Slovenski narodni ponos. ii. Slovenec bodi ponosen na svojo zemljo. 1. ker je krasna, in 2. ker mu daje pogoje za zdravo, krepko življenje. Res je, da vsak narod slavi lepoto svoje dežele; vsakemu je doma6a dežela najlepša, ni je nad njegovo. Ogerskemu 6ikošu se ne- j pregledna, enoli6na pusta ne zdi ni6 manj lepa, kakor prebivalcem Savinjske doline mogo6na gromada snežnobelih, v nebo kipečih skal, in viničarju, bivajo6emu na kakem vrhu Slovenskih goric, se pase oko po poljih, vinogradih in senožetih s tako radostjo, kakor primorcu, kadar se mu pogled tja 6rez sinje valove in bela jadra izgublja v daliavi, o kateri jedva sluti. In da je tako, je prav. Kaj bi nastalo na svetu, ko bi se recimo vsem narodom nakrat dopadla ena edina dežela? Boi in klanje, dokler bi ne bili do enega naroda pokon6ani vsi. Človek se grudi, na kateri trpi in se veseli, privadi, jo začne liubiti, \o ljubi 6im dalje tem bolje, in zajedno se mu tudi od dne do dne zdi lepša, najsi je v resnici ali ne. Dasi se nam po teh le mislih vidi, kakor da bif^orej bilo enako, ie-li dežela taka ali taka, pa vendar ni. V resnici ni vse enako lepo. Okolica pa, v kateri 6lovek živi, obzorje, katero vsak dan gleda, vpliva na njegovo duševje. Potemtakem stori prazna, pusta, enoli6na narava 6loveka, ki v njej vzraste in živi, bolje omlednega, pustega in mrtvega, do6im krasna priroda v ob6e daje 6loveškemu duhu lahna krila, živahnost in dovzetnot za vse, kar je lepo. Gotovo pa tudi ni brez bodre6ega vpliva, ako se ljudje, ki prihaiajo v deželo od dale6, prirodni krasoti ne morejo na6uditi in imenujejo tiste srečne, katerim je privoš6eno, da jo uživajo dan na dan. Vsak je že sam čutil, kako mu je v takem slučaju kipelo srce in se polnilo z veseljem do najtežiih podietij. Naj se zbero vsi leposlovci, kar jih je že prepotovalo dokaj sveta, in naj si Se po- gledajo zemljo slovensko ter sodijo potem strogo, a nepristransko, ni se nam bati, da se sodba ne bo enoglasno glasila: slovenska zemlja je izmed vseh, kar jih svet gleSta, ena najlepSih. Ne trebamo v dokaz navajati slavnoznanega Bleda, o katerem je neki Anglež, ki je bil malone ves svet prepotoval, rekel, da je raj sveta, da je najlepši kraj, kar jih je na zemlji videl, ozrimo se, kamor se hočemo, Slovenska je povsod krasna: na Štajarskem, na KoroSkem, na Kranjskem, na Primorskem, tam, kjer jo 6vrsta Drava kot brhko dete pozdravlja, in tam, kjer se od nje kot silen orjak poslavlja, tam, kjer jo boža ljubka Mura, in tam, kjer jo poljublja prelestno morje. Zato beseda slovenskega pesnika ni prazna, 6e poje: Slovenski svet, ti si krasan! Ti poln nebeške si milote, Ti poln najve6je si lepote, Ti biser meni vse zemlje! Slovenski svet, ti si krasan! Zares nebo te je ljubilo, Da te tako je obdarilo! Kako bi te ne Ijubil jaz? (Dalje prihodnji6.)