcem, seveda v luči novih pogodb. Doslej se je prijavilo že več poslovnežev iz 12 držav, od Rusije, Ukrajine, baltskih držav in Madžarske do Nemčije in Avstrije.
Tržaška občinska odbornica za trgovino Elena Pellaschiar je pozdravila promocijsko pobudo, medtem ko je podpredsednik tržaške pokrajine Igor Dolenc opozoril, da bi morali udejaniti tudi ostale točke znanega protokola o zaščitni znamki Prosecco DOC ter predvsem vzpostaviti konkreten dialog s krajevnimi vinogradniki, da ne bi protokol ostal le »popisan list papirja.«
Sandi Škerk, predstavnik neposredno prizadetih tržaških vinogradnikov, je pozdravil pobudo, saj bo služila k promociji vina, ki nosi ime po vasi na Tržaškem. Dodal pa je, da »praznik pro-secca« ni primarnega pomena za tržaške pridelovalce vina. Zanje so poglavitne investicije v kmetijskem sektorju in olajšave omejitvenih norm. S sedanjimi je namreč
dejansko nemogoče razviti vinogradništvo tam, kjer je še do pred pol stoletja bogato uspevalo. Škerk je pozval predstavnike oblasti, naj omogočijo, kar je bilo podpisano. Le na ta način se bo lahko proizvodnja vina na tržaškem Krasu razširila na želenih sto hektarjev. Kraški vinogradniki bodo vsekakor prisotni na »fešti prosecca« s svojimi vini.
Podpredsednica jadralskega društva Barcola-Grignano, prireditelja Bar-colane, je menila, da bo »prisotnost pro-secca prestižnega pomena za regato in jadralce.« Ti bodo letos ob vpisu v jadralski torbi prejeli tudi buteljko penine. Prosecco DOC bo nadalje »vinsko zalil« razne uradne sprejeme in srečanja, bo pa prisoten tudi na mizi ob večerji na predvečer regate.
M.K.
Z leve: Federica Seganti, Antonio Paoletti, Giancarlo Moretti Polegato, Igor Dolenc in Sandi Škerk
kroma
POGOVOR - Giancarlo Moretti Polegato, predstavnik Konzorcija za zaščito Prosecco DOC
»En cent za vsako steklenico
•••
«
»O morebitnem prispevku tržaškim vinogradnikom bi se morali pogovoriti«- Njegovo podjetje pridela 22 milijonov steklenic
Giancarlo Moretti Polegato je član izvršnega odbora Konzorcija za zaščito vina Prosecco DOC iz Trevisa. Na včerajšnji tiskovni konferenci o tržaškem prazniku penine prosecco je predstavljal proizvajalce tega vina iz Veneta.
Ali ste zadovoljni z uvedbo zaščitne znamke Prosecco DOC?
»Zaščitili smo enega od svetovno znanih italijanskih proizvodov. Če ne bi tega storili, bi postal prosecco "svetovna last", kot to velja na primer za merlot, chardonnay. Ta operacija je bila pozitivna za vse območje Furlanije-Julijske krajine in Veneta.«
Z zaščitno znamko Prosecco DOC ste proizvajalci iz Veneta mnogo zaslužili ...
»Mi smo "rešili" ta proizvod, s čemer so se okoristili vinogradniki iz obeh dežel. V Furlaniji pridelujejo glero, iz katere proizvajamo prosecco, na 3.500 hektarih, v Venetu na 16.500 hektarih.«
Na Tržaškem pa nič!
»Vem, vem ... «
Ampak: prav tržaški vinogradniki so bili tisti, ki so odločilno omogočili uvedbo zaščitne znamke Prosecco DOC!
»Da, ker je zaščitna znamka vezana na kraj v tržaški pokrajini.«
Vi, vinogradniki iz Veneta, ste po uvedbi zaščitne znamke zaslužili na milijone evrov.
»Ne pretiravajmo! Prosecco je bil poznan že pred zaščitno znamko. Našim vinogradnikom je v 20 letih dela uspel prodor na svetovni trg.«
Seveda. Ampak vi ste s Prosecco DOC zaslužili, tržaški vinogradniki pa ne. Ali se ne čutite njim dolžni?
»Zavedam se, da protokol, ki je omogočil uvedbo zaščitne znamke Prosecco DOC ni bil uveljavljen. A za to ne morete kriviti vinogradnikov iz Veneta! Ne bi hotel, da bi prišlo do vojne med vinogradniki. Dežela Furlanija-Julijska krajina in ministrstvo za kmetijstvo sta tista, ki bi morala spoštovati sprejete obveze.«
Marca letos je bilo na Proseku
Giancarlo Moretti Polegato
kroma
srečanje o penini prosecco, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo iz Veneta ...
» ... Franco Manzato.«
Prav on. Na srečanju je direktor vinskega podjetja Ca'Bolani Marco Rabino menil, da bi morali proizvajalci prosecca priskočiti na pomoč tržaškim vinogradnikom. Predlagal je konkreten »prispevek«: en cent za vsako prodano steklenico penine prosecco. Kaj menite vi o tem predlogu?
»Predlog bi morali oceniti. O tem
lahko izrečem le osebno mnenje, kot proizvajalec vina, ne pa kot predstavnik našega Konzorcija.«
Kakšno je torej mnenje proizvajalca?
»O tem bi se morali pogovoriti. Ne gre pa vnašati razdora med proizvajalci iz Veneta in Furlanije.«
Tu gre za vinogradnike iz tržaške pokrajine, za investicije na tem območju.
»Treba bi bilo preveriti, kako bi se dalo predlog zakonsko izpeljati. Jaz poudarjam le eno: mi, vinogradniki, moramo biti čim bolj enotni. Kajti boriti se moramo proti velikim svetovnim proizvajalcem vina.«
Koliko buteljk pridela vaše podjetje?
»22 milijonov steklenic.«
Pomeni, da bi vaš »prispevek« znašal 220 tisoč evrov letno ...
»Ampak mi ne pridelamo le prosecco ... «
M.K.
KLIMATSKE SPREMEMBE - Zaskrbljujoči izsledki raziskave tržaških znanstvenikov
Tudi vongole žrtve segrevanja
Ekipa OGS je s klimatologom Filippom Giorgijem analizirala posledice na gojiščih - Pričakovanja niso spodbudna
Tudi vongole so zelo občutljive na klimatske spremembe, še posebej na segrevanje morske vode in na intenzivnost in pogostost dežja, ki neposredno vpliva na količino planktona, s katerim se školjke hranijo. Če se zdajšnji trend globalnega segrevanja ne bo bistveno spremenil, bo teh užitnih morskih školjk vse manj. S tem ne bodo prikrajšani samo sladokusci in prizadeto ravnotežje morskega ekosistema, temveč tudi pomembna ekonomska dejavnost. Danes je namreč ob obalah severnovzhodne Italije kar 4500 hektarjev lagun namenjenih gojiščem vongol, dejavnosti, v kateri je skupno zaposlenih 2500 ljudi.
Navedene zaključke je skupina tržaških raziskovalcev včeraj predstavila na mednarodni konferenci o posledicah klimatskih sprememb na morske in gorske ekosisteme v Sredozemlju, ki poteka na Malem Lošinju.
Ekipa treh raziskovalcev tržaškega Inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, v kateri so bili Donata Melaku Canu, Cosimo Solidoro in
Tržaški znanstveniki svarijo, da utegne globalno segrevanje sladokusce prikrajšati za slastne vongole
Giampiero Cossarini, je skupaj z izvedencem za klimatske spremembe pri Mednarodnem središču za teoretsko fiziko prav tako v Trstu Filippom Gior-gijem izvedla dokaj poglobljeno razi-
skavo na gojiščih školjk. Kot testno območje so vzeli v poštev 550 kv. kilometrov lagun z gojišči užitnih školjk in spremembe v dveh 30-letnih obdobjih. Analizirali so spremembe v obdobju
1961-1990 in jih na osnovi matematičnih modelov primerjali s pričakovanim stanjem v tridesetletju 2071-2100. Pri tem so upoštevali scenarij klimatskih sprememb A2, ki so ga izdelali v mednarodnem panelu znanstvenikov ICCP (ta scenarij predvideva, da v naslednjih desetletjih ne bo bistvenih sprememb glede na zdajšnji trend toplogrednih emisij).
Zaključki so zaskrbljujoči. Do konca stoletja naj bi se temperatura morja v Tržaškem zalivu zvišala za 4 stopinje Celzija, to pa ne bo brez posledic za gojišča.
»V bistvu bomo imeli nek efekt domino,« pravi Cosimo Solidoro. »S segrevanjem klime se spreminja tudi režim dežja, oboje pa zmanjšuje vsebnost prehrambnih snovi v vodi«. Raziskovalci so izdelali tudi nekaj uporabnih scenarijev za gojišča, ki naj bi klimatskim spremembam vsaj delno lahko kljubovali s »sajenjem« školjk ob koncu poletja ali koncu zime in ne, kot se dogaja danes, na pomlad.
MIRAMAR
Želva Berta bo kmalu spet zaplavala
Želva Berta, ki je nekaj dni go-stinja miramarskega morskega parka, bo kmalu okrevala in spet svobodno zaplavala. Tržaška športna ribiča sta prejšnji teden približno dve milji pred barkovljansko obalo pomotoma ulovila glavato kare-to, veliko želvo zaščitene vrste ca-retta caretta. Žival, ki se je ujela na trnek in se zapletla v dolgo vrvico, sta odpeljala do obale, kjer sta jo izročila organizaciji WWF. Po odstranitvi trnka jo je v miramarskem morskem parku pregledal veterinar zdravstvenega podjetja Paolo Zuc-ca.
Želva s polmetrskim oklepom tehta 30 kilogramov in je stara od 20 do 25 let. Pri WWF so razložili, da žival še ni odrasla, saj še raste in se zaenkrat ne more razmnoževati. Najverjetneje je priplavala iz Grčije. Nekaj dni je bila na opazovanju, nakar jo bodo spustili v morje in bo lahko nadaljevala svojo pot po Severnem Jadranu ter spet proti jugu.
6
Sreda, 29. avgusta 2012
TRST
/
NABREŽINA - Učenci in starši OŠ Virgila Ščeka
Na sejmu prodajali odrabljene igrače
S prodajo le teh in ročnih del zbirali sredstva za obšolske dejavnosti
rr
Letos je Združenje staršev učencev OŠ V. Šček v Nabrežini ob priložnosti praznika sv. Roka - od 11. do vključno 16. avgusta priredilo sejem rabljenih igrač, knjig ter ročnih del. Veliko otrok in staršev je sodelovalo bodisi z nabirko odra-bljenih igrač kot tudi s prisotnostjo pri stojnici. Otroci so skupaj s starši tudi se-šili ribice iz blaga, jih napolnili s posušeno sivko in jih potem obesili na ribiško mrežo zraven stojnice. Vsak dan so priredili tudi bogat srečolov. Pester program in prijetno vreme sta privabila obilo obiskovalcev tako, da je sejem doživel velik uspeh. Izkupiček bo Združenje staršev namenilo raznim dejavnostim, ki se bodo zvrstile v prihodnjem šolskem letu 2012/2013. Ob tem naj spomnimo na ostale, že usklajene dejavnosti kot je npr. božični sejem v sodelovanju z KD Igo Gruden, šiviljska delavnica in udeležba na pustnih povorkah na Opčinah in v So-vodnjah, velikonočni sejem, skupni izlet ob koncu šolskega leta ipd. Ob vseh teh dejavnostih organizira Združenje staršev še dodatne popoldanske dejavnosti na šo-
li, ki so v oporo staršem, ki potrebujejo popoldansko varstvo za svoje otroke. Združenje staršev je pred kratkim tudi izvolilo novega predsednika in predstavnike staršev - nov odbor z obilo idejami in polno volje do dela, ki bo potekalo naprej po že ustaljeni poti prejšnjega vodstva.
Poudariti velja, da je uspeh poletnega sejma sad truda in prostovoljnega dela vseh, ki jim je pri srcu obstoj in dobro delovanje nabrežinske osnovne šole in je obenem tudi dokaz, da se -kljub vsesplošni krizi - s skupnimi močmi lahko doseže marsikaj. Res je,da je šolski sistem danes pod velikim pritiskom in ravno zato moramo tudi posamezniki pripomoči za dobrobit skupnosti. Združenje staršev OŠ V. Šček se tega že dolgo let zaveda in si zato z raznimi pobudami prizadeva, da bi čimbolj sodelovalo s šolo. Vsem staršem in otrokom se zato toplo zahvaljujem za opravljeno delo in voščim vsem skupaj še polno uspeha in dela....kar tako naprej!
Irene Pahor predsednica Združenja staršev
S prodajnega sejma rabljenih igrač, knjig in ročnih del v Nabrežini
MILJE - Občina
Javni srečanji o odpadkih in telefoniji
Občina Milje sklicuje prihodnji teden dve javni srečanji z občani o okoljsko občutljivih temah. V ponedeljek, 3. septembra, bodo ob 18. uri v občinski dvorani Millo predstavili izsledke javnomnenjske raziskave o službi za odvoz odpadkov, ki jo je izdelala družba Domino.
V sredo, 5. septembra, pa bo prav tako ob 18. uri vendar v dvorani Verdijevega gledališča javna predstavitev občinskega pravilnika o mobilni telefoniji in s tem povezanim nameščanjem anten. Sodeloval bo dr. Turco, izvedenec družbe Polab, ki je pripravila osnutek pravilnika.
ŠOLA SV. CIRILA IN METODA - Na pobudo Združenja staršev
Tabor Jezikajte v angleščini
Mladi udeleženci so se ob koncu predstavili z igrico o kitu in polžku
V petek se je v Postojni zaključil tabor angleškega jezika Jezikajte v organizaciji Združenja staršev nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda s Ka-tinare. Udeleženci so pod mentorstvom učiteljev angleškega materne-ga jezika sami dramatizirali igrico po pravljici o kitu in polžku (The Snail and The Whale).
Absolventka likovne pedagoške fakultete Tanja Pečenko jih je vodila v likovni delavnici, kjer so si sami iz odpadnega materiala izoblikovali rekvizite in kostume. Skupno so sooblikovali še zaključno koreografijo. Sproščeno so na zaključni prireditvi-ci predstavili igrico hvaležni publiki, ki jih je nagradila s toplim aplavzom.
Na sliki foto Montenero) so udeleženci in udeleženke tabora jezikajte Zdaj pa sta na vrsti še delavnici Mišk@ in Poglej ptička! Razpoložljivih je še nekaj mest. Za vse informacije in prijave so člani združenja staršev na voljo na tel. 3202717508 (Tanja) ali po mailu: zscirilme-tod@gmail.com.
Včeraj danes
[I] Lekarne
U Kino
Čestitke
Danes, SREDA, 29. avgusta 2012
JANEZ
Sonce vzide ob 6.23 in zatone ob 19.48 -Dolžina dneva 13.25 - Luna vzide ob 18.21 in zatone ob 3.55
Jutri, ČETRTEK, 30. avgusta 2012
ROZA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,2 stopinje C, zračni tlak 1017,7 mb ustaljen, vlaga 44-odstotna, veter 3 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinje C.
Do sobote, 1. septembra 2012
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 - 040 634144, Ul. Revoltella 41 - 040 941048, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. di Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 - 040 421040 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Dragi MATIJA, danes, ko praznuješ tvoj 6. rojstni dan, želimo ti, da bi bil vedno priden, zdrav in nasmejan! Voščimo ti obilo sreče in veselja in da bi se ti izpolnila vsaka skrita želja! Teti Fjona in Karin ter vsi, ki te imamo radi.
Danes na torti bo 6 svečk gorelo in pri nas doma bo vse veselo! Mojmu bratcu MATIJI bom za rojstni dan pesmico zapela in mu vse najboljše zaželela! Isabel
DUNJA za tvoj rojstni dan ti želimo: Dneve nasmejane, srečne, s soncem obsijane, s prijateljstvom, ljubeznijo pot življenja tlakovane. ENDA-DAMA
Draga Šentjakobčanka GIULIA! Saj sploh važno ni, če se 2 spremeni v 3, za tem pa še ničla stoji! Pomembno je, da še naprej ostaneš tako veseljaško razpoložena, polna sanj in načrtov. Ob rojstnem dnevu ti iz srca voščimo vse najboljše! Irena, Radha, Jasna in Ana.
Proti Proseku danes Abraham hiti, da mu naša FLAVIA iz objema ne ubeži. Soletniki ji želimo zdravja in sreče obilo ter veliko skupnih srečanj za prijetno razvedrilo.
Učiteljica MAURA! Danes je tvoj rojstni dan, tokrat Abrahamu segla si v dlan. Zdravja in veselja naj bo vedno polna skleda, iskrene čestitke ti pošiljajo tvoji učenci 5. razreda.
Uona je sama rožce sejala, jih ljubkovala in negovala. Se rožce danes ti smejijo, skupaj z nami ti zdravje in srečo želijo. Družinska klapa.
Naša draga nona DUDE rojstni dan ima, z nama se vsak dan igra, jogurt in čaj za malico da in z Ronkotom zemljo kopa. Vse najboljše ti želiva iz srca Danja in Deva.
ALEŠU in JASMINI samo besedi dve: bodita srečna! A želja ena: naj ljubezen vajina bo večna! SŠKD Timava.
[ITI Osmice
AMBASCIATORI - 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«.
ARISTON - 18.45 »I giorni della vendem-mia«. Poletna arena: 21.00 »I giorni del-la vendemmia«.
CINECITY - 15.30, 17.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 18.30 »The Amazing Spiderman«; 16.30, 18.40 »Lol - Pazza del mio migliore ami-co«; 15.45, 17.55, 20.05, 21.10, 22.15 »The expandables 2 - I mercenari 2«; 21.15 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.00, 16.30, 18.05, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 17.00, 19.10, 21.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«.
FELLINI - 16.30, 18.15, 21.00 »Lol - Paz-za del mio miglior amico«.
GIOTTO MULTISALA 1 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
GIOTTO MULTISALA 2 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 15.55 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.50 »Ted«; 15.00, 17.10, 18.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sin-hro.)«; 20.25 »Popolni spomin«; 18.05, 20.35, 21.30 »Larina izbira«; 15.05, 17.15, 19.25, 21.35 »Plačanci 2«; 19.20 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 15.20, 18.10, 21.00 »Bournova zapuščina«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Millennium - Uo-mini che odiano le donne«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.15, 22.00 »Il cavaliere socuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 3: 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.20 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mercenari 2«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; Dvorana 4: 17.30, 20.15, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »I mercenari 2«.
BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita na pozno poletno osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoniku. Tel. 040-229164.
OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah 30.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel.št. 040-2907049.
OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk.
V PRAPROTU je odprta osmica pri Franč-kotu in Bobotu Briščak.
Loterija
28. avgusta 2012
Bari	37	13	20	84	90
Cagliari	68	37	57	39	15
Firence	18	37	64	74	73
Genova	51	73	66	79	41
Milan	68	12	31	35	63
Neapelj	80	12	16	67	60
Palermo	29	53	22	13	69
Rim	75	57	8	33	44
Turin	55	87	36	81	16
Benetke	37	1	27	77	8
Nazionale	56	22	15	31	5
Super Enalotto Št. 103
15 27 30 34 75 80	jolly70
Nagradni sklad	1.886.456,97 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 11.761.961,87 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
7 dobitnikov s 5 točkami	40.424,08 €
662 dobitnikov s 4 točkami	431,10 €
29.185 dobitnikov s 3 točkami	19,47 €
Superstar	71
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	43.110,00 €
163 dobitnikov s 3 točkami	1.947,00 €
2.279 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.993 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
34.922 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
TRST
Sreda, 29. avgusta 2012
7
VZPI-ANPI
OPČINE-BANI-FERLUGI-PIŠČANCI
¡¿t LLLILLLI! LLIILLulllLL
5 PREBENEŠKIH KURIRKAM IN 4 PARTIZANOM
Zbirališče: ob 18. uri na openskem pokopališču, nato bomo krenili do spomenika v parku na Kraški ulici.
Spregovorila bosta Mara Race - Taborniki RMV in Matia Mozenič - Skavti SZS Zapela bosta zbora Vesela pomlad In
MoPZ Tabor	.....
Vabljeni!
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje suplenc iz pokrajinskih lestvic za š.l. 2012/13 na slovenskih šolah na Tržaškem potekalo danes, 29. avgusta, na Nižji srednji šoli S. Kosovela na Opčinah, Bazoviška ul. 7, ob 9.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.00 za nižjo in višjo srednjo šolo.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA sporoča, da zaradi selitve rav-nateljskega in tajniških uradov na novi sedež na SŠ S. Gregorčič (Dolina št. 210), v četrtek, 30. in petek, 31. avgusta, uradi ne bodo poslovali za stranke.
ZDRUŽENJE STARŠEV sporoča, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije: do petka, 31. avgusta, na tel. 3202717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE IN NIŽJA SREDNJA ŠOLA S. KOSOVELA sporočata, da bo prva seja zbora učnega osebja Večstopenjske šole Opčine v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu šole Gregorčič v Dolini.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE
sporoča, da bo prva seja zbora učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 10.00 v konferenčni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 7.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da bo 1. plenarna seja učnega osebja v ponedeljek, 3. septembra, ob 11.00 na sedežu pri Sv. Ivanu.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00.
NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Opčinah od 8.00 do 12.35, na Proseku od 7.55 do 12.30.
M Izleti
kaj prostih mest. Prijave čim prej na tel. št.: 040-226117. Maša in kosilo na Višarjah, v primeru slabega vremena bomo šli k Gospe Sveti na Koroško. Odhod avtobusa ob 6.30 izpred domače cerkve.
OPZ F. BARAGA vabi na skupno družinsko romanje na Barbano, v nedeljo, 2. septembra, popoldne, ki ga bo vodil upokojeni koprski škof msgr. Metod Pirih. Vabljene cele družine. Javite se čim prej na tel. št. 347-9322123.
Ü] Obvestila
IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, obvešča, da so še prosta mesta za enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra. Izlet je namenjen otrokom in družinam, ter najstnikom, ki bivajo na teritoriju treh občin. Info in vpis do
1.	septembra: 345-7542164 (Daša). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00.
BAZOVSKA ŽUPNIJA organizira romarski izlet na sv. Višarje v nedeljo,
2.	septembra. Na avtobusu je še ne-
ANED Združenje bivših deportiran-cev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta.
POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure.
VZPI ANPI Opčine - Bani - Ferlugi in Piščanci - Ob obletnici ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov bo danes, 29. avgusta, proslava v dolini na Mandriji. Z openskega pokopališča bomo ob 18. uri krenili do njihovega spomenika. Vabljeni!
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bo seja izvršnega odbora v četrtek, 30. avgusta, ob 20.00 v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 2.
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 30. avgusta, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159).
DRUŠTVO SKUADRA UOO prireja 2. veliki konjeniški praznik Konji na Krasu, ki bo v Cerovljah št. 1/o (pri kmečkem turizmu) v petek, 31. avgusta, soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, s konjeniškimi igrami, tekmo kočij, country glasbo in plesom ter kavbojsko gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah pri športnem igrišču in v Cerovljah ob vhodu v vas. Vabljeni vsi!
INTENZIVNI TEČAJ ANGLEŠČINE za najstnike - Sklad Mitja Čuk prireja 15- urni tečaj angleškega jezika za dijake nižje srednje šole in bienij višjih srednji šol od 3. do 5 septembra, od 9. do 13. ure. Vpisi in info do 31. avgusta v uradu Sklada Mitja Čuk (od 10. do 13. ure) na tel. št. 040212289 ali info@skladmc.org
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od 8. do 16. ure.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
DRAGA MLADIH (Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) v soboto, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Peterlinove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štuhec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni!
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru začela nova sezona vadbe Pilatesa. Vabljene.
SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih.
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru spet začela vadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Vabljene.
NK KRAS REPEN obvešča, da bo prvi trening ter informativno srečanje za mlajše Cicibane (letniki 2005, 2006,
2007) ter Cicibane (letniki 2002, 2003, 2004) v ponedeljek, 3. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vabljeni tudi novi mladi nogometaši! Info: tajništvo 040-2171044, Srečko 328-0350533, Giacomo 334-6649732.
PRI MEPZ IGO GRUDEN iz Nabreži-ne začnemo z vajami v ponedeljek,
3.	septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Tedenske vaje bodo potekale ob ponedeljkih in četrtkih. Vabljeni tudi novi pevci in pevke.
SKD VIGRED vabi v torek, 4. septembra, ob 20.30 na pokrit prostor pod vrtcem v Šempolaju na ogled veseloigre »Zbeži od žene« v izvedbi dramske skupine Pd Štandrež.
MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE; vabljeni vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal vsak četrtek v mesecu septembru (začetek 6. septembra) ob 18.30 v Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. V okviru Pe-terlinovega festivala ga prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov.
MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Gu-štin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala.
OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji De-vinskega vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala.
SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevovodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperi-tiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projektov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Peter-linovega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot -SKD Barkovlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka, 7. septembra.
TABORNIKI RODU MODREGA VALA tudi letos organizirajo BOP - bazoviški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v soboto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej).
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se bo sezona začela v ponedeljek, 10. septembra. Urniki treningov: 1. skupina (4-6let) - pon. in pet.16.30-17.30 v prostorih Sklada M. Čuk na Opčinah; 2. skupina (711 let) - pon.16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet.17.18.30 OŠ F. Bevk na Opčinah; 3. skupina (12-15 let) -pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00 OŠ F. Bevk na Opčinah;
4.	skupina (nad 15 let) - pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.00-21.00 OŠ F. Bevk na Opčinah. Za info in vpis: 349-7597763 ali info@cheerdance-millenium.com
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Proseška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša 340-9116828, masha.pre-garc@gmail.com
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETIKA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasolatrst.bor@gmail.com.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2012/2013. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas - Na-brežina 102 (tel.040-2017370).
PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarje-vem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosve-ta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 040-51377 od 15. do 18. ure; sport-nasolatrst.bor@gmail.com.
81 Prireditve
KD KRAŠKI DOM vabi v petek, 31. avgusta, ob 20. uri v Kraško hišo v Repnu na koncert MoPZ slovenskega društva Triglav iz Novega Sada, sodeluje MoPZ Kraški dom.
SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega in VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje -Prebeneg vabita na proslavo ob 40. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB v Prebenegu, ki bo v nedeljo, 2. septembra. Zbirališče ob 16.45 pri lipi v Prebenegu.
KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabita v torek, 4. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repnu, na predvečer 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Gosta večera bosta Maja Haderlap in Miroslav Košuta, pogovor bo vodil Marko Kravos.
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje de-vinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.30-13.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri.
H Mali oglasi
40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365.
DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno. Tel. 339-5840600.
DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 349-8430222
IŠČEM KNJIGE za tretji letnik elektronske smeri J. Stefan. Tel 3348229841.
PODARIM tri male simpatične mucke, 2 tigrasta samčka in 1 črnobeli. Tel št. 337-1017758.
PRODAM KNJIGE za vse razrede li-ceja F. Prešeren. Tel. 040-214894 v večernih urah.
PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elettronica ed esercitazioni pra-tiche - Catallo, Rigan«. Tel. št.: 0404528575.
PRODAM železna vrata, 2 x 0,80 (200,00 evrov), posodo za grozdje 10 kvintalov (100,00 evrov) in hladilnik detroit s tremi predali (750,00 evrov). Tel. 040-814212.
PRODAM kraško skrinjo iz oreha, okrašena z rožami. Tel. 339-7396098.
PRODAM stenski klavir, primeren tudi za začetnike, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 340-3753876.
PRODAM učbenike za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini in S. Kosovel na Proseku. Tel. 040-200622.
STANOVANJE veliko 85 kv. m., delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-220729.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614.
Prispevki
V	spomin na Liviota Trampuža daruje Vera Puntar 15,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na gospo Jolando Glavina daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za sekcijo VZPI Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Gizele Fabris vd. Verginella daruje Adelina 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob drage Lee Krmec daruje Meri Smotlak 20,00 evrov za dolinsko cerkev.
V	spomin na Livia Trampuža darujejo prijatelji 65,00 evrov za KD Pro-sek Kontovel.
Namesto cvetja na grob Jolande Gla-vina darujeta Giuliana in Elisabetta Malalan 20,00 evrov za Mladinski zbor Tončka Čok iz Lonjerja.
Deževne kapljice šumijo v vetru večernem na tla. Tiho, žalostno je sredi srca.
(S.Kosovel)
+
Zapustil nas je
Giulio Zeriali
Žalostno vest sporočajo
žena Luigia, sinova Susanna in Jurij, vnuka Giulio in Vanessa ter ostalo sorodstvo.
Pokojnik bo ležal v četrtek, 30. avgusta od 9.00 do 11.40 v Ulici Costalunga. Pogreb z žaro bo v četrtek, 6. septembra ob 14.30 v cerkvi v Križu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Križ, 29. avgusta 2012
Pogrebno Podjetje SantAnna-Nabrežina
Ob izgubi dragega očeta Giuliota izrekamo Juriju in svojcem iskreno sožalje
Martin in družina
Ob izgubi dragega očeta Giulia izreka iskreno sožalje Juriju in družini
Rajonski svet za Zahodni Kras
8
Sreda, 29. avgusta 2012
KULTURA
/
KNJIŽEVNOST - Dve odlično obiskani srečanji v Barkovljah in Ljubljani
Pahor o svojem doživljanju morja, zakonu in slovenski neenotnosti
Iztočnica za zanimiva pogovora je bil izid novega dnevnika - Knjige o Radi
»Zmeraj iščem začetek stvarem. In začetek našega morja je bil v Pedočinu, kjer so bili moški in ženski kopalci ločeni. In kjer so naše matere imele dolga črna krila, ki so se v vodi napihnila kot baloni.«
Tako je Boris Pahor začel pogovor o svojem doživljanju morja. Kraj, kjer je pogovor potekal, bi ne mogel biti primernejši: barkovljanski nasip. Pahor je 99. rojstni dan počastil z dvema množičnima srečanjema s svojimi bralci: v ponedeljek zvečer je o svojem najnovejšem delu - Knjigi o Radi spregovoril na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena, v torek dopoldne pa v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Obeh se je udeležilo res veliko pisateljevih prijateljev in bralcev.
Tržaško srečanje je bilo prijetno in sproščeno. Pahorja je ob prihodu pričakala zdravica, ki jo je zapel priložnostni zbor barkovljanskih pevcev. Sledil je zanimiv pogovor, ki ga je vodila urednica Mladike Nadia Roncelli in v središču katerega je bilo kot omenjeno »Pahorjevo« morje. Da je na morje izredno navezan, pričajo že naslovi njegovih del: Dihanje morja, Mesto v zalivu, Parnik trobi nji ...
Pisatelj se je spomnil tudi kopanja na barkovljanskem nabrežju, kjer so se kot otroci in najstniki »pekli kot kuhani raki. To je bilo pred fašizmom, preden so se začele muke za mladega človeka, ko se Slovenci in Italijani nismo sovražili. Jaz sem se celo zaljubil v neko Lauro,« se je z nasmehom na ustih spominjal pisatelj. Po vojni se je rad sončil in kopal na valobra-nu sredi zaliva, z ženo Rado pa sta hodila v Devin, tu brala Kosovela in Murna in se spuščala do plaže pod gradom.
Pahor je v svoja dela rad vključeval morje tudi »nekako izzivalno do Ljubljane, ki ni imela do njega nobenega odnosa«, pred morjem pa se je rad tudi spo-vedoval, na primer na tistem pomolu San Carlo, ki sta ga pred njim obiskovala že Kette in Kosovel.
V pogovoru se je Pahor dotaknil še številnih tem, na primer velikega miste-rija narave, pred katerim se redno priklanja, svoje ljubezni do gora, katerim je vsako leto posvetil štiri do pet dni ...med katerimi pa se je počutil kot »izdajalec« morja. In potem ko je stisnil na desetine rok in podpisal na desetine knjig, je iz rok pri-rediteljic večera (urednice Nadie Roncelli in upraviteljice Tržaške knjigarne Ilde Košuta) prejel tudi torto. Na njej je bila upodobljena jadrnica ...
Včeraj dopoldne pa se je Pahor kot omenjeno mudil v slovenski prestolnici in v prepolni knjigarni Konzorcij spregovoril o Knjigi o Radi ... in Sloveniji.
Pahorja je v Barkovljah pričakala tudi torta .
Nova knjiga prinaša kot znano dnevniške zapise, ki so nastajali med letoma 2009 in 2011, v času, ko je njegova žena zbolela in umrla. Kot je med drugim povedal pisatelj, sta s soprogo imela skupno točko - negativno preteklost, oba sta namreč izkusila italijansko diktaturo. Ker pa
kroma
so bili pri Radi ponosni na svojo identiteto, so na fašizem gledali zviška. Ta ponos se je po Pahorjevih besedah začel pri Ra-dinem bratu Janku Premrlu - Vojku, ki se je vse življenje pripravljal na odpor. O njem je Rada napisala tudi knjigo Moj brat Janko Vojko. Prav zaradi ponosa bi Rado lah-
ko dal, kot je dejal, za zgled Sloveniji. Ta je sicer spoštovana, a sama sebe ne spoštuje, kot država nima ponosa, čeprav ni nobenega razloga za to, da bi se podcenjevali.
Slovenski narod tudi ni enoten, zato je kot neomajen zagovornik nacionalnosti prepričan, da bi bilo treba iz dveh razklanosti narediti eno enoto, le tako bi Slovenija lahko delovala kot država. Ljudje bi, tako pisatelj, morali imeti čut za nacionalnost, morali bi biti solidarni za skupnost, parlament pa bi moral delovati »kot svetišče«, v katerem bi se gradila enotnost za prihodnost.
Na predstavitvi, na kateri je sodeloval tudi urednik Zdravko Duša, je tudi iskreno spregovoril o svoji zakonski zvezi, ki je temeljila na svobodi, ki jo je, kar je odkrito opisal tudi v knjigi, celo izrabil; pri tem je imel v mislih nezvestobo. Danes priznava, da žene ni bil vreden, kajti sama je bila plemenita in ga je imela kljub temu rada.
Ljubljanske predstavitve so se med drugimi udeležili Ciril Zlobec, Veno Taufer, Matjaž Kocbek, slavljencu v čast pa sta zapela tudi Severa Gjurin in Vlado Kreslin. (pd, sta)
AREZZO - Na 60. mednarodnem tekmovanju Polifonico
APZ Tone Tomšič blestel
Po prestižni Veliki nagradi se ponašajo, da so »največkrat nagrajeni zbor na svetu«
Spletna stran Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič navaja podatek, da je priznana skupina »največkrat nagrajeni zbor na svetu«. Zborovodja Se-bastjan Vrhovnik prav gotovo skrbi za ohranitev rekorda, saj je v zadnjih dveh mesecih osvojil kar dve pomembni nagradi. Julija je zbor prejel prvo nagrado v kategoriji mešanih zborov na mednarodnem tekmovanju v Spittalu, ki je bila uvod v dosežek, s katerim se zbor ponaša od sobote, ko so mu podelili Veliko nagrado 60. mednarodnega tekmovanja Polifonico v Arezzu.
Slovenska himna je zmagovalcem v čast zaključila jubilejno izvedbo najstarejšega zborovskega tekmovanja na svetu, ki je kljub neugodnim finančnim razmeram uspelo pokazati spodbudne znake potrebne prenove pod novim vodstvom umetniškega vodje Piera Carabe in predsednika Carla Pedinija. Dober nivo tekmovalcev iz Italije, Filipinov, Španije, Madžarske, Slovenije in Poljske,
ugledna žirija svetovno priznanih umetnikov, med katerimi so bili tudi Javier Busto, Gary Graden in Bo Holten, nenazadnje napoved bistvenih sprememb tekmovanja s prenovljenim statutom in strukturo (predvsem uvedba tekmovanja za otroške zbore v prihodnjem letu) so bili zgovorna vizitka nove dobe in dajejo nagradi posebno vrednost.
Ljubljanski zbor je z ubranim zvokom, natančnostjo in muzikaličnostjo izvedb prejel prvi nagradi v kategoriji z zgodovinskim sporedom in v kategoriji za sodobno glasbo; Vrhovnik ni izbral najlažje poti v zaključnem izboru za Veliko nagrado, saj je ponovno preizkusil pred žirijo spretnost obvladanja različnih stilov in je tako osvojil s svojim zborom še najvišje priznanje. Zmaga daje pravico do udeležbe na tekmovanju za Veliko nagrado Evrope 2013, ki se bo odvijalo ravno tako v Arezzu.
Med italijanskimi zbori sta se odlikovala rimski zbor Musicanova Fa-
brizia Barchija, ki se je s prvo nagrado v kategoriji z renesančnim programom lahko udeležil tudi tekme za Veliko nagrado in Coro da camera di Torino Daria Tabbie, ki je zmagal na državnem tekmovanju. Italija pa je dobila drugo, tokrat častno priznanje, saj je vodstvo tekmovanja podelilo medaljo Predsednika Republike za posebne zasluge na kulturnem področju Santeju Fornasieru. Predsednik italijanske federacije zborov in sedanji predsednik Evropskega zborovskega združenja ECA je v zadnjem desetletju bistveno prispeval k povišanju povprečne kvalitete italijanskih zborov in je z mnogimi pobudami poskrbel za izboljšanje njihovih delovnih in umetniških standardov. Italija se je pod njegovim vodstvom izkazala v mednarodnem merilu, nenazadnje z izjemnim uspehom največjega evropskega zborovskega festivala Europa Cantat v Torinu.
ROP
Podelili Veronikino nagrado in zlatnik poezije
Na celjskem Starem gradu so sinoči podelili Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta v Sloveniji. Prejel jo je pesnik Primož Čuč-niku za knjigo Mikado; za nagrado je prejel 4000 evrov bruto in posebno listino celjske občine. Zlatnik poezije za življenjski opus pa je prejela Svetlana Makarovič. Čučnik je za STA povedal, da je nagrade vesel, a hkrati zelo presenečen, saj je bil za Veronikino nagrado no-miniran že večkrat. Žirija za podelitev letošnje Veroniki-ne nagrade, ki so jo sestavljali Milan Vincetič, Alenka Jovanovski in Gregor Podlogar, je v utemeljitvi zapisala, da je Čučnikova sedma pesniška zbirka Mikado programska, na kar napeljuje že sam naslov. Knjiga, ki je izšla pri Študentski založbi Ljubljana, sledi istoimenski igri, pri kateri igralec pobira palčke, ki so raztresene po neki površini, ne da bi pri tem premaknil katerokoli drugo. Čučnik tako v uvodu h knjigi poudarja, skladno s pravili igre, da so nekatere paličice/pesmi vredne več od drugih. »Tako nam avtor že na začetku razkrije strukturo knjige in postavitev le-te, bolj prikrito pa poudari tudi ludistično plat poezije. In prav ta plat je tokrat pri Čučniku vzeta zelo zares, saj igra v tej poeziji ni mišljena kot eksperiment, kot igračkanje ali preigravanje, temveč kot težnja, kako nekaj povedati in ubesediti,« ocenjuje žirija. Po njenem mnenju je Mikado nadaljevanje filozofsko-pesniške-ga iskanja, ki se kot preplet glasov, jezikov, citatov, besed, zvenov in hrupa izteče v nedokončano, povsem odprto pesniško partituro, pripravljeno za izvajanje v bralčevi glavi ali pa kot kompozicija za pesniški dogodek. Mikado je Čučnikov post obračun z modernizmom, je njegov logičen zaključek, je še zapisala žirija.
BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL - Pod vodstvom direktorja Alberta Barbere
V ospredju režiserke in mladi ustvarjalci
Nocoj začetek s filmom Mire Nair o fundamentalizmu - V naboru 18 filmov tekmovalnega sporeda še druge aktualne teme - Letos tudi filmska tržnica
Priznani filmski ustvarjalci se bodo od danes ponovno sprehajali po rdeči preprogi beneške filmske Mostre. Direktor festivala Alberto Barbera je za 69. izdajo predvidel več novosti. Letošnji festival obeta filme številnih režiserk, poleg uveljavljenih imen pa se bodo imeli priložnost predstaviti tudi mladi ustvarjalci.
Festival bo danes odprla indijska režiserka Mira Nair s političnim trilerjem »The Reluctant Fundamentalist« (Ugovor vesti nekega fundamentalista), nastalim po romanu Mohsina Hamida. Posebnost izdaje je, da bo med 52 filmi s programa kar 21 takih, ki jih podpisujejo režiserke. Poleg Nairove so med njimi še Djamila Sahraoui iz Alžirije, Jazmin Lopez iz Argentine ter v ZDA rojena Rama Burshtein.
Beneški filmski festival slovi tudi po tem, da ga obiščejo številni priznani režiserji in igralci. Letos pričakujejo igralce Bena Afflecka, Kate Hudson, Winono Ryder ter režiserja Briana De Palmo in Kima Ki-duka. Barbera pa je opomnil, da filmski festivali niso namenjeni zgolj
Indijska režiserka Mira Nair
sprehodom zvezdnikov. Za letošnjo izdajo je predvidel kar nekaj novosti. Festivali bi se morali vrniti h koreninam, v čas, zaznamovan z raziskovanjem in širjenjem obzorij, ne pa da se vse stavi zgolj na uveljavljene ustvarjalce. Zato se je Barbera odločil, da bo "tvegal" ter izbral tudi filme mladih ustvarjalcev. Na Mostri uvajajo tudi filmsko tržnico, ki bo protiutež doslej pretežno umetniško naravnani na-
ravi festivala. Na tržnici s svojimi izdelki predstavljali filmski ustvarjalci z vsega sveta. Hkrati bodo v sklopu projekta »Biennale College - Cinema« podprli mlade ustvarjalce, ki si lahko obetajo tudi finančno podporo za uresničenje svojih zamisli.
Poleg retrospektivnega nabora filmov iz umetniško-zgodovinskega arhiva Beneškega bienala bodo letos v novi sekciji »Venezia Classici« na ogled številni filmi, nastali v minulem stoletju. Z novo sekcijo bi organizatorji festivala radi predvsem mladim, v vsem blišču, ki ga omogoča aktualna tehnologija, predstavili bisere iz svetovne filmske zgodovine.
V osrednjem festivalskem programu se bo za zlatega leva potegovalo 18 filmov. Ameriški režiser Terrence Malick bo leto dni po tem, ko je v Cannesu prejel zlato palmo za Drevo življenja, v Benetkah predstavil svoj novi film »To the Wonder« (Čudežu), ljubezensko zgodbo z Benom Affleckom in Rachel McAdams v glavnih vlogah. Njegov rojak Brian De Palma bo
tekmoval z nemško-francosko produkcijo »Passion« (Strast), v kateri prav tako ni šlo brez McAdamsove. Japonski mojster Takeši Kitano bo zastopan s filmom »Outrage Beyond« (Izgred), italijanski režiser Marco Bellocchio, lanski dobitnik zlatega leva za življenjsko delo, pa s filmom »Bella addormentata« (Trnuljčica), ki je posvečen vprašanju evtanazije, vezan pa na primer Eluane Englaro.
V tekmi za zlatega leva bodo še Francoz Olivier Assayas s filmom »Apres Mai« (Nekaj je v zraku), Peter Brosens in Jessica Woodworth s filmom »La cinquieme saison« (Peti letni čas), Daniele Ci-pri s filmom »E' stato il figlio« (Sin je bil), Harmony Korine s filmom »Spring Brea-kers« (Počitnice) in Francesca Comenci-ni s filmom »Un giorno speciale« (Poseben dan). Letošnji film presenečenja bo »The Master« (Gospodar) ameriškega režiserja Paula Thomasa Andersona.
Dela velikih režiserjev bodo prikazana tudi v drugih programih. Robert Redford bo predstavil svoj politični triler
»The Company You Keep« (Tvoja družba), veliko pričakovanje pa sproža glasbeni dokumentarec Spikea Leeja z naslovom »Bad 25«, v katerem je priznani režiser portretiral tragično preminulega kralja popa Michaela Jacksona.
V naboru letošnje izdaje je sicer veliko filmov, ki se lotevajo aktualnih tematik, kot so gospodarska kriza, arabska pomlad ter verski fundamentalizem. Festivalsko dogajanje bo pestro vse do 8. septembra, ko bodo razglasili dobitnika zlatega leva in ostalih festivalskih nagrad. Žiriji za zlatega leva bo predsedoval ameriški režiser in producent Michael Mann, v njej pa bodo tudi francoska igralka Laetitia Casta, francosko-švicarska režiserka Ursula Meier, vsestranski filmski ustvarjalci Matteo Garrone, Ari Folman in Pablo Trapero, srbska performerka Marina Abramovic ter producent Peter Ho-Sun Chan.
Zlatega leva za življenjsko delo letos prejme italijanski režiser Francesco Rosi. (STA)
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 29. avgusta 2012
9
EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE - Sprejet priziv italijanskega para
Zavrnjen italijanski zakon o umetnem oplojevanju
Nosilca gena za cistično fibrozo zahtevata zgodnjo gensko analizo zarodka
STRASBOURG - Evropsko sodišče za človekove pravice, ki ima sedež v francoskem Strasbourgu, je sprejelo priziv italijanskega para, ki se je nanj pritožilo zaradi zakona o umetnem oplojevanju št. 40 iz leta 2004.
Rosetta Costa in Walter Pavan sta se na sodišče pritožila, ker sta prepričana, da omenjeni zakon krši njuno pravico do zasebnega in družinskega življenja ter da ju diskriminira. Par je leta 2006 dobil hčerko s cistično fi-brozo in šele takrat ugotovil, da sta oba nosilca gena za cistično fibrozo. Ko je leta 2010 Rosetta ponovno zanosila, so s pomočjo zgodnje diagnoze ugotovili, da je zarodek okužen s cistično fi-brozo, zato je splavila.
Rosetta in Walter si spet želita otroka: v želji, da bi bil zdrav, bi se rada podvrgla zunajtelesni oploditvi in zgodnji genski analizi. Italijanska zakonodaja pa jima ne daje te pravice: zakon 40/2004 namreč dovoljuje oploditev v epruveti le neplodnim parom oziroma tistim parom, v katerih je moški okužen s spol-
no prenosljivo boleznijo (aids, hepatitis B in C ...). Od tu pritožba v prepričanju, da zakon ne daje vsem parom enakih pravic in da vodi torej v diskriminiranje.
Sodniki evropskega sodišča za človekove pravice se z njima strinjajo. V utemeljitvi razsodbe med drugim piše, da je italijanska zakonodaja nedosledna, saj zakon o prekinitvi nosečnosti dovoljuje terapevtski splav, če pri zarodku ugotovijo cistično fibrozo. Italijanska država je zato kršila pravico omenjenega para do zasebnega in družinskega življenja, zato jo je evropsko sodišče obsodilo na povračilo sodnih stroškov v višini 2500 evrov in denarno kazen v višini 15.000 evrov.
Razsodba, ki bo stopila v veljavo čez tri mesece, če se strani ne bosta pritožili, je seveda v Italiji sprožila nov val polemik. Ignazio Marino (Demokratska stranka) je na primer prepričan, da je to nov dokaz, da gre zakon 40/2004 ponovno napisati, medtem ko Eugenia Roc-cella (Ljudstvo svobode) trdi, da je zakon dober in da mora vlada vložiti priziv.
Merklova: Naša srca krvavijo za prizadete Grke
BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj izrazila sočutje do Grkov, ki so jih varčevalni ukrepi za zmanjšanje dolga države hudo prizadeli. "Naša srca krvavijo, ko danes vidimo, kako so se znižale pokojnine vsakega Grka, javnega uslužbenca in delavca," je izjavila. A hkrati je dodala, da mora Grčija vseeno vztrajati pri zadanih varčevalnih ukrepih. Merklova tako ostaja neomajna; Grčija mora izpolniti dane obljube za znižanje zadolženosti in proračunskega primanjkljaja. (STA)
Preiskava Arafatove smrti
PARIZ - Francoski tožilci so odprli preiskavo smrti palestinskega voditelja Jaserja Arafata leta 2004, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Arafat je umrl v francoski vojaški bolnišnici pri Parizu, zdaj pa so se pojavile navedbe, da naj bi umrl zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem. Konec julija sta civilno tožbo zaradi umora Arafata proti neznanim osebam na sodišču v pariškem predmestju Nanterre vložili njegova vdova Suha in hči Zahva. Tožba je bila vložena mesec dni po tistem, ko so iz švicarskega laboratorija sporočili, da so na Arafatovih spodnjih oblačilih odkrili sledi radioaktivnega polonija. (STA)
ITALIJA - Kljub pomislekom
Vlada namerava obdavčiti tudi presladke pijače
RIM - Italijanska vlada namerava z namenom spodbujanja bolj zdravega načina življenja dodatno obdavčiti brezalkoholne pijače, ki jim proizvajalci dodajajo sladkor ali umetna sladila. Davek, ki je že sprožil polemike, bo veljal tri leta in bo znašal 7,16 evra na 100 litrov takšnih pijač.
Dekret, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje in ga bo vlada predvidoma obravnavala v petek, zajema še nekaj podobnih ukrepov v podporo zdravju. Predvideva na primer dodatnih 50 evrov dajatev na vsakih 100 litrov žganih pijač, prodajalcem tobaka pa prepoveduje prodajo cigaret mlajšim od 18 let. Prodajalci bodo po novem dolžni polnoletnost mladih kupcev cigaret preverjati na osebni izkaznici. Kršiteljem bo po novem grozilo od najmanj 250 evrov pa do največ 2000 evrov kazni, če jih bodo inšpektorji ujeli pri ponovljenem kršenju prepovedi. Ob večkratnih kršitvah pa jim bo inšpektor za tri mesece odvzel licenco za prodajo tobačnih izdelkov.
Novosti se obetajo tudi lastnikom igralnih avtomatov. Ti bodo po novem morali biti od izobraževanih, kulturnih in zdravstvenih ustanov oddaljeni najmanj pol kilometra, kar naj bi po ocenah vlade zmanjševalo odvisnost od igralništva. Dekret sicer posega tudi v administracijo in vodenje zdravstvenih ustanov, med drugim na primer prepoveduje gotovinsko plačilo za storitve, ki jih zdravniki opravijo na domu, in spreminja pogoje za imenovanje direktorjev zdravstvenih ustanov ter racionalizacije nekaterih storitev.
Sicer pa je zakonski ukrep naletel na pomisleke tudi znotraj vlade, zaradi česar bodo njegovo odobritev mogoče preložili.
FINANCE - Pritisk nekoliko popustil
Italija in Španija ceneje do denarja
RIM/MADRID - Včeraj sta zaupanje vlagateljev na finančnih trgih uspešno testirali tako Španija kot Italija. Prva je z izdajo obveznic zbrala 3,6 milijarde, druga pa 3,75 milijarde evrov, pri obeh pa je zahtevana donosnost v primerjavi z zadnjimi podobnimi izdajami večinoma upadla.
Španija se je včeraj zadolžila z izdajo trimesečnih in šestmesečnih za-kladnih menic. Obrestna mera pri prvih je upadla na 0,946 odstotka, potem ko je v zadnji podobni izdaji julija znašala 2,434 odstotka. Šestmesečne menice je Madrid izdal ob zahtevani donosnosti 2,026 odstotka, potem ko je nazadnje moral pristati na 3,691-od-stotno obrestno mero. Povpraševanje po obeh vrstah dolžniških papirjev je bilo močno, povpraševanje je doseglo več kot dvakratno vrednost ponudbe. Stroške zadolževanja Španije pomaga zniževati naraščajoče pričakovanje, da bo Madrid zaprosil za posredovanje evropskega začasnega in stalnega
mehanizma za stabilnost evra (EFSF in ESM) na primarnem obvezniškem trgu. To bi predstavljalo podlago za posege Evropske centralne banke na sekundarnem trgu.
Italija je medtem včeraj izdala obveznice brez kupona, ki bodo zapadle v letu 2014, po obrestni meri 3,064 odstotka (v zadnji podobni izdaji julija 4,86 odstotka). Obveznice, vezane na inflacijo in z rokom zapadlosti leta 2019, pa je Rim prodal po obrestni meri 3,69 odstotka (junija 5,2 odstotka). Nekoliko višja je bila le zahtevana donosnost v izdaji obveznic, vezanih na inflacijo, z zapadlostjo leta 2016. Tam je italijanska zakladnica pristala na 4,39-odstotno obrestno mero, potem ko je v zadnji podobni izdaji zahtevana donosnost znašala 4,32 odstotka.
Donos do dospelosti 10-letnih obveznic obeh držav se je glede na podatke elektronske borze MTS včeraj za odtenek zvišal. (STA)
BANKE - Predsednik ECB
Draghi se ne bo udeležil Fedove letne konference
FRANKFURT - Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi se v nasprotju s prvotnimi načrti ne bo udeležil redne letne konference ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki bo konec tedna v turističnem središču Jackson Hole v zvezni državi Wyoming. V ECB so kot razlog za odpoved navedli Draghijev natrpan urnik dela v prihodnjih dneh.
Po Draghijevi odpovedi se tako Fedovega letnega srečanja, ki velja za enega bolj odmevnih tradicionalnih letnih dogodkov v finančnem svetu, ne bo udeležil nihče iz izvršilnega odbora ECB, poročajo tuje tiskovne agencije.
Draghija že v ponedeljek čaka nastop pred odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve, kjer naj bi bila glavna tema vzpostavitev bančne unije v območju evra. Poleg tega bo prihodnji četrtek tudi seja sveta ECB, na kateri nekateri že pričakujejo več podrobnosti o načrtih osrednje denarne ustanove območja evra za poseg na sekundarni trg državnih obveznic.
Tokratno Fedovo srečanje na ameriškem zahodu je predmet še posebej velike pozornosti. Analitiki tako pričakujejo namige predsednika Feda Bena Bernankeja o morebitnih novih ukrepih ameriške centralne banke za povečanje količine denarja v obtoku in spodbujanje gospodarstva.
Prav tako so pričakovali Draghijeve izjave o ukrepih, ki jih članice območja evra in ECB pripravljajo za stabilizacijo razmer na finančnih trgih in zmanjšanje pritiska na ranljive članice evr-skega območja, kot sta Italija in Španija. (STA)
ZDA - Predsednik Obama sicer ni ukazal evakuacije ogroženih področij
Tropska nevihta Isaac se je okrepila v orkan Republikanska konvencija ob medijsko pozornost
zlato
(999,99 %%) za kg
42.619,46 €
+76,72
sod nafte
(159 litrov)
96,22 $ -0,11
NEW YORK - Tropska nevihta Isaac, ki je poskrbela za preložitev začetka nacionalne konvencije republikanske stranke v Tampi na Floridi, je včeraj med pomikanjem proti severu daleč od zahodne obale Floride prerasla v orkan prve stopnje s hitrostjo vetra do 120 kilometrov na uro. Obalo Mehiškega zaliva v Louisiani naj bi Isaac dosegel v noči na danes.
Kot kaže, Isaacov veter ne bodo predstavljal večjih težav, kar pa ne velja za poplavne valove. Ameriški meteorologi opozarjajo, da lahko orkan prinese na kopno tudi do 3,6 metra visoke valove in zalije obalna območja. Poleg tega obstaja nevarnost poplav v notranjosti.
Kljub temu, da bo do škode prišlo, pa vse kaže, da Isaac ne predstavlja niti približno tako velike grožnje, kot so jo napovedovali konec preteklega tedna, ko še ni bila povsem jasna njegova pot od Karibov proti severu niti to, za koliko se bo dejansko okrepil v toplih vodah Mehiškega zaliva.
Prebivalci obalnih območij zaliva od Louisiane do Floride se na prihod orkana pripravljajo, vendar pa ni splošnih ukazov za obvezno evakuacijo, razen v maloštevilnih obalnih območjih.
Nekaj več drame ustvarja sedma obletnica uničujočega orkana Katrina, ki je leta 2005 ter-
jal življenja več kot 1800 ljudi, veter je pihal s hitrostjo 280 kilometrov na uro, mesto New Orleans pa je bilo povsem poplavljeno. Nasipe kanalov so v mestu od takrat utrdili in Isaac jih ne ne bo ogrozil. Nevihta prinaša s seboj veliko dežja, ki se bo razširil v notranjost proti severu, povzročila pa bo tudi tornade.
Predsednik ZDA Barack Obama je prebivalce ogroženih območij opozoril, naj bodo previdni in naj sprejmejo potrebne ukrepe v skladu s potrebami, vendar pa ni ukazal evakuacije in ni spremenil svojih načrtov za vodenje predsedniške kampanje.
Nevihta je za zdaj povzročila politično škodo predvsem republikancem, ki so preložili začetek konvencije, v naslednjih dneh pa jim bo Isaac ukradel tudi del medijske pozornosti v ZDA. V Tampi na Floridi se tako šele včeraj dejansko začela nacionalna konvencija, ki bo trajala do četrtka, ko bo nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney tudi uradno postal predsedniški kandidat stranke na volitvah 6. novembra. Politično zborovanje republikancev spremlja okoli 15.000 novinarjev, pa tudi protestniki, nad katerimi bdi najmanj 4000 policistov, zveznih agentov in agentov tajne službe. (STA)
evro
1,2548 $ +0,10
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
28. avgusta 2012
Republikanski kandidat iz Teksasa v Tampi
ansa
valute	evro (povprečni tečaj) 28.8. 27.8.	
ameriški dolar	1,2548	1,2530
japonski jen	98,59	98,71
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,828	24,845
danska krona	7,4490	7,4483
britanski funt	0,79470	0,79244
madžarski forint	280,98	277,65
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6963
poljski zlot	4,1012	4,0780
romunski lev	4,4563	4,4680
švedska krona	8,2405	8,2397
švicarski frank	1,2010	1,2010
norveška krona	7,2900	7,2950
hrvaška kuna	7,4905	7,4850
ruski rubel	40,2290	39,8010
turška lira	2,2595	2,2555
avstralski dolar	1,2094	1,2056
braziljski real	2,5560	2,5395
kanadski dolar	1,2389	1,2403
kitajski juan	7,9719	7,9666
indijska rupija	69,8610	69,7700
južnoafriški rand	10,5484	10,5152
1 0 Sreda, 29. avgusta 2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
PODGORA - Dela v športni palači Bigot so v zaključni fazi
Ciljajo na odprtje telovadnice pred začetkom prvenstev
Občina hiti, potrebna pa je zelena luč pristojnih služb - Društvi Ardita in Millenium Minerva čakata na stavbo
Goriška občinska uprava pritiska na plin, da bi v čim krajšem času zaključila z urejanjem športne palače Bigot v Podgori, ki sameva že več kot dve leti. Najbolj zahtevna obnovitvena dela so bila že dokončana, pred slovesnim odprtjem in vrnitvijo športnikov v največjo telovadnico v goriški občini, ki bo odslej lahko gostila tudi za druge prireditve, pa bo treba izvesti še nekaj manjših del in počakati na zeleno luč pristojnih služb.
O tem je včeraj tekla beseda na goriškem županstvu, kjer so se predstavniki tehničnih uradov sestali z goriškim županom Ettorejem Romolijem, podžupanom Robertom Sartorijem in drugimi občinskimi funkcionarji. Izdelan je bil časovni plan del, ki jih občinska uprava želi zaključiti do sredine oktobra, ko se bosta začeli košarkarsko prvenstvo C lige in odbojkarsko prvenstvo B2 lige. V teh dveh bosta namreč letos nastopili društvi Ardita in Millenium Minerva, ki sta že pred meseci izrazili željo, da bi domače tekme odigravali v športni palači Bigot v Podgori. Telovadnica Brumatti na Rojcah je namreč za njihove potrebe - in predvsem za publiko - nekoliko pretesna.
Občina računa, da ji bo v poldrugem mesecu uspelo doseči zastavljeni cilj, saj mora izpeljati le nekaj enostavnejših del: treba je pokitati parket, začrtati nova igrišča, preveriti delovanje električne napeljave in pre-pleskati zidove. »Najpomembnejša in najbolj zahtevna dela so bila zaključena že v prejšnjih mesecih. Pred odprtjem športne palače moramo le še poskrbeti za nekatere malenkosti,« je povedal Sartori, ki pa poudarja, da pravočasno odprtje telovadnice ni odvisno samo od občine: »Upoštevati je treba, da morajo po zaključku del prižgati zeleno luč pristojne službe, npr. gasilci in zdravstveno podjetje. Na to ne moremo vplivati.« Sartori je tudi podčrtal, da se mora uprava še srečati s predstavniki društev Ardita in Millenium, s katerimi želi preveriti potek njunih prvenstev in ugotoviti, ali datumi domačih tekem morebiti sovpadajo. »Veliko stvari je še nedorečenih, več bo znano v prihodnjih dneh,« je zaključil.
V obnovo palače Bigot je bilo vloženih preko 600 tisoč evrov. Dela, v okviru katerih so zmanjšali kapaciteto tribun (s pet na približno tri tisoč), prilagodili palačo varnostnim normam, popravili streho in zvočno izolirali objekt, ki bo tako lahko uporaben tudi za koncerte in prireditve, bi morala biti že zdavnaj zaključena, zaradi številnih zapletov (od preiskave tožilstva v zvezi z dražbo do dodatne škode, ki jo je povzročila burja), pa uprava in društva še danes ne vedo, ali bo telovadnica oktobra na razpolago. (Ale)
Športna palača Bigot v Podgori sameva že dve leti
bumbaca
TRŽIČ - V ladjedelnici Fincantieri
Gradijo drugo rekorderko
Velikanko Regal Princess bodo oddali ladjarju čez dve leti, njeno »dvojčico« pa leta 2013
V tržiški ladjedelnici se je včeraj uradno začela gradnja nove potniške ladje, ki jo bo družba Fincantieri gradila za skupino Carnival. V dok so položili prvi del velikanke Regal Princess, ki bo dokončana leta 2014. Le-ta je skupaj z »dvojčico« Royal Princess, ki so jo splo-vili 16. avgusta ob prisotnosti predsednika družbe Princess Cruises Alana Buckelewa ter predstavnika družbe Fincantieri Carla De Marca, največja ladja flote Princess Cruises in hkrati največja ladja za križarjenja, ki jo je do danes zgradila družba Fincantieri.
Sporazum za gradnjo dveh velikank je ladjedelniški koncern Fin-
cantieri sklenil z ameriško skupino Carnival Corporation & PLC pred dvema letoma. Obe ladji bosta zgrajeni po istem prototipnem projektu: njuna bruto nosilnost bo 141.000 ton, dolžina 330 metrov, širina pa 38 metrov. Na velikankah, s katerima se bo lahko peljalo 3600 potnikov in 2000 članov posadke, bodo uredili 1.780 kabin. Zgrajeni bosta po najsodobnejših standardih, ki upoštevajo tudi potrebo po energetskem varčevanju in omejevanju emisij. Ladjo Royal Princess bodo oddali ladjarju leta 2013, leto kasneje pa bo na vrsti še Regal Princess. (Ale)
Prvi del ladje tehta 500 ton
kb
GORICA - Letališče na Rojah
Nov upravni svet bo danes začel z delom
Za predsednika naj bi imenovali Ariana Medeota - Erik Peteani predstavnik Sovodenj
TRŽIČ
Slovo 23. septembra
Frančiškani odhajajo, prihajajo salezijanci
V pričakovanju na začetek gradnje Pipistrelovega obrata, ki bi moral prispevati k ponovni oživitvi in razvoju letališča na Rojah, se bo danes sestal nov upravni svet družbe Aeroporto Amedeo Duca d'Aosta. Le-ta je bila ustanovljena leta 2003, njeni cilji pa so razvoj, načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje območja letališča. Ob ustanovitvi je bila glavni delničar družbe dežela Furlanija-Julijska krajina, ki pa je v prejšnjih mesecih odstopila svoje delnice ostalim delničarjem, med katerimi so goriška pokrajina, občina Gorica in občina Sovodnje.
Družba do danes ni dosegla posebnih rezultatov: če bi letališče ne obiskovali predstavniki društev ter re-kreativci in športniki, bi območje
popolnoma samevalo. Nov upravni svet družbe pa si nadeja, da bi končno prišlo do ovrednotenja letališča. Prvi korak načrta, ki je bil že predstavljen italijanski ustanovi za civilno letalstvo ENAC, bi bila obnova nekaterih razpadajočih objektov, v katerih nameravajo urediti urade in javni lokal, ter selitev novih podjetij v Ulico Fermi.
Nov upravni svet sestavljajo predsednik konzorcija za razvoj goriške industrijske cone in pokrajinske zveze Confartigianato Ariano Me-deot, ki naj bi ga danes imenovali za predsednika, ter Carlo Ranalletta, Giuseppe Paone, Antonio Montana-ri in Erik Peteani, ki ga je imenovala občina Sovodnje. Za revizorje so bili imenovani Renato Russo, Maurizio Boaro in Lorenzo Felician.
DOBERDOB
Odločali bodo o ukrepih na cesti št. 55
Predstavniki družbe Anas bodo jutri obiskali doberdobsko občino. Govor bo o delih, ki jih bo družba Anas v prihodnjih mesecih izvedla na državni cesti št. 55 in na priključku Sabliči-Li-žerc. V projekt bo družba Anas vključila tudi nekatere ukrepe, ki jih je zahtevala doberdobska občina. O prioritetnih posegih bodo začeli odločati jutri, ko si bodo ogledali kritične točke.
Praznovanje zavetnice Device Marije, ki se bo v petek začelo v župniji Mar-celliana v Tržiču, bo zadnji, ki ga bodo priredili frančiškani. Red manjših bratov namreč zapušča samostan in mesto, v katerem je bil prisoten od leta 1927. Menihe Giovanni Vicentini, Giannangelo Marchetto, Leonardo Gobbo, Andrea Milani in Odorico Guotto, ki odhajajo v druga mesta, bosta nadomestila dva sa-lezijanca. Novico je pastoralnemu svetu v prejšnjih dneh posredoval goriški nadškof Dino De Antoni, imena pa niso še znana. Od malih bratov se bodo verniki poslovili v nedeljo, 23. septembra, med mašo. Še pred tem pa bodo v Pancanu potekale številne pobude, od razstav in koncertov do plesov in romanj. 8. septembra, ko poteka praznik, posvečen Mariji, bo slovesna maša.
Delavcu je stisnilo prsta
V	enem izmed vipavskih podjetij se je v ponedeljek zgodila delovna nesreča. Delavec si je pri delu poškodoval dva prsta na roki. Med polnjenjem cisterne z belim moštom je 43-letni delavec splezal na cisterno, pri tem pa mu je lopu-ta stisnila prsta. Po nesreči je bil odpeljan v zdravstveni dom, kjer so mu nudili zdravniško pomoč. Poleg pristojnega Inšpektorata za delo sta bila o dogodku obveščena tudi preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča in Okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. (km)
Nuccia bo zamenjal Toninato
Poveljnik Sandro Nuccio bo 9. septembra zapustil tržiško luško kapetanijo, ki jo je vodil dve leti. Na njegovo mesto bo prišel Massimo Toninato, ki je bil doslej odgovoren za varnost pomorskega prometa na direkciji v Benetkah.
Knjiga o nenasilni hrani
V	okviru Festivala vegetarijancev, ki ga podjetje Biolab prireja ta konec tedna v Gorici, bo v soboto na Travniku predstavitev knjige »Il pasto gentile. Alimentazione non violenta e sagezza tibetana«. Avtorja Giu-seppeja Coca in knjigo bo predstavila Francesca Cheyenne.
Brussa o čezmejni železnici
Deželni svetnik DS Franco Brussa je na predsednika FJK Renza Tonda naslovil svetniško vprašanje, v katerem zahteva pojasnila v zvezi z načrtom lahke železnice med Gorico in Novo Gorico, ki naj bi jo uresničili z evropskimi sredstvi. »Bo povezava res uresničena, ali gre samo za napovedi?« sprašuje Brussa, ki meni, da bi bila uresničitev projekta dobrodošla.
Sprla sta se pred igralnico
V	ponedeljek zvečer so policisti v Novi Gorici obravnavali kršitev javnega reda in miru. Pred eno izmed novo-goriških igralnic sta se iz nepojasnjenih razlogov sprla dva italijanska državljana. Policisti so enemu izmed njiju zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru izrekli globo z izdajo plačilnega naloga.
Žerjav in Virant na Vipavskem
Danes se bosta v Vipavski dolini na ločenih obiskih mudila minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav in predsednik Državnega zbora Gregor Virant. Gospodarski minister se bo v vinski kleti Vipava 1894 srečal s predsednikom uprave kleti, Borisom Ježem, župan občine Vipava Ivan Princes pa bo skupaj s predstavniki vipavske kmetijske zadruge in svetovalne službe iz Ajdovščine predstavil trenutne razmere v občini in aktualne razmere v vinogradništvu in vinarstvu v vinorodnem okolišu Vipavska dolina. S škodo, nastalo po suši, pa se bosta seznanila Gregor Virant in članica Odbora za kmetijstvo pri Državnem zboru, Katarina Hočevar. Na Vipavsko prihajata na povabilo Društva lastnikov in zakupnikov kmetijskih zemljišč. (km)
Praznik v Solkanu
S predstavitvijo zbornika Sukan an Sukenci se je včeraj začel krajevni praznik Solkana. Osrednja slovesnost z nagovori in koncertom Kingstonov bo v soboto, prvega septembra, na Trgu Jožeta Srebrniča, ob tem pa prirejajo tudi druge spremne dogodke. Jutri ob 19. uri napovedujejo odprtje likovne razstave mladostnih del Vinka Torkarja, ki bo na ogled v domu Krajevne skupnosti Solkan.
Dobiček CPN nerazporejen
Na skupščini Cestnega podjetja Nova Gorica so delničarji včeraj potrdili ra-zrešnico upravnemu in nadzornemu odboru, potrdili poročilo o lanskem poslovanju ter imenovali nove člane nadzornega sveta. Lanskega dobička v višini 33.000 evrov ne bodo delili lastnikom.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 30. avgusta 2012
1 1
GORICA - Z Maro Černic o reformi pokrajin
»Nova razmejitev bi Slovence ošibila«
Obnove potreben sistem krajevnih uprav - Pokrajina »stane« tri evre na občana
Reforma pokrajin ni nova tema. V Italiji se o njej ciklično razpravlja že leta, dokončne odločitve pa nismo nikoli dočakali. In vendar zdaj vse kaže, da ni več odložljiva. Nekateri menijo, da bi bilo treba pokrajine preprosto ukiniti, drugi so za njihovo preoblikovanje in znižanje njihovega števila. O tem smo se pogovorili z Maro Černic, podpredsednico in odbornico pokrajine Gorica, katere obstoj je ponovno pod vprašajem.
Je reforma pokrajin potrebna?
Potrebna je reforma sistema krajevnih uprav, ne pokrajine. V naši deželi je reforma vedno na dnevnem redu vladajoče koalicije, žal pa se je nista niti sedanja niti prejšnja lotili s strokovnim pristopom. Vlada je v zadnjih 12 mesecih izdala kar tri zakonske odloke, s katerimi naj bi kljubovala gospodarski krizi. Združitev pokrajin, ki je predvidena v t.i. dekretu »spending review« in bi v naši deželi pomenila ukinitev pokrajin Gorica in Pordenon, ni finančna tema, pač pa politična. Dejstvo je, da je sedanja administrativna organizacija italijanske države zelo okorna, hiperbirokratizirana in nekvalitetna pri nudenju storitev občanom in podjetjem. Tudi razmejitev kompetenc med občinami, pokrajinami in deželo ni jasna in dežela ni nikoli uporabila svoje zakonodajne oblasti, da bi osvobodila sistem nepotrebnih birokratskih zapletov. Reformo krajevnih uprav morata voditi načeli demokratičnosti in jasne dodelitve kompetenc. Občina mora skrbeti za občane, pokrajine za teritorij in dežela se mora osredotočiti na svojo zakonodajno vlogo. Na tej osnovi je potem možno izpeljati relacije med različnimi institucijami in jasno opredeliti posamezna področja odgovornosti. Ob tem je treba ukiniti vse subjekte, katerih funkcije lahko izvajajo občina, pokrajina ali dežela.
V zadnjih tednih slišali različne predloge o usodi goriškega teritorija. Kaj bi bilo bolje za Gorico?
Gorica mora ostati samostojna. Združitev z Vidmom bi pomenila popolno izgubo goriške identitete in specifike. Gorica bi izgubila status glavnega mesta in bi postala periferno območje pokrajine, ki bi bila po površini med največjimi. Če bi Goriško združili s Trstom, bi mesto prav tako izgubilo svoj pomen. Ošibilo bi se, saj bi ne bila ukinjena le pokrajina, temveč tudi vse državne in druge enote, ki so vezane na pokrajinske administrativne meje. Če pa bi Goriško združili na jugu s Trstom in na severo-zahodu z Vidmom, bi jo razkosali. Gorica bi ostalo lično mestece na vzhodnem robu furlanske nižine, nič več.
In za slovensko narodno skupnost?
Manjšina se mora boriti za goriško pokrajino. Z njo bi izgubili zelo pomembno institucijo, v kateri izvoljeni Slovenci predstavljajo in ščitijo potrebe slovensko govorečih ljudi ter slovenskega ozemlja od Brd do Krasa mimo Gorice. V pokrajini smo Slovenci soudeleženi pri upravljanju teritorija. Evropska listina v točki b 7. člena določa, da je treba spoštovati zemljepisno območje »vsakega deželnega ali manjšinskega jezika, da bi s tem zagotovili, da že obstoječe ali nove upravne razdelitve niso ovira za spodbujanje rabe posameznega deželnega ali manjšinskega jezika«. To pomeni, da je izris administrativnih enot neposredno povezan s spodbujanjem rabe in razvoja manjšinskega jezika. Na to načelo se sklicuje tudi sam zaščitni zakon v točki b 2. člena. V sedanji razmejitvi pokrajinskega teritorija in s sedanjim pokrajinskim volilnim zakonom Slovenci dosegamo pomembne politične rezultate, tako v Gorici kot v Trstu.
Mara Černic
Katerakoli drugačna administrativna razmejitev bi nas ošibila, saj ne bi imeli več enakega števila političnih predstavnikov. Ukinitev pokrajine Gorica bi bila nedemokratična poteza proti vsem zakonom, ki ščitijo slovensko manjšino. Slovenci se moramo zavedati, da je ta razprava za nas ključnega pomena in da moramo kot manjšina napeti vse sile, da ne izgubimo - s tem, da se na novo izrišejo administrativne meje -našega političnega predstavništva. Če bi postali del tržaškega ozemlja, bi bilo zato, da bi Slovenci lahko izvolili svoje predstavnike, potrebno na novo izrisati volilna okrožja. Če pa bi goriško pokrajino priključili videmski, manjšina spoh ne bi imela možnosti -niti s preustrojem okrožij -, da bi izvolila svojih predstavnikov. V primeru, da bi šli v novo administrativno razmejitev, bi morali nujno zahtevati, da je zakonsko zajamčena manjšini izvolitev svojih predstavnikov.
Kaj pa Brda in Kras?
Območji Brd in Krasa sta razdeljeni ne samo med dvema različnima pokrajinama, temveč tudi med dvema državama. Brda so slovenska in furlanska, Kras je skoraj popolnoma slovenski. Evropska unija naj bi te upravne delitve omilila, vendar politični proces je še na štartni točki. Potrebno je, da so občine na teh območjih povezane med sabo v širšo pokrajinsko upravno enoto, ki lahko obravnava specifike teritorija z močnejšimi kom-petencami, kakor jih ima danes, in zaščiti male občine.
Krčenje pokrajin naj bi bilo nujno zaradi potrebe po znižanju stroškov javne uprave. Koliko pravzaprav »stane« pokrajina goriške davkoplačevalce?
Institucija »pokrajina« stane 12 milijard letno, to je 1,5 odstotka državnega proračuna. Goriška pokrajina stane vsakega občana tri evre na leto. Pokrajinski svet in odbor staneta letno približno 300.000 evrov, toliko kolikor dva deželna svetnika. Če bi ukinili pokrajino, bi osebje premestili na druge insitucije, predvidoma na deželo, kar bi pomenilo, da bi se stroški za osebje povišali.
Nekateri menijo, da so pokrajine nepotrebne, saj bi njihove pristojnosti lahko prevzele dežele in občine? Drži?
Specifičnost goriške pokrajine je vezana na prisotnost slovenske manjšine in na njeno zemljepisno lego. Ravno ta dva faktorja sta botrovala avto-
nomiji dežele FJK in njeni zakonodajni moči. Pomembne teme, kot je reforma sistema krajevnih uprav, se je zgrešeno lotiti, kakor da bi bili računovodje. Pokrajini Gorica in Trst sta sad dobro znanih zgodovinskih in političnih okoliščin. Pokrajina ima že danes specifične kompetence na zakonsko predvidenih področjih. Skrbi na primer za pokrajinske ceste, za šolska poslopja, za gospodarjenje z odpadki, za zaposlovanje, za kanalizacijski sistem in za čiščenje odpadnih voda. Lahko bi izvajale še druge naloge, ki imajo nadobčinsko razsežnost. Občine so premajhne, da bi se lotile teh problematik, dežela je pa preveč oddaljena od občanov in podjetij.
Tako v prejšnjem kot v tem mandatu vam je bil zaupan okoljski resor. Katere cilje ste dosegli in katerih ne?
Kar zadeva okolje, smo že storili veliko in zmoremo še več. Prva točka je prav gotovo ta, da nadaljujemo s spodbujanjem proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, in sicer v zasebnih gospodinjstvih, v podjetjih in tudi v javnih zgradbah. Dogovor o tekočih računih brez stroškov - GO Elios Family -, ki smo ga dosegli z bankami, bomo poskusno uporabili tudi za poslopja pokrajine. Če bo ta poskus uspešen, bo to odlična rešitev za vse občine in javne ustanove. Drugo veliko vprašanje zadeva odpadke: kmalu bo, sicer na popolnoma neformalni ravni, ustanovljena pokrajinska uprava za odpadke, ki pa zato ne bo nič manj odločilna. Posneman bo ustroj uprave za vodo AATO s petimi preprostimi cilji: enotna tarifa za celo pokrajino, enotni pokrajinski standard ponujenih storitev, postopno uvajanje enotnega davka na odpadke TIA za vse občine, povečanje ločenega zbiranja odpadkov in skoraj popolno recikliranje odpadkov po modelu Vedelago. Nehajmo govoriti o deponijah, glejmo v prihodnost!
Med najpomembnejšimi pristojnostmi, ki jih imajo pokrajine, so tudi politike dela.
Absolutna prioriteta ostaja politika zaposlovanja. Naši centri za zaposlovanje so med najbolj učinkovitimi v Italiji, vendar pa nam 5,4-odstot-na stopnja brezposelnosti, ki izhaja iz lanskih podatkov, ne omogoča, da se s tem zadovoljimo. Na razpolago imamo kar nekaj sredstev - skoraj štiri milijone evrov -, ki predstavljajo tudi priznanje za naše delo s strani dežele. V letu 2011 v goriški pokrajini je bilo sklenjenih 24.283 pogodb o zaposlitvi, 23.539 pa je bilo primerov prenehanja delovnega razmerja. Približno 750 pogodb, ki zadevajo približno 350 zaposlenih, predstavlja pozitiven saldo med številom novih zaposlitev in številom prekinitev delovnega razmerja. Pri približno tretjini teh zaposlitev so posredovali naši centri za zaposlovanje.
Kaj menite o predlogu nekaterih županov goriške pokrajine, ki se zavzemajo za neke vrste medobčinsko zvezo?
Medobčinska zveza je administrativna rešitev, katere cilj je nudenje storitev z manjšimi stroški. V tej luči je zelo smotrna pobuda, ki jo zakon že danes omogoča. Dejstvo pa je, da občine na našem teritoriju - razen nekaterih primerov - niso bile sposobne tega izpeljati. Pomen medobčinske zveze je vsekakor omejen na cenejše delovanje strukture upravljanja in ne presega te razsežnosti. Pokrajina pa je institucija z drugačnimi cilji, predvsem razvojnega značaja. To pomeni, da je politična vizija poglavitnega pomena, ker usmerja razvoj. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da sedijo v pokrajinskih odborih in svetih predstavniki slovenske narodne skupnosti. (ur)
GORICA-NOVA GORICA - Bike sharing
Prihodnji teden bosta mesti povezani s kolesi
Izposoja koles po sistemu bike sharing bo v Novi Gorici zaživela prihodnji teden. »Od podjetja In bici imam podatek, da bodo novogoriško postajo postavili v prvem tednu septembra,« je povedal Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje in prostor na novogoriški mestni občini. Pred Eda centrom, kjer bo izpo-sojevalna postaja s prostorom za najmanj štiri kolesa, je že dobrih deset dni pripravljen električni priključek, na katerega se je čakalo. Pred dnevi se je občina tudi dogovorila s podjetjem Mestne storitve, da bo prevzelo v upravljanje novo-goriški del projekta.
Goriški del projekta Bike sharing je s petimi izposojevalnimi postajami uspešno zaživel že v maju. Gre za sistem izposoje koles, ki je dostopen vsakomur. Po uporabi je moč kolo vrniti na katero koli postajo, ki deluje znotraj izposoje-valne mreže. Kmalu se bo ta razširila tudi čez mejo, v Novo Gorico. Mesti bo odtlej povezoval projekt, ki je v svetu že dodobra uveljavljen in tudi uspešen. S promoviranjem vožnje s kolesi pa gre tudi za osveščanje ljudi glede onesnaženja zraku z izpušnimi plini in za promovi-ranje gibanja kot zdravega načina življenja. Goriški in kmalu tudi novogo-riški bike sharing bo omenjene pozitivne učinke na okolje in zdravje ljudi nadgradil še s povezovanjem prebivalcev obeh mest. Kolo, ki si ga bo uporabnik sposodil v Gorici, bo namreč moč vrni-
ti tudi na izposojevalno postajo v Novi Gorici in obratno. »Kolesa se bodo sicer med seboj rahlo razlikovala, naša bodo, denimo, označena z novogoriškim grbom,« dodaja Jurca.
V Gorici za prve pol ure izposoje ni treba plačati, nadaljnja izposoja pa je plačljiva. Podobno bi bilo smiselno urediti tudi novogoriški sistem in določiti enake cene v Gorici. Na sosednji strani meje je v sistemu na razpolago 35 koles, medtem ko bodo v Novi Gorici zaenkrat na voljo štiri. Na Mestnih storitvah so včeraj povedali, da bodo vse podrobnosti v zvezi z izposojo dorekli v prihodnjih dneh.
Da se bo tudi Nova Gorica vključila v mrežo izposoje koles, ki bi tako postala čezmejna, je novogoriška občinska uprava napovedala že aprila. Vendar projekt ni bil tako hitro uresničen kot na goriški strani. Treba je bilo rešiti še cel kup podrobnosti v zvezi z izpeljavo projekta, kajti nekateri postopki pri takih zadevah se v Sloveniji nekoliko razlikujejo od italijanskih. Kakorkoli že, po štirih mesecih zamika bo, kot kaže, novogoriška izpo-sojevalna postaja vendarle zaživela. Zaenkrat le ena. Glede na odročnost novogo-riške železniške postaje bi bilo smiselno v bodoče eno izmed postaj namestiti tudi tam. Prva novogoriška izposojevalna postajo za kolesa v mreži bike sharing bo zaživela prihodnji teden, uradno pa jo bodo namenu predali v okviru Tedna mobilnosti sredi septembra. (km)
Lokacija pred novogoriškim Eda centrom, kjer bo izposojevalni modul za kolesa
km
NOVA GORICA - Sinoči odprli razstavo
27 let Soške regate prikazali s fotografijami
Postavljanje razstave o Soški regati v Splendid baru na Bevkovem trgu
km
Sedemindvajset fotografskih utrinkov z dosedanjih Soških regat bo do zaključka obeh evropskih mladinskih prvenstev v kajaku na ogled v Splendid baru na Bevkovem trgu. Z dvema razstavama na temo kajaka - prva je bila odprta v soboto v Mercatorjevi galeriji - želijo v solkanskem Kajak centru promovirati omenjeni prvenstvi v Solkanu in seveda Soško regato.
»27 fotografij za 27 let Soške regate« je naslov, ki o razstavi pove bistvo: z vsake dosedanje regate je bila izbrana po ena fotografija. Niz fotografij različnih avtorjev tako ponuja zaokrožen pregled dogajanja na že tradicionalni regati, ki povezuje obmejni mesti in vsako leto pritegne okrog 300 udeležencev. Glede na sočasnost z letošnjima evropskima prvenstvoma organizatorji tokrat pričakujejo višjo udeležbo. »Soška regata je rekreativna prireditev, ki spada v vseslovenski program Voda za vedno. Gre za spuste po sedmih rekah, vsakoletni finale pa je prav Soška regata,« pojasnjuje Andrej Humar, vodja solkanskega Kajak centra. (km)
12
Sreda, 29. avgusta 2012
GORIŠKI PROSTOR
OZELJAN
Obeležili
70-letnico
bataljona
Kljub slabemu vremenu se je v nedeljo v Ozeljanu pri Novi Gorici zbralo precejšnje število ljudi, ki so se udeležili slovesnosti ob 70-le-tnici ustanovitve prvega Primorskega partizanskega bataljona Simon Gregorčič. Med navzočimi je bilo tudi precejšnje število Slovencev iz zamejstva, predvsem predstavnikov goriškega združenja VZPI-ANPI in SKGZ. V Gregorčičevem bataljonu je bilo namreč veliko borcev iz krajev v zamejstvu. Čeprav se je na samem začetku proslave ulil dež in so organizatorji posledično skrčili program, je bila slovesnost nadvse občutena. Najprej je pozdravil župan občine Nova Gorice Matej Arčon, nato pa je zbrane nagovoril častni gost, predsednik Združenja zveze borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Sta-novnik, ki je spomnil na pomen bataljona in na to, da je največji krvni davek za svobodno domovino dala ravno Primorska. Stanovniku, ki je pred tedni slavil 90 let, sta primorska pokrajinska odbora zveze borcev izročila zahvalo, nakar je predsednik ZZB prisotnim borcem Gregorčičevega bataljona podelil spominske kovance z likom partizanskega komandanta Franca Rozmana Staneta. (ik)
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576.
DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU
MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU
LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214.
~M Gledališče
GLEDALIŠČE NA KONTRADI V KANALU ob 20. uri: v petek, 31. avgusta, »Na slepo« Norma Fosterja, nastopa KPD J. Lavtižar Kranjska Gora; v soboto, 1. septembra, »Zakonci stavkajo« J. Plohla, nastopa KUD Pod lipo Adergas; v nedeljo, 2. septembra, »Odlikovanje« Georgesa Feydeaua, nastopa gledališko društvo Kontrada Kanal. Ob slabem vremenu bodo predstave v Kulturnem domu v De-sklah; informacije in predprodaja abonmajev na sedežu TIC Kanal, tic.kanal@siol.net ali po tel. 0038653981213.
V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 29. avgusta, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«; informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
Q Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 20.00 -21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«.
Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 3: 16.30 - 18.10 - 19.50 -21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«.
Dvorana 4: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D).
Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mercenari 2«.
NOVA GORICA
Prvaki v iskanju pogrešanih
Društvo reševalnih psov slavili v Žatcu
Vodniki novogoriškega Društva reševalnih psov se ponašajo z naslovom svetovnih prvakov. Na 3. FCI svetovnem prvenstvu reševalnih psov v češkem Žatcu, ki se je odvijalo med 23. in 26. avgustom, so v disciplinah iskanja pogrešanih v naravi in iskanja izpod ruševin sodelovale štiri slovenske ekipe, od katerih sta se dve uvrstili v sam vrh. Vodniki Društva reševalnih psov Nova Gorica so postali svetovni prvaki v iskanju pogrešanih v naravi, vodniki Kluba vodnikov reševalnih psov iz Kranja pa so v iskanju izpod ruševin zasedli 3. mesto. Obe ekipi, sicer članici nacionalne Zveze vodnikov reševalnih psov Slovenije (ZRPS), sta pokazali odlično pripravljenost in usposobljenost. Ekipi Enote reševalnih psov Slovenije pa sta se uvrstili na 5. in 6 mesto. Ekipo vodnikov Društva reševalnih psov Nova Gorica, ki so postali svetovni prvaki, so zastopali: Gregor Žiga, ki je vodja ekipe, Davorin Bastjančič s psičko Zono, Igor Leban s psičkom Asom in Jerneja Ternovec s psičkom Carjem. Enota reševalnih psov Kinološkega društva Nova Gorica deluje že več kot 10 let pod okriljem Kinološke zveze Slovenije. Člani prostovoljno sodelujejo v vseh iskanjih pogrešanih oseb na območju severne Primorske, če je potrebno pa tudi na območju vse Slovenije. (km)
Razstave
KULTURNO ZDRUŽENJE NUOVO LA-VORO vabi na ogled dokumentarne razstave mednarodne organizacije Sea Shepherd, ki brani naravno okolje in se bori proti lovu na kite in delfine; do 9. septembra na sedežu v Ra-štelu 74 v Gorici 18.00-21.30, ko bo potekal Vegetarijanski festival v Gorici, med 31. avgustom in 2. septembrom, 10.00-23.00. NA GRADU KROMBERK so na ogled razstave: »Naši gorski strelci«, razstava o fotografu Stresu in stalna umetnostno-zgodovinska razstava; od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah zaprto, ob nedeljah in praznikih 13.00-19.00; informacije po tel. 003865-3359811. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja v petek, 14. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«. Umetnika in njegova dela bo predstavila Cristina Burcheri; na ogled bo do 14. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.0019.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com
~M Koncerti
POLETJE NA PLACU pred dvorcem Coronini v Šempetru ob 21. uri: v četrtek, 30. avgusta, koncert lokalnih glasbenih skupin; v petek, 31. avgusta, koncert skupine Big band Nova; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. POLETJE V PALAČI CORONINI CRON-BERG: v petek, 31. avgusta, ob 19.30 odprtje kioskov, ob 20.00 country glasba skupine Rodeo Players, do 23.00 možen tudi ogled razstave »Delle mie gioie ed oggetti d'oro« v bivši konjušnici palače. V GRADU KROMBERK bo v sklopu festivala »Med zvoki krajev« v petek, 31. avgusta, ob 20. uri koncert ansambla Altruego.
ŠPORTNO DRUŠTVO LIVEK prireja koncert v Livku »Liwkstock« v petek, 31. avgusta, od 18.30 dalje; nastopile bodo skupine Shape, Sons of a Gun, BK evolution, FunkULoveI, SkyLine, Pomorac, The Fishkillers, EviL KeviL. NIZ KONCERTOV DVORNE GLASBE ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču: v četrtek, 30. avgusta, Comp. Il Leoncello »The English Dancing Master«; v soboto, 1. septembra, Comp. Cortesia »Con grazia e cortesia«; vstop prost.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra 2012. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.30-12.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.40-12.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in v srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra 2012.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo prva seja učnega zbora v soboto, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih OŠ Petra Butko-viča Domna v Sovodnjah.
SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo potekalo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje šol s slovenskim učnim jezikom v goriški pokrajini v četrtek, 30. avgusta, ob 9.00 v prostorih izobraževalnega zavoda Trubar - Gregorčič v Ul. Puccini 14 v Gorici. Kdor se podelitve ne more udeležiti, naj predstavi pooblastilo, ker v nasprotnem primeru izgubi pravico do imenovanja. Seznam razpoložljivih mest bo objavljen vsaj 24 ur prej na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole.
MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 3283155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libe-ro.it.
MLADINSKI DOM obvešča, da poteka priprava na začetek pouka »Šola za šalo« do 7. septembra (za osnovnošolce in prvošolce) z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it.
S Izleti
KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTINA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481592883 ob ponedeljkih 13.00-14.00 ter ob torkih in četrtkih 13.30-15.00 ali po tel. 340-2496142.
SPDG prireja 7. in 8. septembra izlet v Dolomite - Monte Popera. Izlet je zahteven. Obvezna pohodniška oprema, čelada, cepin in dereze. Prevoz z lastnimi sredstvi oz. kombijem; prijave do četrtka, 30. avgusta po tel. 0481-882079 (Vlado).
□ Obvestila
TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE v Gorici obvešča, da bo danes, 29. avgusta, zaprto.
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 31. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro.
APT obvešča, da bo danes, 29. avgusta, stekla kampanja za vpis in za potrditev letnih abonmajev 2012-13 za javni prevoz šolske mladine; blagajne v poslopju goriške železniške postaje, v Ulici Rosselli 13 v Tržiču in na avtobusni postaji v Gradežu bodo delovale s podaljšanim urnikom; letni abonma bo veljal do 30. junija 2013, vse dneve, tudi med prazniki in počitnicami, vpiše se samo enkrat in bo mogoče ga plačati v štirih obrokih. Novi abonenti lahko že takoj zaprosijo osebno identifikacijsko izkaznico APT z izpolnitvijo obrazca, ki je na razplago na spletni strani www.aptgorizia.it, ki bo s priloženo fotografijo potrebna za vpis abonmaja, kdor pa že izkaznico ima in ne potre-
buje spremembe proge, bo dovolj, da z začetkom kampanje za vpis abonmaja stopi do okenca ene izmed blagajn APT v Gorici, Tržiču in Gradežu ali pa na avtobusnih postajah v Vidmu, Trstu in Červinjanu; informacije po tel. 0481593513 ali 0481-593515 in na titoli.viag-gio@aptgorizia.it.
AŠZ DOM obvešča, da treningi mini basketa U13 in U17 bodo potekali v telovadnici Kulturnega doma. Urniki: letniki 2000/01/02 danes, 29. avgusta, petek, 31. avgusta, 17.30-19.00; letniki 2003/04/05 od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 16.0017.00; letniki 2000/01/02 od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 17.00-18.30; letniki 96/97/98, od ponedeljka, 3. septembra, do petka, 7. septembra, 18.30-20.00. Treningi so odprti tudi novim udeležencem.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
IZPOSOJA KOLES »BIKE SHARING« je možna na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, pred sedežem Videmske univerze v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani; za izposojo kolesa je potrebna kartica, ki jo je mogoče dobiti v pritličju občinske palače v Ulici Garibaldi (ob ponedeljkih, sredah in četrtkih med 9. in 12. uro), nanjo bo treba naložiti kredit, kar bo treba opraviti v občinskem ekonomatu na županstvu (od ponedeljka do petka med 8.45 in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 17. uro); izdaja kartice bo brezplačna, kavcija bo vredna deset evrov, najnižji naloženi kredit pa pet evrov. Namesto kartice bo uporabna tudi nova deželna elektronska zdravstvena izkaznica, ki pa jo je treba aktivirati.
KRUT obvešča člane z Goriškega, da je za katerokoli informacijo na razpolago pisarna v Trstu (tel. 040-360072).
KULTURNO ZDRUŽENJE MAESTRO RODOLFO LIPIZER obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za šolsko leto 2012-2013; informacije od ponedeljka do petka 9.00-13.30 in 15.3018.30 na sedežu šole Rodolfo Lipizer v Ulici Bosco 91, po tel. 0481-280345, 0481-547863 ali na lipizer@lipizer.it.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti.
OBČINA SOVODNJE obvešča prebivalce in podjetja, da bodo predvidoma v drugi polovici septembra potekala nujna dela na treh občinskih cestah: v Mal-nišču (na območju dostopa do proizvodne cone), na Vrhu (Gornji Vrh pri hišni številki 1 in od hišne številke 28 do številke 30) in v Rupi (na Bazoviški ulici v višini hišne številke 5). Za dela je dodeljeno podjetje s strani deželne civilne zaščite, ki bo zgradilo nekatere odtoke meteornih voda. Na navedenih ulicah se bodo lahko pojavile težave s prometom. Za katerekoli informacije se lahko obrnete na občinski tehnični urad ali pa direktno na podjetje, ki opravlja dela.
OBČINA SOVODNJE obvešča, da je razpisala javno dražbo za prodajo tovornjaka občinske lasti Iveco Fiat z evidenčno tablico GO158387, potreben popravil. Kdor je zainteresiran za nakup, lahko prebere prodajne pogoje v razpisu dražbe. Kopijo razpisa lahko prejmete v občinskem tehničnem uradu ali jo lahko snamete s spletne strani občinske oglasne deske na naslovu http://albopretorio.regione.fvg.it/savo-gnadisonzo. Občinski uradi so na voljo za katerokoli informacijo; več na www.comune.savogna.go.it.
OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni.
USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
0 Prireditve
3. VEGETARIJANSKI FESTIVAL z naslovom »Od globin do zvezd« v organizaciji goriškega podjetja Biolab bo potekal med 31. avgustom in 2. septembrom od 10. ure dalje na Travniku, v Raštelu ter po ulicah Roma in Oberdan v Go-
-/
rici; več na www.festivalvegetariano.it.
KAYAK 2012 SOLKAN / GORICA - Evropsko prvenstvo brez meja bo potekalo med 30. avgustom in 9. septembrom med Solkanom in Pevmo. Otvoritvena slovesnost evropskega mladinskega prvenstva v spustu bo v četrtek, 30. avgusta, ob 20. uri na Trgu Evrope na Transalpini v Gorici s koncertom Magnifica; otvoritvena slovesnost evropskega mladinskega in U23 prvenstva v slalomu bo v sredo, 5. septembra, ob 20. uri na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu s koncertom Vlada Kreslina; vstop prst. Več na www.kayaksolkan2012.si.
POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta: v četrtek, 30. avgusta, ob 19.30 pilates, ob 20.30 zumba in ob 21.30 biking; več na www.poletje.net.
35-LETNICA DELOVANJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH: v petek, 31. avgusta, ob 20.00 zbiranje pred centrom Danica, ob 20.30 baklada za ustanovo Via di Natale iz Aviana; v soboto, 1. septembra, ob 17.30 zbiranje pred cerkvijo na Vrhu Sv. Mihaela, ob 18.00 sv. maša, ob 19.00 polaganje venca v spomin padlim, ob 19.15 uradna slovesnost v centru Danica, ob 20.30 družabnost.
GORIŠKI FESTIVAL - GOF 2012 V NOVI GORICI bo potekal do 1. septembra. Na lokaciji Mali Morgen oder med občinsko stavbo in knjižnico: danes, 29. avgusta, ob 9. uri spoznavanje in nabiranje zdravilnih zelišč (zbirališče na info točki na Bevkovem trgu), ob 21. uri koncert skupine Elevetors; vstop prost; več na www.gof.si.
KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE prirejata »27. Soško regato 2012«: v nedeljo, 2. septembra, ob 10. uri pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) start regate. Prijave do dneva prireditve pred startom od 8.30 dalje; informacije po tel. 0481-33029 (ZSŠDI).
0 Mali oglasi
PODARIM rabljen mlin za grozdje; tel. 0481-539989.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Attilio Composto iz splošne bolnišnice v cerkev v Sve-togorski ulici, sledila bo upepelitev.
DANES V PEVMI: 12.00, Silvan Radinia v cerkvi (ležal bo od 10. ure), sledila bo upepelitev.
DANES V SOVODNJAH: 10.00, Dušan Pelicon (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V LOČNIKU: 12.00, Nerella Domini s pokopališča v cerkev in na pokopališče.
DANES V KRMINU: 11.00, Carlo Boaro iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče; 14.00, Mario Ambrosi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališče.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Severina Lau-ri vd. Tarozzo (iz Trsta) v kapeli pokopališča in na pokopališču; 11.00, Giorgio Gulli iz bolnišnice, sledila bo upe-pelitev.
DANES V PIERISU: 10.00, Giovanni Ver-ginella v cerkvi in na pokopališču v Škocjanu.
DANES V KRAJU SAN PIER: 10.00, Luciano Perissinotto (iz hiše za starejše občane v Ronkah) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev.
DANES V VILEŠU: 10.00, Sergio Peressin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Dušan je odšel. Ines, Majdo in Sonjo toplo objemamo.
Pupe
Ob težki izgubi dragega očeta Dušana izrekamo Sonji in Majdi Pelicon ter svojcem iskreno sožalje
KD Sovodnje
Draga Slavica, ob boleči izgubi očeta Silvana smo
vsi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije
v teh težkih trenutkih tesno povezani s teboj in s tvojimi dragimi. Naj vam bodo naše misli in molitev v oporo.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 29. avgusta 2012
13
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Kresnička Lucija 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
Rai Due
Rai Tre
6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Nan.: Un ciclone in convento 12.20 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie (pon.) 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Film: P.S. I love you (rom., ZDA, '07, r. R. LaGravenese, i. H. Swank, G. Butler) 23.35 Dnevnik - Kratke vesti 23.40 Film: Teresa Manganiello - Sui passi dell'amore (biogr., It., '12, r. P. Tordiglione, i. M. G. Cu-cinotta) 1.15 Nočni dnevnik in vrme
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Finalmente arriva Kalle 9.30 Film: Karla e Katrine - Amiche inseparabili (druž., Danska, '09) 11.00 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Film: C'e sempre un'altra possibilita (dram., Nem., '12) 16.50 Film: Beautiful dreamer (dram., ZDA, '06) 18.35 Igra: La ruota del-la fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio)
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 22.50 Nan: Supernatural 23.30 Dnevnik 23.45 Film: I predatori del-la citta perduta (zf, Nem., '08)
21.20 Film: Un alibi perfetto (noir, ZDA, '09, r. P. Hyams, i. A. Tamblyn, M. Douglas) 23.30 Film: Inserzione pericolosa 2 (triler, ZDA, '05) 1.30 Nočni dnevnik
O Italia 1
6.00 Rai News Morning News 8.00 Speciale cinema in Tv - Cinema d'oggi 8.10 Film: La sfida (dram., It./Šp., '57, r. F. Rosi) 9.35 Rubrika: La storia siamo noi 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nan.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nelle prateria 15.50 Film: Fantasmi a Roma (kom., It., '61) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 La grande storia 23.20 Nočni in deželni dnevnik 0.00 Dok.: Doc 3
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 13.50 Nan.: Po-irot 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.40 Film: Inferno sul fondo (voj., ZDA, '58) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Walker Texas Ranger
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Hellcats 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - New York 20.20 Nogomet: Fe-nerbahce - Spartak, Uefa Champions League, prenos 23.00 Rubrika: Champions League Speciale 0.00 Film: Guru (kom., ZDA, '02)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Rubrika: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: I Picari (grot., It., '87, r. M. Monicelli) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier
18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00
Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Reportaža: Missione Natura 23.15 Un capo in incognito 0.05 Aktualno: Omnibus Night
^ Tele 4
7.05 22.35 Kultura (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.00 15.45, 18.30 Risanke 9.15 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 9.40 Poučna nan.: Pe-pi vse ve o kiparstvu 10.00 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 10.15 Kratki igr. film: Dolga pot v šolo 10.30 Nan.: Taborniki in skavti 11.05 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.10 Dok. nan.: Vremenske uganke 11.15 Nan.: Peta hiša na levi 11.55 Tarča (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Te-denik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. odd.: Pepin vrt (pon.) 17.50 Pogled na... 18.05 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Snaha, da te kap (kom., ZDA, '05, r. B. Younger, i. M. Streep, U. Thurman) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.45 Mladi virtuozi
(t Slovenija 2
7.45 Otroški infokanal 8.30 0.30 Zabavni infokanal 16.00 G.Tartini-M.Šparemblek: Vražji trilček (pon.) 16.10 Koncert: S Tar-tinijem... 16.40 Duhovni utrip (pon.) 17.00 O živalih in ljudeh (pon.) 17.25 Na vrtu (pon.) 17.50 Črno-beli časi (pon.) 18.10 Ugriznimo znanost (pon.) 18.25 Mostovi -Hidak 19.00 23.50 Watch out: Plesna predstava Društva študentov invalidov Slovenije in koreografa Mihe Krušiča 19.50 Žrebanje lota 20.00 Večer Andree Bocellija v Centralnem parku (pon.) 21.25 Film: Samotar Jim (ZDA) 22.55 Dok. odd.: Putinov režim (pon.)
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 9.35, 20.00, 23.00 Aktualno 8.10 21.30 Žarišče 8.25 19.25 Beseda volilcev 8.50 11.50, 17.50, 19.30, 21.45, 23.20 Kronika 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 16.35 Na tretjem... 13.3019.00 Dnevnik 15.15 Utrip 15.30 17.25 Poročila 19.40 Slovenska kronika 20.30 Kontaktna oddaja 22.00 Globus
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 SMS - glasb. oddaja 21.50 Avtomobilizem 22.20 Effe's Inferno 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Artevisione Magazin - pripravila Laura Vianello
Tv Primorka
8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00
Novice in Videostrani 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Ljubezen je le ena - L'amo-re e uno solo 20.30 Odbojkarski Klub Salonit Anhovo 21.00 Spomini Komna 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani
21.10 Film: King Arthur (pust., ZDA, '04, r. A. Fuqua, i. C. Owen) 23.50 Film: Un mondo perfetto (dram., ZDA, '93, r. in i. C. Eastwood)
7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.00 Dok.: Bor-go Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Glasb.: Mille voci 13.15 Variete: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 13.55 Today we eat Sicilian 16.00 Aktualno: Hard Trek 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Paesaggi di... vini 20.15 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Rac-conti romani (kom., It. '55, r. G. Francioli-ni, i. F. Fabrizi) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Aktualno: Salus Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.30 Film: Gioventu bruciata (dram., ZDA, '55, r. N. Ray, i. J. Dean, N. Wood)
pop Pop TV
6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5514.40 Dok. serija: Sočna strast 7.45 16.40, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Dobra mačka 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.25 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Predsednikova hči (kom., ZDA, '04, i. K. Holmes) 21.55 24UR zvečer 22.25 Nan.: Na kraju zločina - Miami 23.20 Nan.: Monk 0.15 Nan.: Na robu znanosti
A Kanal A
8.00 Risane serije 9.40 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Naj posnetki z interneta 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will & Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina C.S.I.
14.30 Film: Zaklad na gori (dram., ZDA, '10, r. S. James, i. J. Davis, W. McNama-
ra) 18.0019.45 Svet, Novice 18.55 Nan.: Še-rifova pravica 20.00 Film: Loganova vojna (akc., ZDA, '98, r. M. Preece, i. C. Norris) 21.45 Film: Začetnik (akc., ZDA, '90, r. in i. C. Eastwood) 0.00 Film: Rop med maturo (krim., ZDA, '07)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Hro-vatin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.15 Zdravje za vse - gostja oddaje dr. med. Barbara Hrovatin; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras
-	1. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Qui-lisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113
-	nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored;
9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.00 Pred odprtjem Fabianijevega mostu, ki bo sklenil prometni obroč v središču mesta; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal.
SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA
6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Sreda, 29. avgusta 2012
POTOPIS
/
Trans(S)ibirska železnic
Tam, kjer živijo (tudi) Burjati
Če je bil Irkutsk nekdaj obramba pred Burjati, je Ulan Ude prestolnica avtonomne burjatske republike. Ta sodi v Rusko federacijo, ki jo sestavljajo ogromna Rusija in male avtonomne in vsestransko obrobne republike. V ne izključno ruskem predelu so ljudje do tujcev prijaznejši. Veselijo se njihovega obiska. Skušajo jim razkazati vse, kar je zanimivega. In tega je veliko. Predvsem pa je raznoliko.
O svoji prestolnici Burjati pravijo, da je majhno mesto, kar verjetno drži za ruske razmere, ne pa za naše. Šteje namreč okrog 400 tisoč prebivalcev. Bur-jati seveda govore rusko, Rusi burjatsko ne. Tudi v svoji republiki so Burjati, ki so bližnji sorodniki sosednjih Mongolcev, v manjšini, saj predstavljajo okrog 24 odstotkov celotnega prebivalstva. Od večinskih Rusov jih loči tudi vera: že pred stoletji so se zapisali budizmu, in sicer tibetanski ločini, ki jo vodi dalaj lama. Kot nam je bilo rečeno, osrednjega verskega središča, samostana Ivolginski Datsan niso nikoli zaprli, vendar so tradicionalne verske praznike s svojstvenim plesom menihom obudili šele lani. Danes so osrednji center burjatskega lamaizma razširili, vsebuje več poslopij, med temi je tudi visokošolsko. Tam se izobražujejo budistični svečeniki, samo moški, seveda.
Nekoč so duhovno življenje Burjatov, ki za svojo izvorno domovino priznavajo vzhodni in južni breg Bajkalskega jezera, vodili šamani. Domovali so na vzpetinah nad prelepo pokrajino, ki te že sama pomirja. Z Rusi Burjati, katerih naj bi bilo okrog 420 tisoč, že dolgo sobivajo. Dobra polovica jih živi v avtonomni republiki, kjer uživajo več pravic, ostali pa v raznih okrožjih oziroma v bližnjih Mongoliji in Kitajski. Kot bratranci Mongolci so tudi Burjati, ki so se ukvarjali z živinorejo in deloma s poljedelstvom, živeli v jurtah-gerih. V vas, kjer so si domačini ob leseni hiši postavili "premično" in "stacionarno" jurto -
prvo so Burjati kot nomadi tovorili s sabo, drugo so si zamislili, ko se se nekje ustalili -, so nas tudi pospremili. Mlada podjetna domačinka nam je razkazala različici nekdanjega tipičnega domovanja, pokazala nam je stara oblačila in nam postregla s specialitetami. Kot večina Burjatov živi z družino v mestu, poleti pa prihaja v vas, da pridela nekaj tipičnih pridelkov in jih pripravi za turiste. Tipičnega burjatskega življenja že dolgo ni več, čeprav med njimi vlada veliko večja solidarnost kot med Rusi. Zato med Burjati ni zaslediti žalostnega pojava zapuščenih otrok, ki jih zaradi prekomernega pitja odvzamejo staršem. Alkoholizem postaja v Rusiji vse hujši problem in že med turističnim razgledovanjem lahko opaziš, da ljudje, predvsem moški, veliko pijejo.
Dan osvoboditve oziroma dan Rusije
Najmlajši ruski praznik smo doživeli v Ulan Udeju, na trgu, nad katerim kraljuje ogromna Leninova glava. Mimogrede povedano, po celi Sibiriji so ostale Marxove in Le-
ninove ulice, s tem da mladi sploh ne vedo, za koga gre. Leninu in njegovi revoluciji, nam je bilo rečeno, novi šolski učbeniki namenjajo vsega dve stranički. Zato pa vsi vedo, kdo je bil Boris Jelcin, med drugim državnik, ki je dovolil divjo privatizacijo. Jelcin je tudi določil, da naj bo 12. junij državni praznik, ker so na ta dan leta 1994 sprejeli deklaracijo o državni neodvisnosti Rusije, zato so
prazniku najprej rekli dan neodvisnosti (in suverenosti Ruske federacije), od leta 2002 pa je dan Rusije. Zanimivo je, da veliko ljudi izjavlja, da pravzaprav ne ve, za kakšen praznik gre, vendar z veseljem praznuje. Tako je bilo tudi v Ulan Ude-ju, kjer so na odru nastopili predvsem mladi glasbeniki, večina je pela rusko, nekaj tudi burjatsko. Vsekakor so svetlobni napisi opozarjali na dolgo, 350 let staro rusko-burjatsko prijateljstvo.
Verska raznolikost
Na periferiji ruskega mogotca nedvomno vlada večja raznolikost kot v prestolnici, ki se blešči od pozlačenih pravoslavnih kupol, med katerimi rastejo moderni nebotičniki. Večina je vsepovsod pravoslavna, cerkve so polne, bo-
gato okrašene, kar naj bi odražalo "bogastvo duše". V okolici Ulan Udeja pa živijo tako imenovani staroverniki, pra-voslavci, ki niso sprejeli uradno vnesenih sprememb. Zato so se morali odseliti, ko so več kot pred 240 leti prišli v Sibirijo, so jim domačini rekli "semejski-je". Pod tem imenom danes tržijo svojo posebnost, prirejajo oglede, pevsko-plesne programe in pokušnjo jedi. Obnovili so cerkev, pri tem ima sicer največ zaslug pop, nekdanji veterinar v sovjetski vojski, izpod lesenih domačih podov potegnili skrite ikone in cerkev je spet taka, kot mora biti.
Hitro slovo
Če smo v prostrano Sibirijo vstopali postopoma, kot ti to omogoča vožnja z vlakom, smo se od nje poslovili na en mah. Posedli smo se v letalo, z nekoliko bojazni, ker je šlo za star model tupoljeva, in že je bila Sibirija pod nami. Sanjsko potovanje pa tako rekoč
- KONEC
w
Sreda, 29. avgusta 2012 1 5
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
NOGOMET - V 4. predkrogu lige prvakov
Izločena tako Udinese kot Maribor
Kapetan Udineseja Antonio Di Natale je drugo leto zapored ostal brez skupinske faze lige prvakov. Lani je Videmčane izločil angleški Arsenal. Letos bo Italija imela le dva svoja predstavnika v najprestižnejšem evropskem pokalu
ansa
MARIBOR/VIDEM - Videmski Udinese in slovenski prvak Maribor se nista uspela uvrstiti v fazo skupin lige prvakov. Bolj boleča je bila izločitev furlanskih črno-belih, ki so morali priznati premoč portugalske Brage šele po kazenskih strelih. Italijanski nogomet bo letos prvič imel le dva svoja predstavnika (Juventus in Milan).
Tekma v Vidmu se je po devetdesetih minutah končala, podobno kot na Portugalskem, brez zmagovalca, z izidom 1:1. Udinese je po-vedel v prvem polčasu z lepim golom Armera, medtem ko so gostje, ki so v drugem polčasu igrali boljše in zasluženo izenačili z Rubenom Micaelom, ki je Brkičevo mrežo zatresel prav tako s strelom z glavo. Srbski vratar Brkič je pred tem večkrat odločilno ubranil kar nekaj nevarnih strelov. Po dveh podaljških se rezultat v Vidmu, pred polnimi tribunami, ni spremenil. Odločilne so bile enajstmetrovke, s katerih so bili gostje stoodstotni. Pri črno-belih je zgrešil Maicosuel, ki je poskusil ukaniti vratar s strelom »a-la« Totti oziroma Pirlo. Vratar pa je ostal na svojem mestu. Udinese bo evropsko sezono nadaljeval v evropski ligi.
Nogometaši Maribora so na povratni tekmi v Ljudskem vrtu izgubili proti zagrebškemu Dinamu z 0:1 in bodo evropsko pot nadaljevali v skupinskem delu evropske lige. Letošnje tekmece bodo dobili na petkovem žrebu v Monaku. V ligo prvakov se je uvrstil Dinamo, ki je prvo tekmo dobil z 2:1. Za Dinamo je sinoči zadel Tonel v 12. minuti, ki je z glavo preusmeril žogo v mrežo po podaji s kota. Mariboru po zadetku ob dobro postavljenem Dinamu ni uspelo sestaviti akcije z zaključnim strelom. Šele v 31. minuti je Željko Filipovič sprožil od daleč, toda Ivanu Kelavi ni povzročil večjih težav. Zato pa so tik pred koncem prvega dela znova zadeli Zagrebčani, a je sodnik zaradi prepovedanega položaja Beqiraja gol razveljavil.
NOGOMET - Pred nedeljskim 1. krogom
H Krasu se je vrnil Milan Grujič
Udinese - Braga 5:6 po 11-m (1:1, 1:0)
Strelca: Armero v 25. in Ruben Micael v 66. Maribor - Dinamo Zagreb 0:1 (0:1)
Strelec: Tonel v 12. min. Ostali izidi: Hapoel Kirjat - Bate Borisov* 1:1, Panathinaikos - Malaga* 0:0, Anderlecht* -Limassol 2:0 (z zvezdico moštva, ki so se uvrstila v skupinski del LP)
Borza: Krkic v Milan
MILAN - Bojan Krkic, španski nogometaš Rome srbskega porekla, bo v nadaljevanju sezone igral pri Milanu. Interjev vratar Julio Cesar pa se je preselil na Otok, kjer bo igral za Queens Park Rangers.
31:0 - V romunskem pokalnem tekmovanju je ekipa Berceni kar z 31:0 premagala Bufteo (2. liga). V zadnji minuti so padli kar štirje goli.
Poškodba Roka Božiča je prekrižala račune vodstvu nogometnega kluba Kras iz Repna, tako da so morali rdeče-beli poiskati še enega zveznega igralca, ki bo zamenjal poškodovanega Izolčana. 27-let-nemu Krasovemu igralcu so včeraj uspešno operirali meniskus. Zdravniki so obenem ugotovili, da Rok nima poškodovanih kolenskih križnih vezi. Okreval bo v dveh do treh mesecih. Zvezno vrsto bo medtem dopolnil novi igralec Milan Grujič (letnik 1989), ki je pravzaprav Kra-sov stari znanec. 22-letni srbski nogometaš, doma iz Trsta, je pri rdeče-belih nekaj mesecev igral že v sezoni 2010/11 (igral je devet tekem in dosegel en gol). V lanski sezoni pa je Grujič igral v D-li-gi pri Tamaiu, proti kateremu bo Kras igral v gosteh v nedeljskem prvem krogu (ob 16.00). Grujič pa še ne bo na razpolago trenerju Sergeju Alejnikovu, saj je že lažje poškodovan.
KOŠARKA - V Nabrežini
DRŽAVNI IN DEŽELNI POKAL
V Dolini Breg - Zarja, doma tudi Vesna, Juventina in Mladost
Drevi bo na sporedu prvi krog državnega in deželnega pokala za ekipe deželnih amaterskih prvenstev. V državnem pokalu bo Juventina na domačem igrišču v Štan-drežu gostila Pro Romans. Vesna pa bo v Križu igrala proti Terzu. V deželnem pokalu 1. amaterske lige bo Sovodnje igralo v gosteh v Koprivnem, medtem ko bo trebenski Primorec igral pri Domju. V 2. AL bo Primor-je nocoj prosto, medtem ko bo v Dolini na sporedu prvi letošnji derbi med Bregom in Zarjo. V 3. AL bo Mladost v Doberdobu gostila Sagrado, gropajsko-padriška Gaja pa letos ne bo nastopala v deželnem pokalu. Vse tekme se bodo začele ob 20.30.
JADRANJE
Več dobrih uvrstitev na regati v Izoli
Na jadralni regati v razredu optimist Val Opti Cup Izola 2012 (organizator je bil JK Izola) se je v Izolskem zalivu zbralo 52 jadralk in jadralcev devetih jadralnih klubov. Zelo ugodno vreme in dober veter sta omogočila izvedbo vseh treh predvidenih plovov. Absolutno prvo mesto je zasedla tržaška Slovenka Jana Germani (JK Izola), ki je zmagala vse na vseh treh plovih in je bila tudi prva deklica. Najboljša jadralka Sirene je bila Gaja Pela, ki je bila prva med kadetinjami, druga med deklicami in 6. na skupni lestvici. Med junioresi Sirene je bil najbolj uspešen Max Zuliani, ki je zasedel 7. mesto na skupni lestvici. Tretja deklica je bila Sara Zuppin (TPK Sirena), ki se je na skupni lestvici uvrstila na 13. mesto. Druga in tretja ka-detinja sta bili Eliza Manzin in Petra Gregori (obe TPK Sirena).
Vrstni red: 1. Jana Germani (JK Izola), 2. Nicolo Kravanja (ŠD Piran), 3. Andrej Fras (JK Izola), 6. Gaja Pela, 7. Max Zuliani, 13. Sara Zuppin, 14. Pie-tro Osvaldini, 15. Tinej Sterni, 18. Eliza Manzin, 19. Petra Gregori, 24. Ruben Lenisa, 38. Marko Sancin, 43. Leonardo Glavina (vsi TPK Sirena).
V ORGANIZACIJI SIRENE
Še do jutri vpis na regato Trst Brioni Trst
V petek bo startala 24. regata Trst Brioni Trst 2012, ki se bo končala 2. septembra. Start bo v petek ob 20. uri
na morju pred sedežem Sirene (bar-kovljanski nasip). Tekmovalci se lahko vpišejo še najkasneje do jutri (četrtka,
30. avgusta) do 20. ure. Prijavnice lahko položijo na sedežu v Barkovljah pri Trstu, po faksu (+39-0404529907) ali pa po elektronski pošti (info@tpkcntsi-rena.it). Informacije dobite tudi na spletni strani www.tpkcntsirena.it.
APrimorski
~	dnevnik
LONDON
Od jutri za kolajne še paraolimpijci
LONDON - V Londonu je vse pripravljeno na otvoritev 14. paraolimpijskih iger, ki bodo v britanski prestolnici od danes (tekmovalni del se bo začel jutri) do 9. septembra. Na igrah bo nastopilo rekordnih 4.200 športnikov iz 165 držav, ki se bodo za odličja pomerili v 20 športih. Slovenijo bo v šestih športih zastopalo 22 športnikov, Italijanov pa bo 98, nastopili bodo v 12 disciplinah. Tudi med paraolimpijskimi športniki bo nastopilo kar nekaj zvezdnikov, med katerimi pa izstopajo južnoafriški atlet Oscar Pi-storius, ki je tekel tudi na olimpijskih igrah, njegova rojakinja, plavalka Natalie du Toit, nekdanji voznik formule 1 Alex Zanardi in poljska igralka namiznega tenisa Natalija Par-tyka, ki je prav tako kot Pistorius nastopila pred nekaj tedni v Londonu. Vsem znani Pistorius, branilec zlata iz paraolimpijskih iger v Pekinga, je v Londonu postal prvi invalidni športnik, ki je nastopil na olimpijskih igrah, v teku na 400 metrov pa je prišel do polfinala. Partykova je nastopila v Pekingu in v Londonu, in sicer na OI in paraolimpijskih igrah. Namiznoteniška igralka se je rodila brez desne podlaktnice, kljub hendikepu pa nastopa tudi v konkurenci zdravih športnikov. Natalie du Toit je pred 11 leti po prometni nesreči ostala brez leve noge od kolena navzdol, kljub temu pa je na paraolimpijadi v Atenah osvojila pet zlatih medalj, pred štirimi leti, ko je nastopila na OI in parolimpijskih igrah, pa je na obeh dogodkih nosila zastavo. Za Zanardija, ki je pred 11 leti po nesreči ostal brez obeh nog, bodo to prve parao-limpijske igre, nastopil pa bo v kolesarstvu in disciplini tricikel. Za Veliko Britanijo bo nastopila Martine Wright (sedeča odbojka), ki je izgubila obe nogi v atentatih na londonsko podzemno železnico 7. julija 2005.
VUELTA - Nemec John Degenkolb (Argos-Shimano) je dosegel četrto etapno zmago na letošnji kolesarski dirki po Španiji. Drugo mesto je v ciljnem sprintu desete in 190 km dolge preizkušnje od Ponteareasa do Sanxenxa zasedel Francoz Nacer Bouhanni, tretje pa Italijan Daniele Bennati. Rdečo majico vodilnega je zadržal Španec Joaquim Rodriguez (Katjuša).
US OPEN - V prvem krogu odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku sta izpadla oba Slovenca med posamezniki, Polona Hercog in Blaž Kavčič. Za Kavčiča je bil s 6:4, 7:6 (5), 3:6 in 6:3 usoden Italijan Flavio Ci-polla, Hercogovo pa je s 7:6 (6) in 6:1 ugnala peta nosilka Čehinja Peta Kvitova.
RELI - V Čedadu bo v petek in v soboto 48. Reli Friuli Alpi Orientali, na katerem bo nastopilo rekordnih 148 dirkačev.
URADNO - Košarkarska zveza Slovenije je potrdila dogovor, ki ga je vodstvo KZS sklenilo z župani občin, da bodo prvi del evropskega prvenstva v košarki v Sloveniji od 4. do 9. septembra 2013 gostili Celje, Ljubljana, Koper in Jesenice.
»Težkih« 12 ur!
Turnir 12 ur košarke, ki so ga konec tedna na igrišču Sokola v Nabrežini organizirali igralci ŠZ Jadran, je minil v vedrem in sproščenem vzdušju. Skratka, uspel je. Nastopilo je 10 ekip. Organizatorji pa so poskrbeli še za tekmovanje v raznih metih, zelo posrečena je bila tekma v metih za mešane dvojice. Okrog 30 parov je igralo tudi turnir v »briškoli«. Košarkarski turnir 3:3 je osvojila ekipa Kvintal, ki je v finalu s 15:9 premagala Pomidore. Na tretje mesto so se uvrstili člani ekipe Bukr-bu, ki so premagali »Sardone in savor«.
Vrstni red: 1. Kvintal (Kristjan Fer-foglia, Alex Vitez, Daniel Malalan, Andrej Guštin); 2. Pomidori (Saša Malalan, Marko Gantar, Niko Sossi); 3. Bukrbu, 4. Sardoni in savor; 5. ex-aequo: Bu, Muhe, B52, Oldies, Manguste.
Druga tekmovanja, prosti meti: Jana Croselli in Dean Oberdan; met za tri točke: Christian Slavec; met v mešanih dvojicah (ženska in moški): Elena Stan-čič, Borut Ban; met s polovice igrišča: Alex Vitez; nagrado za najbolj požrtvovalnega igralca je prejel Andrej Guštin (ekipa Kvintal).
Sreda, 29. avgusta 2012
V REME, ZAN IMIV O S TI
Nad deželo se še vedno zadržuje območje anticiklona, medtem ko Alpe prehaja šibka atlantska fronta; deželo bo v petek zajela obsežnejša hladna fronta.
Nad osrednjim delom Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Nad naše kraje priteka od severozahoda suh in postopno toplejši zrak.
MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 25,6 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.54 najnižje -70 cm, ob 10.32 najvišje 49 cm, ob 16.16
najnižje -29 cm, ob 21.55 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.24 najnižje -70 cm, ob 10.59 najvišje 53 cm, ob 16.50 najnižje -34 cm, ob 22.31 najvišje 47 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m...........23 2000 m ..........12
1000 m ..........20 2500 m............9
1500 m ..........15 2864 m............8
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7, v visokogorju 8.
O'
TRŽIČ
16/26

Cjl VIDEM o
«jfi 14/32 O PORDENON 15/31
K
O 16/25
S. GRADEC pTUJ
O
CELJE ^7/27
ČEDAD O *	KRANJ	^^
15/31 ^^	q	t
LJUBLJANA	'
GOR|CA n O N. GORICA	16/28 N. MESTO 16/28
GORICA O	POSTOJNA	O
16/32	O 12/27
S ^OVfl,	KOČEVJE
23/30 ^ O ^ PORTOROŽ O	-------' V ČRNOMELJ
15/30
REKA 17/29
OPATIJA
ZAGREB 18/31 O
PAZIN O
(NAPOVED ZAJUTRI
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
V nižini in ob morju bo zmerno oblačno, popoldan bo vroče; v gorah bo sprva zmerno oblačno, vendar bodo proti večeru možne nevihte, predvsem v Karniji, ponoči pa bi se lahko spustile tudi v nižino.
Jutri bo še precej jasno, v petek pa bo oblačno in od zahoda bo začelo deževati. Sprva bodo tudi nevihte. Nekoliko se bo ohladilo.
PODNEBNE SPREMEMBE - Že porušen rekord iz leta 2007
Taljenje arktičnega ledu spet doseglo rekordno raven
WASHINGTON - Led v Arktičnem oceanu se je letošnje poletje stopil na rekordno nizko raven, so v ponedeljek sporočili znanstveniki in opozorili, da lahko to povzroči ekstremne podnebne razmere tudi daleč stran od severnega tečaja. Iz ameriškega državnega centra za spremljanje snega in ledu pa so sporočili, da se bo taljenje v naslednjih tednih nadaljevalo.
Arktični led se je stopil na območje 4,09 milijona kvadratnih kilometrov. S tem je porušen rekord iz leta 2007, ko je površina ledu znašala 4,17 milijona kvadratnih kilometrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Območje Severnega tečaja je ocean, ki ga prekriva led. Pozimi led obsega približno 15 milijonov kvadratnih kilometrov. Poleti se površina ledu zmanjša in se jeseni ponovno začenja večati. Ponavadi led svoj minimum doseže sredi septembra, vendar je bil letos prejšnji rekord porušen že v nedeljo. Meritve preko satelitov izvajajo od leta 1979.
Raziskovalec iz centra za spremljanje snega in ledu Ted Scambos je dejal, da je za taljenje krivo predvsem globalno segrevanje zaradi človeških izpustov toplogrednih plinov. Obenem je zatrdil, da so pomembni tudi naravni dejavniki. Vendar je Scambos dodal, da obsežno taljenje ledu in visoke temperature nakazujejo na vzorec, ki ga lahko razloži samo globalno segrevanje.
Raziskovalec pri ameriški vesoljski agenciji Nasa Valed Abdalati pa je dejal, da se Arktika drastično spreminja, kar pa ima lahko velike posledice za svetovno podnebje. Po njegovih besedah je bil arktični led pomemben dejavnik pri oblikovanju podnebja, v katerem se je razvila moderna civilizacija.
Po ugotovitvah znanstvenikov arktični led pomaga pri uravnavanju temperatur med zimo in poletjem južneje od Arktike. Nekatere raziskave pa so povezale taljenje ledu z večjo verjetnostjo ekstremnih podnebnih razmer, kot so suša, poplave in vročinski vali. (STA)
Taljenje arktičnega ledu ima hude posledice za mnoge žive vrste, zlasti za belega medveda
V venezuelski rafineriji včeraj pogasili požar
CARACAS - Gasilci so včeraj pogasili požar v največji venezuelski rafineriji v kraju Amuay. Požar, ki je izbruhnil zaradi silovite eksplozije, v kateri je umrlo najmanj 40 ljudi, je pustošil tri dni. Po poročanju ve-nezuelske državne televizije so pogasili ogenj v treh rezervoarjih za gorivo. Do včeraj zjutraj se je občutno razkadil dim, ki se je tri dni vil nad rafinerijo.
Venezuelske oblasti so sporočile, da je bilo v eksploziji, ki je odjeknila v soboto, ranjenih več kot 150 ljudi, med najmanj 40 smrtnimi žrtvami pa je tudi več pripadnikov vene-zuelske vojske. To je bila ena najhujših nesreč v zgodovini vene-zuelske naftne industrije. Preiskava o vzroku eksplozije še poteka. (STA)
HRVAŠKA - V bližini Medulina
V Istri znova našli nevarno tropsko algo
ZAGREB - V morju pri svetilniku na rtu Marlera nedaleč od Medulina na jugu hrvaške Istre so potapljači našli tropsko algo Caulerpo racemoso, ki velja za izjemno nevarno za avtohtone morske organizme, poroča Glas Istre na svoji spletni strani. Spominja, da so nevarno algo v morju pri Istri prvič odkrili pred sedmimi leti pri Vrsarju.
Hrvaški biologi so našli novo kolonijo nevarne alge pri Medulinu, na morskem dnu v pesku na globini med več kot 17 in 23 metri, in sicer na štirih različnih mestih. Medtem ko so tri kolonije alg velikosti kvadratnega metra, se je ena razširila na približno 50 kvadratnih metrov, navaja puljski časnik.
Dodaja mnenje strokovnjakov, da je Caulerpa racemosa, ki se razširja z morskimi tokovi, nevarnejša za avtohtono floro in favno v istrskem morju kot njena tropska sorodnica Caulerpa taxifolia.
Racemoso je nemogoče uničiti, potem ko kolonija doseže velikost deset kvadratnih metrov, za razliko od taxifo-
lije, ki so jo v hrvaškem morju uspeli uničiti ali vsaj omejiti njeno širjenje, je pred leti pojasnil vodja projekta za spremljanje, nadzor, širjenje in čiščenje tropskih alg zvrsti caulepa Ante Žuljevic s splitskega inštituta za oceanografijo.
Prve racemose so namreč v hrvaškem Jadranu našli pri Peklenskih otokih leta 2000. Od takrat naj bi jo zabeležili v slabih 100 primerih na različnih koncih. Dodali so, da so jo čistili zgolj ob vhodu v veliko jezero na otoku Mljet, ki velja za največji koralni greben v Sredozemskem morju.
Ko se racemosa razširi, prekrije vse avtohtone nepremične živalske organizme in alge, ki so na morskem dnu. Zato se zvišuje poraba kisika, kar je usodno za večino organizmov in vodi k radikalnim spremembam biološke raznolikosti na morskem dnu, je še pojasnil Žuljevic. Kot je dodal, je ra-cemosa bolj kot taxifolia odporna na nizke temperature in je zato lahko tudi v morju pri Vrsarju, kjer je morje čez zimo hladnejše. (STA)