Nekoliko tožbe in zagovora. (S Štajerskega.) čital sem v slovenskem časopisu predbacivanje učiteljem, da so premalo narodni, da imajo premalo narodnega ponosa. Resnice je precej! Žalibog, da je mnogo slovenskih učiteljev, ki nemškutarijo samo zaraditega, da bi se prikupili višjim krogom. Boje se, pri uradnih skupščinah poročati v materinščini, sploh slovensko govoriti. Sicer pa je referentom že itak določen učitelj, ki zanesljivo nemško poroča, dasi je morda vse predavanje dobesedno prepisano iz knjig. Seveda uživajo taki učitelji prijazno naklonjenost svojih predstojnikov. — A vendar je večina slovenskega učiteljstva narodna. Da je narodno učiteljstvo velevažen faktor, o tem so gotovo prepričane slovenske narodne stranke. Istina je, da brez učiteljev navadno ni mogoče ustanoviti raznih društev in prirejati veselic in zabav, vsaj v inalih mestih in trgih ne. Povsod potrebujejo učiteljev ter jim prepuščajo tudi častna mesta, a tista, ki zahtevajo največ dela in truda, n. pr. tajništva. Dobro! Lepo je, da učiteljstvo sodeluje za probujo in narpdni pokret, a ono pa tudi zasluži zato več priznanja od občinstva, oziroma od narodne strankc. Ker so učitelji v gmotnem oziru večinoma v slabib razmerab, jih časih smatrajo bogati prvaki za manjvredne od drugib. Ako nas potrcbujete za zabave, razveselj evanj a in razne volitve morate nam tudi priznatienakepravices trgovci, uradniki, dubovniki, doktorji, posestniki i. t. d. v raznili korporacijah. Tako mi na primer ni znano, da bi se ozirali kje na učiteljstvo pri volitvah v okrajne zastope. Samo pri zadnjih volitvab v nekem okraju je postavila narodna stranka enega učitelja kandidatom za okrajni odbor, a to menda zaraditega, ker je dotičnik postal po •odovinskih razmerah veleposestnik, in pa morda tudi, ker je slutila, da bo propadla, kar se je tudi zgodilo. V prejšni dobi, ko je bila sigurna zmage, pa je prezirala učitelje popolnoma! Ozirajte se torej bolj na učiteljstvo, ako hočete, da bo delovalo z vami z veseljem! Neki mlad tovariš se je pritoževal, ako se ne inotim v »Domovini«, da starejši učitelji premalo obiskujejo gledališke predstave učiteljev-diletantov, z opazko, da se mlajši žrtvujejo, a starejši, dasi imajo več pod palcem, jib ne podpirajo. Ne sodite prenaglo! So še posame^niki, ki jim dopuščajo gmotne razmere se udeleževati veselic v večjih krajih, o jako redki so taki. Ako bi, mladi tovariš, poznal faktično razmere večine starejših učiteljev, ne bi tako govoril. Kako ogromni so izdatki za sinove in hčere, ki študirajo v mestib, kako težko je oskrbovati še ostalo obitelj doma pri sedanji grozni draginji. »Pod palcem« ne samo da nič ne ostaja, ampak iskati je treba še pomoči drugod. Marsikateri učitelj bi se rad udeleževal s svojo ženo in odraslimi otroki primernib zabav, a proti temu ugovarja liišno finančno ministrstvo. Peš lioditi dve do štiri ali še več ur, ni mogoče, a voznik je drag. Za vožnjo, ki je nekdaj stala 1 gld., je treba sedaj plačati 6 do 8 K. Obitelj, ki pride k zabavi v mesto, mora vendar tudi večerjati. Udeležba pri zabavi v mestu stane oddaljeno učiteljstvo več, nego se mora v velikih mestih plačati za najdražjo ložo. Recimo: voz stane samo 8 K, vstopnina 2 K, večerja s pijačo — akotudi sem abstinent — 3 K, je skupaj 13 K. Ta vsota, izdana za zabavo, je za naš stan prevelika! Treba je dalje premisliti, kako neprijetna ali celo nevarna zna biti vožnja domov v pozni noči, ako nas iznenadi slabo vreme na brezstrešnih kmetiškib vozovih. Prehlajenje, premalo spanja provzroči lahko hude posledice, a gotovo pa nesposobnost za delovanje v šoli ter sploh za vsako duševno delo. V šolo pa mora priti ačiteljzdrav in čil, ako hoče vestno in uspešno delovati. Kdor upošteva vse to; pač ne bo zameril starejšemu učitelju, ako se ne udeležuje zabav. Ko smo bili mladi ter imeli skrbeti samo zase, nismo ostajali doma. — Vam pa, mladi tovariši, svetujemo: le vztrajno delujte v vsakem oziru za narodnost in svoj stanovski poklic. Veselite se mladib let, zakaj roži so odločeni kratki dnevi!