Edini slovenski dnevnik «:▼ Zedinjenih državah.:- ?eq« za vse leto. •. $3.00 < Ima 10.000 naročnikov GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian dai*? -s In tin* United Stote s* Issued every day except -s Sundays and Holidays v TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Fort Offioe at New York, N. Y., xmder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 305. — STEV. 305. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1914. — SREDA, 30. DECEMBRA, 1914. VOLUME XXn. — LETNIK XXII. GLAVNI BOJI V FRANCIJI SE VRSEjNA SKRAJNIH TOČKAH. PROTEST ZDRUŽENIH DRŽA1 GLEDE OMEJEVANJA TRGOVINE. Anglija bo dala najbrž zadovoljiv odgovor na ameriški protest radi omejevanja prektnorskfj trgovine ter bo tndi financijelno odškodovala prizadete trgovce. - Protest ne vsebuje po zatrdila predsednika nikakih groženj. -- Na zapadnem bojišču so bili Nemci uspešni pri St Menehould. - Nasprotno pa so zavzeli Francozi vas St Georg v Flandriji. - Na severnem bojišču skušajo Nemci prodreti preko Bzunvf/sk in Ravke. Z Dunaja se poroča, da so odbili Avstrija vse ruske naskoke v Karpatih. Boji ob reki Ravki. Petrograd, Kusija, 29. dec. — Kuski veliki generalni štab je izdal danes sledeče poročilo: Med dolenjim tekom* reke Vi-!*le in Pilice se je vršilo par spopadov, ki pa niso imeli niti za nas, niti za sovražnika nobenega posebnega pomena. Nemci so zapustili svoje postojanke ob reki Mistrzeviee na desnem bregu reke Bzure in se umaknili na levi breg. Ob Kavki divja vroč artilerijski boj. Ko smo pri v*si Suinino navalili na neko sovražno utrjeno postojanko, smo pognali eelo posadko v beg in zaplenili veliko število strojnih pušk. Centrum še ni naletel na sovražnika. Toliko vi <"• opravka imata pa seveda krili. Ko so naše čete prekoračile reko Nido. so zavzele z naskokom vasi Starokorezin in Sen i sla vice. V teh bojih smo vjeli 40 avstrijskih častnikov in preko 1800 mož. V zapadni Galiciji smo potisnili sovražnika in črti Strom-nik-Gorliee-Jaslika nazaj. V pr-vi polovjci meseca decembra smo vjeli 50.000 Avstrijcev. 4 Odbiti ruski napadi. Berlin, Nemčija. 29. decembra. Nemški veliki generalni štab naznanja : — Položaj v Vzhod nji Priisiji se ni nič izpremenil. Na Rusko-Poljskem je naša ofenziva ob desnem bregu reke Visle zelo uspešna. Južno od Inovloda smo odbili več močnih sovražnih napadov. Nemško poročilo. Berlin, Nemčija. 2'». decembra. '* pred par dnevi j»- bilo poroti« so zavzeli Nemci nekaj j Srbi razstrelili most. Dunaj, Avstrija, 29. decembra. Odkar so Srbi znova navzeli Bel-grad, ni bilo o njih ničesar posebnega slišati. Avstrijski generalni štab je danes naznanil, da se je ob meji vršilo nekaj malenkostnih spopadov in da so Srbi razstrelili pontonski mos , ki vodi iz Bel grada v Zemun. Most so zgradili Avstrijci. Rusi, Turiii in Angleži. Berlin, N emcija. 29. decembra. Rusi so bili v Kavkazu potolče-ni. Turški generalni štab naznanja: — Po hudem boju smo popolnoma potolkli ono rusko kolono. ki je poskušala prodreti skozi dolino Murat-Čal. Rusov je veliko padlo, razen tega smo pa vjeli tudi 9 častnikov in 96 mož. Zaplenili smo tri poljske topove, štiri strojne puške, dva rau-nicijska vozova, 36 mul in 116 konj. Jk »VA; Petrogradi^R^ecar v posebnem ukazu prepovedal točenje in prodajo piva in lahkih vin. Prepoved se tiče tudi klubov in hotelov. Kot znano, je bilo takoj po napovedi vojne prepovedano prodajati žganje. Tozadevni predpisi se izpolnujejo z največjo točnos-tjo. Napredovanje Nemcev v Flandriji. Berlin, Nemčija, 29. decembra. V današnjem poročilu vrhovnega armadnega vodstva glede položaja v Franciji se glasi, da so nemške čete napredovale pri Nieuport in Ypres; da se je premagalo Francoze nedaleč od Menehould ter da se je zavzelo zakope za-padno od Apremont. Naskoke zaveznikov na drugih točkah se je zavrnilo. Poročilo se glasi dobesedno: — "Po primeroma lahkih bojih smo pridobili pri Nieuport in južno-iztočno od Ypres na ozemlju. Več ostrih naskokov Francozov severozapadno od Menehould se Goltz paša. Berlin, Nemčija. 29. decembra. \pdbjl° ter je imel sovražnik Generalni feldmaršal pl. Goltz. ki j veliko izgube. V naše roke je pad- se mudi v Turčiji kot vojaški za-!!o ^ jetnikov. atrtrwiiL- ——-« Pri našem napredovanju v o- Z čauo važnih postojank ob r«-ki Hzuri. j Ker je dobila ruska armada zad stopnik Nemčije je rekel včeraj nekemu časnikarskemu poročevalcu : Anglija nikakor ne bo mogla mogla preboleti, če bodo Turki zavzeli Kgipet To se bo zgodilo v najkrajšem času. Vojaške operacije v Egiptu ne bodo tako težavne kot so naprimer v Kavkazu. S tem. da je Turčija organizirala veliko armado za vpad v Egi-pet. je izpolnila v polni meri svojo dolžnost. Prepričan sem. da bo zmagala in da bo imela od zmage, lepe dobičke. Dementirano poročilo. Washington, D. C., 29. dec. — nje dni več ojačenj, je potrebno ^ .k™tk"" ~ »poroHIi i* ______ ______:_____. , Aten, da je napadlo sirsko prebi- novo grupiranje made. avstrijske ar- Rusi pognali Avstrijce v beg. valst v o moštvo neke ameriške trgovske ladije. in d-„ je zagrozil kapitan bojne ladije "Nort-h Carolina'* da bo začel obstreljeva- Petrograd, Rusija. 2!». dec. — ti obal. To poročilo se je izkaza- Na črti Sanok-Dukla-Zmigrod v Gadieiji se je začela ee|» avstrij-sk armada umikati. NVofieijeltia j»oročila pravijo, da Štejejo te avstrijske č**te preko 170.000 mož. Rusi so jih dosedaj še precej uspešno zasledovali, zadnje dni so pa morali zasledovanje vsled izvanredno slabega terena opustiti. Na cestah, ki vodijo pr«*ko Karpatov se ruska kavalerija ne more namreč popolnoma razviti. Boji med Vislo in Pilieo so nekoliko ponehali. Pred tremi dnevi je dospelo v Kijev 1800 avstrijskih beguncev. Med njimi se nahaja največ takih mol, ki so ie stari od štirideset do petdeset let. Skoraj vsi imajo osebljene prste na rokah in nogah. V bojih pri Tuchovu je odložilo 300 slovanskih vojakov is Besne in Hercegovine orožje. Ko so jih Rusi obkolili, so začeli vpiti: Živel car! Dunaj dementira. Dunaj, Avstrija. 29. decembra. Avstrijsko vojno ministrstvo je razglasilo, da so vse vesti o avstrijskem porazu neresnične. Namestnik šefa generalnega štaba, general Hoefer, je rekel: Severno od Dukla prelaza so nas hoteli Rusi že večkrat napa-«ti, toda mi smo jih vedno z uspehom pognali nazaj. Najhujši boji so se vriili na planjavi med B*uro in Dunajcem. Poročilo, da se Avstrijci na celi črti umikajo, lo kot neresnično. Kapitan Oman. poveljnik "North Caroline" j« brzojavil. da ni on grozil z obstreljevanjem. pač pa poveljnik ruske križarke '"Askold". Napad na Dardanele. London, Anglija. 29. decembra. Neka tukajšrta brzojavna a?en-tura je dobila iz Aten brzojavko, da je sedaj angleško in francosko brodovje v Egejskem morju cisto pripravljeno za napad na Dardanele. Jutri ali pojutranjem : bo odplulo veliko število transportnih ladij skozi morsko ožino. Ce bo vojakom le mogoče, se bodo izkrcali v neposredni bližini < ariprrada. Ko se je to doznalo v glavnem mestu Turčije, je zavladala med prebivalci strahovita panika. Nemško-turška zveza Rim, Italija, 29. dec. — Neki tukajšnji list je priobčil besedilo pogodbe. kateit> je sklenila Nemčija s Turčijo. Nemčija se je zavezala. da bo dala Turčiji na razpolago dovolj vojnega materiala, častnikov, topov, v prvi vrsti pa ves potreben denar. V slučaju zmage bo dala Nemčija Turčiji petino vojne odškodnine. V zameno se mora proglasiti na Turškem "sveto vojno", vse vojne operacije morajo voditi nemški generali, Turčija nikakor ne sme skleniti separatnega miru. "Suha" Barija. London, Anglija, 29. decembra, Reuterjeva brzojavka poroča m pustosenem gozdu zapadno od Apremont smo zavzeli neki utrjeni francoski zakop ter zaplenili tri strojne puške. Odbilo se je tudi naskoke Franeozov zapadno od Sennheim. Francozi so zavzeli St. Georg v Flandriji. Pariz, Francija. 29. decembra. Popoldansko poročilo vojnega mi-nistrtva vsebuje vest o zavzetju vasi St. Georg v Flandriji. Od reke Lvs pa do Somrae so obstreljevali Nemci več francoskih pozicij in sicer severozapadno od Roye. V Argonih so Francozi nekoliko napredovali, dočim so v gorenji Alzaciji prispeli do Stein-haeh ter po ostrih bojih zavzeli razvalino gradu, ki se nahaja pri tem kraju. Nemci so zavzeli važno pozicijo. London, Anglija, 29. decembra. Angleško časopisje povdarja važnost zakopov pri Hollebecke. južno od Ypres. katere so zavzeli Nemci. Stratcgično vrednost teh pozicij je še pred kratkim pov-darjal general French. iPozicija obvladuje važen prehod preko reke Ti/s. katerega so Nemci trdovratno branili. Sedaj zavzeti za-kopi jim pa dajejo močno oporno točko. Strah pred Zeppelini, ki je v zadnjem času nekoliko pojenjal, je dobil nove hrane in sedaj se računa z možnostjo napada od strani nemških aeroplanov. Oficijelno svarilo, ki je veljalo dosedaj le za obrežna mesta, je bilo objavljeno tudi v Londonu. Strah in nemir v angleških obrežnih mestih. West Hartlepool, Anglija. 29. decembra. — Angleških obrežnih mest se je polotil paničen strah in sicer od časa. ko je nemško brodovje obstreljevalo mesta HartlepooL Scarborough in Whitby. Omajano je zaupanje v moč angleške mornarice, ki ne more držati Nemcev od angleškega obrežja. Vse se boji. da bi se nekega dne nemško brodovje zopet ne prikazalo ter da bi se celo izkrcale nemške čete. Župani v vseh prizadetih mestih so organizirali prostovoljno pomožno policijsko moštvo ter si prizadevajo na vsej načine, da pomirijo prebivalstvo, ljudje pa kaj malo zaupajo ton odredbam ter rajie zaupajo sa- mim sebi. Vsled tega so se oborožili skoro vsi civilisti. Potovanje v avtomobilih ponoči je nevarno, ker ustavljajo razburjeni pazniki vse avtomobile. Pri obstreljevanju je neka nemška granata v tiikajšni ladjedel- Dve križarki potopljeni Potniki, ki so prišli v New York s parnikom "Cameronia". pravijo, da so nemški podmorski čolni dne 10. ali 11. decembra pred Ha-vrom potopilo dve angleški kri- , - žarki. Tozadevno vest se je v An- nici popolnoma {jrebila zunanjo. gHji popolnoma potlačilo ter ne plat nekega 8000 ton vsebujočega parnika. katerega se gradi tukaj. Poškodovanih je bilo tudi par drugih manjših ladij. Večerno francosko oficijelno poročilo. Paris, Franeija, 29. decembra. V današnjem oficijelnem večernem poročilu se glasi na kratko: "Do danes zvečer se ni sporočilo o nikakih važnejših dogodkih." Iz zadnjih oficijelnih poročil je razvidno, da je ofenziva zaveznikov v zadnjih par dnevih nekoliko pojenjala. To je mogoče posledica izvanredno neugodnega vremena ali se je pa zgodilo tako vsled izprememb v dispoziciji čet. ki so postale potrebne vsled pričakovanih naskokov Nemcev. Ali se bo Gržka vdeiežila vojne? Rim, Italija. 29. decembra. — Gotova znamenja kažejo, da se bo Grška vdeiežila vojne in sicer kot zaveznica Srbije. Grška vlada je utrdila Solun ter nagromadila v tem mestu veliko vojnega rnateri-jala. Na točke ob meji je odšla težka artilerija. Vse brzojavne črte se nahajajo v rokah vojaških oblasti in Čete so koncentrirane na strategično važnih točkah. Nemčija je zadovoljna z zasede-njem Avlone. Rim, Italija, 29. decembra. — Kot prva velesila je sporočila Nemčija potom poslanika kneza Buelowa italjanskemu zunanjemu uradu, da je brezpogojno zadovoljna z zasedenjem Avlone od strani italijanskih čet. Splošno se. domneva, da je vsaki čas pričakovati sličnega obvestila od strani zaveznikov. Jutri se bo vršila važna kabinetna seja. v kateri se bo obravnavalo dogodek v Hodeidi. Najbrž se -bo Turčiji namignilo, da Italija ne more trpeti nadaljnega zavlačevanja v tej zadevi. Razven opravičila radi uloma v italijanski konzulat ter takojšne oprostitve angleškega konzula, katerega se je aretiralo v konzulatu, bo zahtevala Italija tudi kaznovanje policistov, ki so aretirali konzula. V pričakovanju senzacij onelnih razkritij. Rim, Italija, 2.9. decembra. — Kot posledico aretacije dr. Fiore Castrignano, ki je baje agent avstrijske vlade ter je hotel podkupiti italijanske uradnike, da preskrbi za Avstrijo in Nemčijo dobave riža in žita, je baje pričakovati senzacij onelnih razkritij. Castrignano je baje priznal, da ima več sokrivcev, med njimi tudi nekega bivšega italijanskega mornariškega častnika, katerega se je pred kratkim aretiralo na avstrijski meji. Francoski podmorski čoln se je potopa Pariz, Francija, 29. decembra. Mornariško ministrstvo je izjavilo danes v oficijelnem poročilu, da se pogreša podmorski čoln "Curie" ter da je najbrž izgubljen. To obvestilo potrjuje avstrijsko vest. da je neka.avstrijska bojna ladija potopila .pred vojnim pristaniščem Puljem neki francoski podmorski coin; ter da se je mo-itvo rešilo. ve o tem v Londonu nobena živa duša, izvzeinši vladne kroge. Imena dotičnih križark niso znana ter se ve le toliko, da se je preživelo« moštvo izkrcalo v Southampton^ ter da se je nahajalo med njim veliko ranjenih. Pristanišče Havre je bilo posejano z minami, a nemški podmorski čolni so plavali pod minami ter nato napadli angleške križarke. Komplikacije vsled nakupa parnika. Washington, D. C.. 29. dec. — Vsled prijave nemškega parnika "Dacia" za sprejem v ameriški parobrodni register so stavljeni u-radniki trgovinskega departmenta pred važno odložbo. katere pa ne bo taka lahko izreči. Parnik je knpil neki Edward N. Breitung, bankir in posestnik lovov v Marquette. Mich, ter ga prijavil za vpis v ameriški register. Pogodbo se je sklenilo v Port Arthur. Tex„ "Dacia" se pa nahaja sedaj v Wilhelmshafen ter se glasi, da bi jo angleške in francoske bojne ladije zajele ali potopile kljub registraciji. Domneva se, da se je kupilo parnik z namenom, da bi prevažal bombaž iz Združenih držav v Nemčijo. Od druge strani se pa zatrjuje, da se je kupilo parnik z namenom, da se ustvari poskusen slučaj. Skandinavske izgube vsled min. Stockholm, Švedsko, 29. decembra. — Do srede decembra je bilo vsled min v Severnem morju izgubljenih 16 ladij iz skandinavskih dežel. Švedska je izgubila 8 parnikov in 60 življenj; Danska 6 parnikov in šest oseb in Norveška 5 parnikov in šest oseb. Ho-landci so izgubili tri ladije in 15 oseb. Vrednost teh 22 parnikov s tovorom vred se ceni ha približno $10,000.000. Protest Združenih držav na An. glijo. Washington, D. C.. 29. dec. — Predsednik Wilson je danes zju-traj'izjavil, da ni še dospel od angleške vlade noben odgovor na protest Združenih držav radi neopravičljivega omejevanja prek-morske trgovine Združenih držav od strani Velike Britanije. Iz nadaljnih pripomb predsednika je razvidno, da bodo zahtevale Združene države po končani vojni odškodnino v denarju, da se popravi škodo, ki je nastala ameriški trgovini Dospela jo VELIKA PRATIKA za leto 1915. V tej Pratiki so tiskani tndi: Zakoniti prazniki v Z dr. državah. — S pomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela — Labor Day. Pratika velja t poitnino vred 12 centov. Bazprodajalci jo dobo 100 komadov za $8. Slovonic Publishing Oen Ti Predsednik je naziranja, da ne vsebuje ameriški protest nika-ke grožnje napram Angliji. Protest vsebuje le zahteve, katere je stavila Anglija sama v vojnem času in kadar se je šlo za njeno trgovino. Iz izjav številnih senatorjev in kongresnikov je razvidno, da se kongres popolnoma strinja s stališčem predsednika glede tega protesta. London, Anglija. 29. decembra. Dobroinformirani krogi so mnenja, da bo dala Anglija na ameriški protest zadovoljiv odgovor ter da bo povrnila škodo, ki je nastala ameriškim eksporterjem vsled nastopa angleške mornarice. Gotovi krogi so radi protesta nekoliko nevoljni. vendar pa je vsakdo prepričan, da ne bo prišlo do krize. Glasovanje glede vojne. Washington, D. C.. 29. dec. — Senator Owen je vložil danes amendment k konstituciji. glasom kojega bi bila ofenzivna vojna Združenih držav v bodoče mogoča le s privoljenjem veČine prebivalstva. Nikakor bi se n«> omejilo pravice predsednika, da napove vojno v slučaju invazijo v Združene države. Ljudskemu glasovanju naj bi bila podvržena le ofenzivna vojna. Združene države zahtevajo amnestijo. Washington, D. C., 29. dec. — Predsednik Wilson je danes potrdil govorico, da so Združene države nasvetovale provrzoričnemu Villove čete blokirale železnico. Laredo, Texas, 29. decembra.— Villove čete so ustavile 175 milj zapadno od Tampica osebni vlak in blokirale železniško progo. V vlaku sta se nahajala samo dva Amerikanca, neki možki in ii"ka ženska. Vojaki so ž njima uijudno postopali. 7000 mož prestopilo k Villi. San Diego, Cal., 29. decembra, (Brzojavno poročilo z bojne ladije '•San Diego".) — 7000 mož Carranzove armade, ki so se nahajali v Tepicu. se je pridružilo gen. Villi. Večina prebivalstvu mest Tepie in San Bea.s si je poiskala zavetja na ameriški lad i ji "Glacier". Ko je o tem zvedel admiral Howard, poveljnik pačiti enega brodovja, je poslal v pristanišče San Beas bojno ladijo "Annapolis". \ Izgnan sodnik. BI Paso, Texas. 29. decembra. -Sodnika Raniona Priedo, znanega mehiškega jurista in pisatelja,i so na vožnji proti severu aretirali in ga prepeljali nazaj v gla-vno n -sto dežele. Po kratki obravnavi so ga izpustili na prosto, nakar so ga izgnali iz dežele. Predrzen slepar. Jefferson City, Mo., 2!>. de«-. — V celici Win. Brandona. ki je bil zaradi ponarejevanja denarja obsojen v dosmrtno ječo, »o našli dve formi za odlivanje poklolar-skih novcev. Pri kaznjencih so našli trideset kosov tega. ponarejenega denarja, pri izdelovalcu pa samo sedem kosov. Kje je do- predsedniku Mehike proglasiti splošno amnestijo za politične bil potreben material za izdeljavo kaznjence. V Mehiki se zadnji; ponarejenega denarja, oblasti še čas ni izvršilo toliko smrtnih obsodb kot je poročalo časopisje, vendar Združene države zahtevajo, da bi se s smrtnimi obsodbami popolnoma prenehalo. "Mi nikakor ne moremo trditi", je rekel predsednik, "da bo v Mehiki anarhija večno trajala. č'e bi se natančno zavedali svoje dolžnosti, bi lahko napravili mir, in sicer brez vsake vojne. Jaz se zavzemam za Monroe-doktrino. nikakor pa nisem za to, da bi bile v Mehiki vedno take razmere kot so sedaj, oziroma, da bi Mehiko kontrolirala Evropa." Izjava generala Ville. Mexico City, Mehika, 29. dec. -General Villa je danes sledeče izjavil: "Veliko inozemcev me je že prosilo za garancije in jaz sem z naporom dosegel, da so jih dobili. Glede sedanjega najvišjega izvršujočega uradnika republike moram žal pripoznati, da poskušajo zarotniki izrabljati njegovo odkritosrčnost in poštenost. S temi ljudmi bom postopal z največjo strogostjo. Naša dežela potrebuje v sedanjem času dobrih in premišljenih voditeljev. Kakor-hitro bom uredil najpotrebnejše stvari, bom osebno vodil svojo armado nad Tampico in mesto tudi zavzel." dosedaj niso mogle dognati. Ko bo odsedel svojih pet let, ga bodo znova izročili sodišču. Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to n« vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige". Kakor hitro bodemo obvette-ni, da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. zasedaj vflnmrar ne moren* utreti s tend knUgnd. Cela rodbina zgorela. Winter Haven, Kla.. 28. de<\ — Danes zjutraj je izbruhnil v hiši Harry Alvey-a požar. Zgorel jo on. njegova žena in trije otroci. Kako je nastal požar, se dosedaj še ni moglo dognati. Denarje v staro domovino. Promet i Avstrijo so je toBkni sboljšal, da zopet pošiljamo de« nar t staro domovino. V slučaja« da bi se razmere pozneje na kak način predrngačile, in bi se dena* na mogel izplačati določenim osa* bam, bodemo istega vrnili pošilja« teljem. V sedanjem poloffa ju pa ni mfe sHti, da bi denar dospel v roke na« slovljenca tako hitro, kakor pre« je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 d« 26 dni in v približno tem času bo« do denar v stari domovini tudB| izplačan. Zato svetujemo rojakomt da začasno pošiljajo le za nujn* potrebe in A enkrat ne več tak kor 500 K. K S.... •10...• 'is.... so.... 15.... so.... 36.... 40.... AS.o«• so.... 65.... 70.... 75.... 80.... l.ie 3.10 s. 10 4.10 6.10 s. 10 7.1« 8.10 9.10 10.00 11.00 ia.oo is. oo 14.00 15.00 10.00 17.00 18.00 90.... TVEDKA 7BAKS K 8 100...« 20 00 110.... 22.00 120____ 24.00 130.... 86.00 140.... 28.00 160.... 80.00 160.... 33.00 170.... 34.00 180.... 36.00 190____ S8.O0 800... 40.00 360.... 50.0« 800.... •0 (10 860.... 70.0) 400... 80.00 450.«.# 90.00 (CT____ 103.00 QUAE NAKOPA. 30. DECEMBRA, 191* GLAS NARODA" Slovenk Publishing Ca (a corporation.) FRANK SAKSER, President. „ LOUIS BENEDIK. Treasurer, o, n»ci! of Bmbie«« of the corporation wad of above officer* : Street, Borough of Man-New York City, N. Y. celo leto velja Est za Ameriko in Cn>ta>io........................$3.00 iHtl leta *........»...................1.60 leto zm mesto New York........4.00 E>l ta ca mesto New York ... 2.00 vrooo za v«e ieto...........4.50 »vropo za vse ieto .. - - ** pol leta..... ** Četrt leta.. tega »tračnega klanja. Kavno na- smo glede zavednosti še v povo-sprotno! Bati se je, da se bo tudi jih, kajti duševnih planik je veli-ostali del Evrope potegnilo v kr- ko, ki ne dovole, da bi malo po-vavi ples. in sicer vsled sile oko- gledali na ono stran. Upati sme-lisčiu. #To pa pomeni številnejše mo, da bodo naši potomci dovršili mase ljudi na bajnih poljih in še ono, česar mi ne moremo. Resnica večje žrtve na mrtvih, ranjenih je, da je še veliko takih, katerim in ujetih. Vsied tega pa je tudi uniforma ugaja, gotovo pa ugaja mogoče, da bo ieto 1915 še bolj najbolj tistemu iz Montane, žal, krvavo kot pa je bilo 1914. Ako slovenskemu rojaku, ki je povrh je teplo slednje človeštvo z bi-'vsega še perzijski patriot, kateri čem, ga bo prihodnje s škorpijo-'se je izkazal kot pravega poten-ni. ( e so znašale izgube v petih tata backov s svojim geslom: — mesecih leta 1914 šest in pol mi-' Gori z orožjem, ne doli! Tožimo lijona ljudi, bodo znašale leta o slabih časih, v resnici pa niso, 1915 najmanj deset milijonov. —J ker zemlja ni prenehala roditi in In zakaj?! — Nihče ne more dati,človeški možgani tudi niso "za- M. D., James City, Pa. — Kje izhaja "'Delavec", nam ni znano. 2.55 1.70 "GLAS NARODA" Izhaja vsak dan izvzemii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") U«oed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Ad>nlii iwuBt on Dopisi brez podpisa in osoboosti se ne priobčujejo. D* nar oaj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Tri spremembi kraja naročnikov prosimo, f{j» *e nam tudi prejixxje bivsliiče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dofilaom in po&iljatvam naredite ta naslov: "GLAS 82 Cortlandt St., NARODA** New York City. Telefon 4887 Cortlandt. Ml odgovora na to. Kako dolgo še bodo prinašali narodi take krvave daritve in kako dolgo bo še trajala blaznost mas?! Dopisi. BrooGdyn, N. Y. — Društvo sv. Jože Ta št. fi7 K. S. K. J. v Brook-lyiiu naznanja svojim članom, da se vrši četrtletna seja dne 2. januarja v društvenih prostorih na 211 Graham Ave., vogal Stagg St. Seja se prične točno ob 8. uri zvečer. K«*r imamo na dnevnem nje. Forda v Detroitu sicer ni pri- štapali*'. Ves industrijski razvoj je vedno popolnejši. živeža in drugega produkta je dovolj, pa ne samo dovolj, ampak preveč ga je, ker kapitalisti ne morejo vsega prodati za dovolj visoko ceno Ako bi bili vsi proizvodi v državnih delavskih rokah, bi imeli lepe čase, "ker bi se enostavno vsem pridelkom znižala cena, obenem tudi zmanjšal delavni čas. Vzgled imamo pri Ford Motor Company v Detroit, Mich., kjer ima zadnji delavec za osemurno tlelo. Isto bi lahko storili tudi vsi drugi, samo ako bi hoteli, ali oni ne marajo, oni špekulirajo potom del- Najbolj krvavo leto v svetovni zgodovini. L» to. ki se nagiba sedaj k za tonu, j«- najbrž najbolj krvavo cele svetovne zgodovine. Iz Kodanja se poroča preko Londona, da so ravno dospeli pruski jm znatni izgub št. 101 do 108. Ti seznami vsebujejo imena 35 ti-mn' s>,*J mrtvih, ranjenih in pogrešanih. S trm so narasle skupne izgube pri»ske armade na 753.20*2. K tem seznamom izgub pride še Sil kili, S2 ttiirtemberŠkih, 125 bav«! -kih in mornariških se-znauov izgub. V kodanjskeiu po-ročilu se izjavlja, tla so bavarske izgube i ako težke, da je polovica v s« »h bavarskih čet ali ubita, rati na ali se jo pa pogreša. : I.e. izgube tlo Božiča, vštev-kojih imen se ni navedlo v v '.uamu izgub, se ceni na 250 tis mrtvih, 400.000 pogrešanih in w.~.(!,000 ranjenih, kar znaša n ki; jin j poldrugi milijon. Ako se prišteje k temu izgube Saksov, Bavarcev. Wiirtemberžanov ter mornariške izgube, potem se lahko računa na dva milijona mrt-vih, ranjenih in ujetih Nemcev in 1<> v 11■ k u prvih pet mesecev K temu pridejo izgube Avstrij-c« ki znašajo glasom vesti z Dunaja za obe državni polovici pol-drug milijon ljudi. I/. Pariza je prišlo pred kratkim Honx'-ilo, tla so znašale izgube i ix kako S50.000 mož. Krvavi zadnjega meseca so gotovo s - i ali »o > evilo za 150.000 ter se \s'e,J tega lahko ceni skupne francoske izgube na milijon mož. V.\ In nizko je, ako se računa iz-gis'-f Belgijcev in Angležev na 25:».11« it t» r je dotično število naj-br. veliko večje. Glede Rusije ni objavljenih uikakih ofieijelnih po-!••>< .1, vendar pa se lahko računa ruske izgube na najmanj poldrug milijon ljudi. Ako se ne všteje izgub Srbov, Japoncev in Turkov, bo v prvih petih mesecih vojne izgubili vojskujoči se narodi najmanj sest in četrt milijona mož na ranjenih, ujetih in mrtvih. S< vr 1 » nima to velikansko število nobene posledice za obramb no zmožnost kakega naroda. Zelo velik del ranjencev se po ozdrav-1 jen ju zopet vrne k fronti. Glasom nemških poročil, ki pa so naj brž pretirana, se vrača 70 odstot kov vseh nemških ranjencev zopet k fronti. To dejstvo pa nikakor ne zmanjša velikanske reke človeške krvi, ki je tekla leta 1914 na povelje vladarjev in vsled tega je povsem upravičeno reči, da je bilo leto 1914 najbolj krvavo v sve tov ni zgodovini. Kaj pa bo prineslo leto 1915?! Vse kaže. da se bo kosalo s preteklim glede slave, da zavzame pn-1 hno stališče v svetovni zgodovini. Dosedaj ni bilo opaziti niti ene točke na političnem obzorju, pri kateri bi se lahko pričelo redu več važnih točk, posebno pa nastop novoizvoljenega odbora za leto 1915, je potrebno, da se vsak član te seje udeleži. Oni, ki izostane, bode moral plačati 25 centov globe v društveno blagajno. Ne pozabite na 2. januar 1915! Toliko v pojasnilo. Obenem želim vsem članom društva sv. Jožefa srečno novo leto 1915! — G. Tas-sotti, tajnik. Reliance, Wyo. — 14 dni pred Božičem nas je bilo od dela odpuščenih čez 20 mož. Zakaj ? Ne rabijo nas. "Zaštapala" je namreč "Entra". To smo dobili za božično darilo, za novo leto nam pa obetajo, da bodo jamo zaprli; gotovega* sicer nič ne vemo. Dosedaj obratujeta dva rova št. 1 in št. 4 tri do štiri dni v tednu; kako bo zanaprej, se ne ve. Slabi časi vsepovsod, samo da se še ne kol jemo kakor v Evropi. Kraljem in cesarjem se pripisujejo vojne, kar se tudi ne da ovreči, vendar glavni krivec je 'kapitalizem, kateri nas tudi tukaj v deželi svobode (?) zatira. Glavni zastopniki kapitalizma in njihovi potentati, kralji in cesarji, hočejo vojno zato, da si lažje pridobe prosti vhod na svetovni trg, da tem potom zvišajo cene za produkt, katerega so jim delavci vstvarili. Tako n. pr. hočeta imeti Avstrija in Nemčija svoj trg na jugu, a ovirajo ju Srbi. Rus, kot zaveznik Srbov, ne dovoli, da bi nemška trgovina prevladala ter uničila Slovane, zato-raj ni Nemcem preostajalo drugega. kakor tudi Rusom napovedati vojno. Iz tega vzroka so se zapletli tudi Angleži in Francozi v vojno, ker tudi njim je Nemec nevaren na svetovnem trgu. A meri ški kapitalisti pa z veseljem gledajo to klanje iu uničevanje, ker čim več bo uničenega evropskega produkta, tem višjo ceno bo za-dobil ameriški. Amerika sicer nima kronanih glav. pač pa imamo t ru s te, ki so pa nekaki nekronani kralji. Strank je več, a žalostno je za delavsko stranko, da je vedno poražena. Delavska stranka ni imela še nobenkrat večine, dasi je največ volilcev delavcev. Dejstvo je: delavstvo si je samo izvolilo nasprotnike, katerim niso mar njegove težnje. Izvolilo jih je na podlagi svoje nevednosti, postavilo si je kozla za vrtnarja, volka za črednika. Vsa Evropa je velik trg za ameriški kapital. Gotovo je: ko se pomirijo v starem kraju bo tukaj "zaronalo". Delavci pa ne mislijo na draginjo, ki nam preti. Največ dobička bodo spravili zopet kapitalisti. Delavec bo imel delo, in ako si bo kaj od ust pritrgal, bo imel za slučaj kakšnega "polomaAko si kapitalisti skočijo v last', moraš še v vojno. Za domovino? O ne! Za dobiček kapitalistov mora delavec če-sto dati svoje vse: kri in življenje. V svoji zaslepljenosti res misli, da ima sovražnika pred seboj, v resnici je pa človek, ki ga še nikoli videl ni, toraj mu tudi ni mogel nič žalega storiti. V mirnem času bi bili mogoče največji prijatelji. Posovraiil jih je kapitalizem! Kapitalizem jih bo tudi združil, ker samo on je rodil socializem, ali narode združil, ki imajo iste težnje in iste naloge, ne glede na vero ali na*x>dnost. Evropski kapital tudi misli, da bo z vojno zatrl delavsko razredno zavednost. Ali zelo se moti! Delavski duh se bo šele razvijal in ne vrjame-m, da bi se vojna tako razširila, če ne bi nemško izziva-tudi najbolj za-ca. Dejstvo je, da ! mo dovolj vozov. Zatoraj ne sve- ki pa čita neko knjigo, katero ste ne in se prižgo. če se snov podrg-tujem nikomur sem hoditi za de- mu menda vi posodili. Nisem si ne z vžigalno plasto. podobno lom. — Jaz se strinjam z Mr. I. torej vedela iskati drugod zaba-'vžiga Ini plasti na zavojih vžiga- Pišite na naslov: Narodna Tiska r-Blatnikom in z vsemi tistimi Član- ve, kakor pri vas." lie, a nima ž njimi nič skupnega.!na, Ljubljana; tam vam bodo go- ki, ki so bili natisnjeni v Glasu1 "Prosim, gospiea. prosim! Le Smodke se lahko zažgo brez vži- tovo dali tozadevno pojasnilo. Naroda št. 291. Rajši sem Srb ali bojim se, da vas bodem dolgoča- galic in tudi na vetru in se okus Rus, samo da Nemec ne bodem. sil. kajti znam, da mi bodo uha- nič ne poslabša. Prvih 10.000 ta-Jaz Nemee dobro poznam, ker so ja!e misli tja v mojo milo domo-jko izdelanih smodk je iznajditelj **Zarja" ne izhaja več. G. B., ElyK Minn. — Toliko je j bilo že o tem poročanega. da nam me skoraj 11 let trpinčili. Dosti-j vino, v rojstno hišo, kjer praznu-: poklonil Rdečemu križu v Stutt- ne kaže celega dopisa priobčeva-krat sem jo tudi dobil z bikovo jejo noeoj tako lep večer. A jaz...;gartu. da jih pošlje vojakom na'ti. Vaše zdrave misli bomo pora- žilo po hrbtu. Kdo drugi je krivi kako daleč sem od njih..." tega klanja, kakor Avstrija in **Le pustite te tožne misli, go-Nemčija? Želim vsem čitateljem! spod Lovro. Morda vas berilo raz-in eitateljicam veselo novo leto !j vedri, poskusiva! Danes lahko na-Martin Korošec. _ daljujeva "Roparje", saj kmalu Greensburg, pa. — Ne vem, j končava." bojišče. Sin belgijskega ministrskega predsednika, Broqueville, se nahaja, kakor javljajo nizozemski listi, v nemškem vjetni- kaj je temu vzrok, da ni iz naše j Lo vro je vzel knjigo ter začel štvn Xa bojišču je padlo že več silil nihče, da da minimalno plačo š5 na dan, on je to storil svojevoljno in s tem dokazal, kaj bi se dalo doseči, če bi bilo delavstvo na krmilu. Povdariti je tudi treba, da nam vsi božji namestniki obetajo nebesa na onem svetu, in kot zagovorniki kapitalizma so se sijajno izkazali sedaj v evropski klavnici, namreč: Krist, Martin Luter ter prerok Mohamed so se združili, da pomagajo avstro-liun-skemu in nemškemu kapitalu. Kdor sedaj ne izpregleda, tudi nikoli več ne bo. Cast g. I. Blatniku, ki je dal tem patriotom tako sijajen odgovor. On je dokazal, tla je Avstrija hotela vojno, zato. je mali Srbiji dala take pogoje, da jih ni mogla sprejeti. Vso grajo zaslužita v prvi vrsti Av-stro-IIunska in Nemčija. II koncu mojega dopisa si dovoljujem še vprašati one rimokatoliške privržence. ki odobravajo vojno: Kaj bi rekel Krist. ako bi še enkrat prišel na svet.' Radoveden sem pač zelo. — Geo. Gornik. Scuth Lorain, Ohio. — Društvo Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. J. je sklenilo na svoji redni seji. da se opozori vse članstvo J. S. K. J-glede združitve. Dragi bratje in sestri ! Združimo se v veliko slovensko podporno organizacijo, ki bode vsem v veliko korist in po nos. Proč z neslogo, ki že od nekdaj tlači naš narod! Zadosti je že bilo nevošljivosti med nami. Stari pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači. Posebno v Združenih državah moramo mnogokrat občutiti ta pregovor. Tudi med drugimi narodi nimamo nobenega u-gleda. Koliko tisočakov nas je stala že ta nesloga. Koliko nas stanejo glavni uradi in koliko po samezne konvencije Jednot in Zvez! Smelo lahko trdimo, da smo mnogo vrgli po nepotrebnem proč, kar bi bili lahko porabili za koristne stvari. Toraj delujmo z vsemi močmi za združitev, ker bo-derao z združitvijo prihranili mnogo nepotrebnih stroškov. Zakaj naj bi mi obdržavali po tri ali štiri konvencije, ko zadostuje ena sama? Zakaj naj bi imeli po tri ali štiri glavne odbore, ko zadostuje samo eden? Zakaj naj bi hodili k dvem ali trem sejain v mesecu, ko zadostuje samo eira l Vse nepotrebne stroške, katere je treba kriti z delavskimi žulji, si lahko prihranimo, ako se združimo. Ako se ne združimo sedaj, se bomo morali kasneje. Toraj čimprej se združimo, toliko boljše je pa za nas vse. Vsak razs^en človek, kateri koliko kaj pomisli, ve, da se člani starajo z vsakim dnem, mladih pa le malo pristopi. Posledice pridejo, da bode treba vedno več plačat za poškodbe, bolezni in smrt nine. To se lahko razvidi iz računskega zaključka, "kateri je bil izdan 1. novembra, kako majhen prebitek je. Cenjeni člani in članice, povejte svoje mišljenje in delajte po svojih močeh za združitev. Bodimo vsi za enega in eden za vse! Resolucije, pod kakšnimi pogoji se želimo združiti, ne stavimo. Mi se hočemo združiti kakor vse druge napredne organizacije. — Odbor: Josip Ba-jec, Ludovik Petkovšek, Frank Krištof. Ralphton, Pa. — Ker že davno nisem videl dopisa iz naše naselbine, sem sklenil jaz malo sporočiti. Delavske razmere so se jako poslabšale, da skoraj ne bode mogoče zaslužiti za vsakdanji kruh. Kapitalisti imajo polne žepe, mi pa "figo* naselbine nobenega dopisa. Zdi se mi. da vsakdo rajše bere kot pa piše. Z delom se zaenkrat ne morem veliko pohvaliti, ker je tudi pri nas tako kakor po drugih naselbinah. Premogovniki obratujejo po tri do štiri dni na teden. Zasluži se le toliko, da se pošteno preživimo, na pivo seveda niti misliti ne smemo. Brezposelnih je veliko. V tukajšnji bližini je precej slovenskih družin, ki se prav dobro razumejo med seboj. Pred kratkim se je oglasila pri rodbini Jakš dolgofkljuna ptica in jo obdarila s krepkim sinčkom. Čestitamo! Slovenskih fantov je tukaj precej, zelo radi bi stopili v zakonski jarem, pa kaj se hoče, ker primanjkuje deklet. Na društvenem polju prav dobro napredujemo. Slovenci, pristopajte k našim organizacijam, delajmo složno in pokažimo, kaj smo. — Z ozirom na evropski položaj se čisto strinjam z Mr. Blatnikom. Takih dopisov potrebujemo! Če bodo ljudje čitali take članke, se jim bodo k malo odprle oči. Nedavno smo brali pismo si o vensko-turškega patriota iz Milwaukee, Wis., ki vpije živijo Turčiji. Neki naš rojak je rekel: Saj ima prav, saj so Turki dobri ljudje, ker pomagajo našim. Proč s takimi! Škoda, da nosijo slovensko ime! Proč s Turčijo, proč z Nemčijo, proč z Avstrijo! Živela mati Slovenija! — Anton Podgorec. citati. Vglobil se je v berilo, da ni J sjnov jn cul, kaj se godi oJcoli njega, niti \ ministrov. ni videl debelih solza, ki jih jej--- točila Irraa vselej, ko je govoril j besede obupne Amalije. Videla jej v njej pravo svojo sliko, kajti tu sorodnikov belgijskih ■ LISTNICA UREDNIŠTVA. ^_____ __________^ J. M., Essex, Mont. — Mi ni di ona je ljubila' a ljubila je ne-jsmf> Se nikdar pisali, da bi bilo i srečno, ker se ljubezni ni upala!l)0,j^ za nas, če bi prišli pod T-a-zorlot; -ki ali srbski jarem. 31 i hoče ru razodeti. ail srosKl jarcin. 31 i hočemo Lovro je končal. Zamišljeno jej^i samostojni in prosti vsakega j Svobode bili v enem prihodnjih člankov. Iščem SIMONA JANEŽ1Č. Doma je iz Jezera pri 1'irknici. Prosim cenjene rojake, če kilo ve /.an j eg o v naslov, naj ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Joe Križman, l»ox 343. Port Allegany. Pa. (30-12—2-1) Iščem svojega brata LOl'ISA KOTAH. Pred dvema letoma je bival na ('ineinnati Mine. Allegheny < 'o.. Pa. Za njegov naslov prosi brat: Michael Kotar, P. O. Box 442. Claridge. Pa. 30-12—2-1) pa s pomočjo položil knjigo na mizo, kajti tudijJ®rma nje-grje w»ajiila usoda nesrečnega j Nemcev ne moremo doseči, ampak Rad bi izvedel za svojega striea Karhi in JmaP\je. Sedaj se je šele1 !o s pomočjo kakega svobodnega [ JOSIPA KLAVŽEC. Doma je ozrl vdiA»o »»lkridel. da se 8olzi.jsk>vansk*' Sel Drav«'!j v Ljubljano, seniku. 16. stotniji. Doma je bil> bl.iži.ni Keršičeve gostilne v Spod-i i šii jevea pri Kostanieviei mi1 Sl*kl P«dirja za njun splašeni anjevici na 'tn. V ruskem vjetništvu se nahaja tvrdke , konj neznanega voznika iz Ga- j meljnov ter ga podere na tla. Po- i pačnik je dobil vsled tega več o-trgovski siuga tvrdke1 ° iz Ljubljane Matevž ■»•rvjiik e. in kr. 17. peš- i! je v levo roko ranjen, vjet. O njem ni bilo od. . v . gojite nob- uega glasu in Jt" s Uz!1 1 111 *>o1 leta Za hla*,ca Pn ,j-|0 ( je mrt,»v Andreju Zupančiču v Kolovratu. i pwil'iz ruskega vjetni- Da bi odt<^nil Pla*ilu alimen-rudi Antonija Itov Za otroka, je slu- kvar po životu, tako da so ga morali dati v deželno bolnišnico. Denar ga je izdal. (Izpred dež. sodišča.) Janez Gril iz Blagovice u. l)e\ Mar. v Polju loža, ko se je začela ovna vojna, 1 er Doblekar. je mora Gi žbeiio razmerje tako spremenil, da se je tu vdiujal kot dninar. Neki večer koncem oktobra je šel tla. , z vozam po gospodarja, ki je v mi polki vred"od^iti;^°stil,li obsedeL Med PotJ° Proti Ž. i t i,, ostala sama cl(,mu ie ta na vozu zaspal. Gril, »kala po možu, jokala1 ki ^ Vedel< ri Sv. Urhu je nastal med zagorskimi rudarji prepir, kateri se je nadaljeval tudi zunaj gostilne ter končal s pretepom. Anton Tomhišek je pograbil sekiro, katero mu je vzel Miha Der-novšek. nato je pograbil koso in 1 *..* Si) jo strašil i> uuslif da je njen niiM>l zjr tam daleč i ski It jH)ljj mah. Pa kako se je •>« lila ti* * [ni, ko j t- dobi la pi- Ml tO, • la jt* njr n mož > t> med živi- Iliratu K>y stovu ol A/ovski'in i z iH'kat erimi <1 rugimi Slo- vetiei vml. CMU tod »T St* ho vn iil po uti voj-ni /ilra v n oško- < 10 V H ti v d'>iu»< o vas M eu in \ Antonij,, Dobli-k ar je [♦a že /daj i iu vt-st *la, da ji J*' tako eni Mui-ti" vstal. — Iz maki >g& vjctii ištva s« je o glasil Fran e (ilolxn't ik iz T rži.'a. Pisal j«* ix Nikolaj* vskepa. — Ti dni oglasil i/ Sibiriji • Frane Si- tar, i «'vljar v 1 rržicu, r la u dr tstva »v. .1 ožefa. O tem st* j f sp k)šno m j« rta J ko je pi*a a njen. a je vjetuišt vu. iji mrtev. Tolik lito veejt vjetiuat 1 j a ne. Draginja Draginja j« k'>. da sta oba padla. Antonu Toni inšku sta priskočila na ]>omoč iu je bil ne-'brata Jože in France Sakovšek, daj ozdravel s,> skupno udrihali po Zalete-V Kurganu1'1 t,,r težko poškodovali, daje se nahaja v ruskem Frane Letna r iz Ljub- . j nožem sunil v desno stran hrbta. ' * Slovenec * * piše ; V>i tri">e krivei lliso lllo£li deja~ ičela vsled izrednih ! "^j.1* v °bsoieni s« bili= "zavesten obležal. Josip Tomin-k je pa tudi Miho Dernovška z žef ToniLnšek na 4 mesece, brat ' Anton na 2 meseca in France Sa-kovšek na 1 mesec ječe in vsi tri- razmer povsod pritiskati. Tu več, tam manj, in družinski očetje in matere imajo resne skrbi, kako, . bodo preživljali svojee. Nič man j \ ** v P,acl,° P^kmlovancu Marti-samski siromaki zase. A tudi dr- MU Zaletelu za bole{'ine dru?° žil vu i k i iu občine se mno ponve- Skodo zuesek L>"6 krou* tujejo in ukrepajo, kako bi odpo- TPPexrn iiK.^li prebivalstvu. Kako je v JJ!J«>JS.U. Ljubljani, vemo vsi. V Zagrebu j Odlikovan je bil nadporočnik so pa nekatera živila še mnogo Morič 12. art. polka s "signum dražja kot pri nas. Za ubožnejše laudis". — Zlato hrabrostno ko- dru/.ine fnl vpoklii-aiKM'v so v Za-'lajno je dobil rezervni poročnik grebu se00 kron. Scipoine je sicer pravočasno ušel, pae pa je sporočil na Reko. da je mejna policija ogrska sama priredila ta atentat, da bi svoje stališče utrdila. Bel- l«*li je bil najprej obsojen na eno l«"to ječe. zdaj 90 mu pa to kazen znižali na tri mesece. Nravna propalost. V Gorici sta bila obsojena 481etni delavec Anton Vovk in njegova 171etna hči, ker sta imela nedovoljene zveze. Vovk je dobil 8 mesecev ječe. njegova hči pa 14 dni zapora. KOROŠKO. Zaradi romarskega umora je bil ' 19. septembra t. L radar Janez ska Obrana" pripominja k tej vesti: ''Mogoče — ali kakor je nam znano, sta bili obe igralki še pred tremi tedni živi in zdravi v Bito-lju. kjer se nahaja v srbskem vjetništvu tudi učiteljiea Beciče-va, hčerka sodnega svetnika v Osjeku, in njen brat slikar Be- : ' j j Clc. Nevaren tat pobegnil. Pred par dnevi so v Zagrebu aretirali nevarnega vlomilca in tatu Drago-tina Jutriša, kateri je v postojnski okolici ukradel trgovcu z mrvo 2400 kron. Sedaj je pa Jutriša pobegnil iz preiskovalnega zapora. Išče se FRANK ZUPANČIČ, po-domače Jakopac iz Višnje gore. Tukaj na Evelethu je bival tri ali štiri leta, nazadnje je bil u-poslen v gostilni Johna Agniča in meseca marca 1914 v Montezuma Baths, Excelsior Springs, Mo. Za njega bi radi zvedeli: brata Joseph in Louis Zupan-chich in John Agnicb, Bos 216, Eveleth, Mipn. (22-12—6-1) Novoletna razprodaja, Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico. Peter Keber, 1703 — 2nd Ave., New York. Kje je moj prijatelj JOSIP RO-POTEC.' Doma je iz vasi Rodik na Primorskem. Pred letom se je nahajal v Clevelandu. O. Če kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi. — Ivanka Gerdevič, omožena Be-denik, Browudale, For°st City. Pa. (30-31—12) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOHN KAUČlO. Pred enim letom je prišel v Thomas, W. Va., in sedaj ne vem. kje se nahaja. Poročati mu imam nekaj važnega glede zapuščine po 'najinem bratu. — Thomas Kau-čič, Box 16, Bear Creek, Mont. (30-12—2-1)_ Kje se nahaja JOHN FINK? Doma je iz Gaberja pri Grosupljem na Dolenjskem. Prosim ee-njeue rojake, če kdo ve za nje-go\; naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratrancu: Joe Smith, Box 16, Frederick, Colo. (28-30—12) NOVO! NOVOI "SVETOVNA VOJNA'\ Popia pričetka sedanje vojne a 33 lepimi slikami in velikim sem Ijevidom Avstro-Ograke. Čisti dobiček te izdaje ss bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih, slovenskih moi v sedanji vojni. Kojald, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 25*. Naroča ss pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y.\ (30-10—30-12) Slovcnsko-Anerikanski KOLEDAR M leto 1916 Sedaj smo začeli razpošiljati nai Koledar za leto 1915 onim, ki ao nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo ka tajne službe Združenih držav, Williama J. Flynna: "ČRNA BOKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Ze sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je ae nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštnino vred sa sledeče države: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Car rolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah ia Idaho. V naši podružnici Frank kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebentt v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgcncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-lingerju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Franklin Ave., Youngstown, Ohio, pri Ivanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se predaja naš Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj ie ozira na te cene. Naročite ga prii 8LOVENIC PUBLISHING CO. m Oortlandt ft.. N*w Vork Citv fadar je kako Irvltvo namenjeno knpili beetVre, caelav«, icgai e god bana instrumente, kap« itd., ali pa kadar potiebojctc mo, \eriiico, v pntam itd., n« kopit« prej nikjer, da todi mene ucid« ipiscztc. tiprBltoj* Val atan« 1« 2c. pa ti bode te prihranili dolarje. Canike, tcč vrst poefljam brezplačno. Pilite poaj. IVAN PAJK & CO., Gonemaugh, Pa. Box 328. Dr. Josip V. Grahek. EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. Zdravim vse bolezni moške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Allegheny] N. S. Fitlsb«rf. P«. Nasproti "Hotela Pavlinem - Ku iter. 1. Z. S in 4 vosijo ruMna maja dlts i i Si POZOR! POZOR! POZOR! Edino te vrste slovensko podjetje t Ameriki. Moderna brusilnica in trgovina v kateri imam na izbero najboljše šivalne stroje po najnižjih cenah. Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivne in rezalno pripravo. »» Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna in zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča Karol Bauzon 5606 St. Clair Ave, Cleveland, O. oAfe * rrite i < Po znižani ceni! HARMONIKE boftl* kakorinakon vrat« Metalan ta poprav!*am po najnfijlb cenah, a delo trp«*no In san«al]iTo. V popravo aaa«-•JJivo vsakdo pošlje, ker sem te nad lt let tukaj ▼ tem poalu In sedaj ▼ svojem lastnem domu. V popravek vssui— kranjske kakor vae druge harmonike ter računam po delu kakortoo k*e aa-ktsva kra« nadaljnlh vpralaafl. JOHN WENZEL. 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. 4 i I I i i i j*« Amerika in Amerikanci. Spisal Ker. J. IVI. Trunk je'dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana y platno in za spomin jako prilična. Založnik je imel veliko stroškov in ee mu nikakor ni (splačala, zato je cena znižana, da se vsaj deloma Dokri-jejo veliki Btroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Corttendt Street, New York, N. Y: I I I ZfL -------- 'i NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelandu in v državi Ohio -naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glaa Naroda** in iz-davatl pravoveljayna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. WAtXO KAZNANIL6. V TU potniki, kalcrl m m-matih potovati t lUro T" domovino to toOen «tt mm-potov» * pri-bodnje, naj ostanejo na «yo. WW jih mestih, ker «o vso por* W farodno drnSbo prekinila aa MT* nedoločen Sta % Kadar so zopet WgjT drngačijo, bodimo pnro-«r tesno poroten aa tan ma Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK KAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAS NARODA, 30. DECBMBR A, 1914. Na y I a k o. Mako Petrovič. V kupe tretjega razreda za nekadilce sta stopila dva gospoda. 1'rvi je širokoplee, visok mož s sivkastiini kratkimi lasmi, košatimi brki, topim nosom in zlatimi očali, drugi je suh, gladko obrit, ima odprt bel ovratnik in srajco a trdimi prsmi. Ob oknu se stiska v kot in v rožnat pled mlada in jako elegantna dama. Ko zagleda oba tujca. se zdrami iz misli in pregleda od vrha do tal drugega za drugim. Njene oči so velike, obraz bel, sočen, ustne zdrave, polne in rdeče. Noge ima prekrižane in sredi razporka na levi strani gleda na piano okrogel in močen gleženj. skrit v rjavo nogavico. Da da prostora gospodoma, se )N)iitakiic tesno k steni in razkri-ža noge. Okroglo in krepko levo koleno zdrsne z desnega in utone v rjavem krilu. — Prosim sedite kakor vam je prijet ne je, pravi plečat gospod in ji sede nasproti. Pri tem pogleda na soseda in se pom udi z očmi zlasti na njegovem velikem in podolgovatem uhlju, ki je rjav in tenak, kakor bi bil iz usnja. — Prosim, pravi dama in tudi tujee se oglasi: Prosim. Vlak se premika dalje iu počenja polagoma drdrati z veliko hitrostjo. Drogovi brzojava, napeljanega ob vozni cesti, se prikazujejo v naglih presledkih tako hitro in odločno, kakor bi sekali v okna. Gozdovi onkraj polj se sučejo z bližnjimi konci, istotako se vrste dolge njive pšenice koruze. Kadar zanese tir med za* seke, treska in ropoče od desne in leve. kakor bi loputale skale ob železje stroja in vagonov. Sirokopleči gospod popravlja pod nosom kožate brke in ogleduje neprenehoma mlado damo. Večkrat se ozre na soseda, in pri tern ga obide vselej neke iposebne vrste neugodnost. Nekoliko vstane, sede nazaj, pomaje se, kakor bi ga tiščalo nekaj za ramo ali za h Hrt o m. Naenkrat poemoklja r. jezikom in ustnicami in z okroglo polno roko udari na lahko po napetih hlačah. — Gospoda, pravi in naglo vstane, ali dovolite, da se predstavili!? Jaz sem trgovec na debelo, Valentin Zor. In vsi se predstavijo. Dama je žena mestnega učitelja in se pelje na Dunaj, dolgi popotnik je zastopnik neke velike dunajske tovarne, — Veste, zakaj sem s«? predsta-— vpraša Zor gospoda. Ne! Zaradi vas. Zaradi tega. da napravim laže poklon. Vi, go^j a. imate oči, prelepe oči, po barvi t«ke, kakor morje zjutraj. — Dobro. pravi gospa in se smeja. In naenkrat pogleda na uro. ki jo nosi na jermenu okoli levega zapestja, in se prestraši. Ali ne pridemo zdaj v tunel ? — 11 a, ha, se smeje zastopnik, nič hudega ne bo. Saj smo trije. Ce hi nameraval gos|K>d sosed kak napad, vas bom hranil jaz, a če bi Ne predrzriil jaz. vas reši vil vam Jaz stral njej. Ne zaradi tega .pravi dama. imam sploh od mladih nog i pred tuneli. Nekaj mi pride kožo in potem gomazi jk> m h l o trok. Kh. meni trgovec, vi ste še doživeli. Nimate ohitelji. o-kaj? — Dozdaj ne! — A jaz! Jaz imain ženo in deset otrok. Zastopnik se odkrije in udari |m> kolenu. —Čestitam, pravi, takih ^io^ je treha domovini! -- Da deset, pravi trgovec in si misli; Jo je ena izmed najlepših zeu»k. kar sem jih poznal v življenju. Te njene oči in potem po-taVil to je že nekaj izrednega. No, in tunela se boji! Prav dobro. — Prosim gospa, dovolite mi še to: Ali se peljete k možu t — Ne, od moža na Dunaj k teti. — Hvala! — Ali vi niste oženjeni, vpraša gospa zastopnika. — Ne, nisem. Imel sera smolo. Seznanil sem se večkrat in enkrat 1» se bilo že skoro zgodilo. — A zakaj se ni? — Veste, pravi zastopnik, zame je koltusk« voda pri ženski nad vse. Al o j nos, oprostite, je strašno nstamen. Bil sem nekoč — saj dovolite — nri njej in konci Trgovec premišlja o možnosti, da bi se peljal tudi on na Dunaj, tam bi se dalo nekaj ukreniti. On dela za rodbino, skrbi in hodi in se vozi po kupčiji, zato zasluži, da se enkrat po dolgih letih mald. razvedri in si oddahne od tega večnega, vedno enakega truda. Koliko ga stanejo samo sinovi, koliko hčere, koliko so ga stali zdravniki in babice. Dekle ima tri in vse tri — skoro bi dejal — ne delajo drugega kakor pečejo kruh. A drugi, jedo... in tako. Kje so čevlji, obleka, kje drugo! Človek skrbi samo za druge, a njega samega, kakor da bi ne bilo. Hčerke plešejo, sinovi imajo svojo zabavo, a on le skrbi, zbira in se trudi, da je drugim dobro. Pravea je, če more najti treno-tek, kjer pozabi skrbi in si olajša urico življenja. Vlak naenkrat zapiska in dama se vsa zdrzne. Tunel, vzklikne. — Le brez strahu, pravi zastopnik. Ali naj sedem k vam? — Ne, hvala! Kaj je rekel, se vpraša trgovec, kaj je rekel? Gotovo tudi on premišlja, kako bi se približal tej zdravi gospe, in mogoče je celo. da se pelje na Dunaj. Izstopila bo sta ponoči, iskala hotel in vozila se bosta še prej skozi množico tunelov. A njega čakajo doma skrbi, jutri mora sklepati neke pogodbe — njegovo življenje je o I vraga. V delo je zakopan do vratu, peha se, kakor bi šlo za večno življenje. In med tem se ne mor« iznebiti suhega živinorejca, k; pride jutri na njegov dom. Suhec gleda vanj kakor iz kota kupeja in našteva vrline svojih volov. Vlak drdra pod tunelom, trgo vec iztegne nogo. postavi jo vno vič in /ali se mu, da se dotika s kolenom dame. Neka posebna mla-«lostna toplota mu polzi po nogi navzgor in v glavi mu diha nekaj svežega, kakor bi ne bilo več nobene brige nikjer, kot da bi postalo vse jasno, čisto, svetlo Ali hi se peljal na Dunaj, ali bi se peljal, se vprašuje tihoma. V Litiji ga čaka hlapec z vozom, ali ta se lnhko pelje brez njega do mov. On ne izstc»pi. temveč naro-či samo kondukterju, naj mu po-laljša karto do Dunaja. Peljal bi se, kliče nekaj v njem in zlogi padajo natančno v sunke drvečega vlaka. Polagoma se zopet sveti in naenkrat plane v kupe «lan. Trgovec pogleda in vidi. da se je tiš-čal s koncem kolrna soseda. In to ira razkači. da zamahne z roko in gleda za minuto skozi okno. Ali je vse skupaj vredno .ali je vredno, se sprašuje in mežika z očmi za zlatookovanimi naočniki. To je trenotek. vse gre mimo kakor — recimo — voz rdeče nemške detelje, ki ga ne vidimo nikoli več. In med tem se ozre. vidi tik sebe soseda in ga ogleduje. Jako se mu gabi njegovo dolgo in us-njato uho. Ta dolgopetnež. si misli. se bo vozil do Dunaja. Zdaj večinoma molči in se v mislih pripravlja na pozneje kakor dijak na izpit. Zdaj išče pravih besed. «la jih bo izklepetal kasneje, ko jma napravi on sam prostor. Od Litije dalje, se prične cela ceremonija in doseže višek še morda pred Dunajem. Zunaj je oblačno, dolgočasno in vlažno. Daleč sredi polj teče bela cesta in po njej kima konj in vleče voz mrve. Po polju je raztresenih nekaj kmetic, ki čepe in se ozirajo za vlakom. Vse so stare, grde iu čemerne. — Ali imate vi še daleč do tja. kamor ste namenjeni? vpraša tr-kovec soseda. — Se nekaj pota je. pravi zastopnik. Skriva, si misli trgovec, on skriva popolnoma gotovo je. da se pelje z njo; poznamo take ptiče po perju. In zdaj, vrag ga vedi, ali je dobro pripravil svojo stvar, ali bo vlekel na dolgo in široko, ali ho planil takoj na sredo. In v misli mu pade stavek, kakor ga je slišal deklamirati pri svojih {prijateljih : Naše živijenje žalostno je! Zarijemo se v delo. naprtimo si na hrbet težke brente, ki jih moramo nositi do groba. A drugi, glej ga. hodi legak in sam, nima žene. nima desetih o-trok, privošči se zabavo tukaj in tam; ne čaka ga jutri dopoldne živinorejec, naredi, kakor se mu d i, in vesel odbrunda. Trgovec vzdahne in si stavi v mislih važno vprašanje: Čemij», živimo ? Nato gleda žalostno v živo in polno naročje lepe dame in si pobito odgovori: Živimo zato da se žrtvujemo za druge! Vsi molče, ali vlak že drči na postajo. Trgovec vzame svoj kov-vrse s v risark preko rame, ne da nikomur roke in za mrmra slabovoljno: Zbogom. Ko gre preko prvega tira, za-čuje za seboj znan glas, ozre se nehote in vidi zastopnika, ki vprašuje kondukterja. — Kol ko je še do Celja? Trgovcu sili mahoma iz pod brk izraz zadovoljstva in dobrohotno mežika. — Torej v Celje se pelje, mr- mra predsgf torej v Celje! To je izvrstno! In ko sede v koleselj. ki ga čaka pred postajo, si oddahne še enkrat. — Torej ne na Dunaj! To je nepričakovano, to je izredno u-godno! In med drdranjem voza še vedno brunda: — To je lepo, to je šlo jako po sreči! MAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče poda: Jenny Lin d, Ark. in okolica: kCichael Cirar. ■an Francisco, CmL: Jakob Cjoviin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. Lead vili«, Colo.: Jerry Jam-oik. Pneblo, Colo.: Peter Culig, J. >£. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loals Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Sef-[ ch in Frank Blatnik. Indianopclis, Ind.: Alois Bud man. Aurora, m.: Jernej B. Verbič ^35 Aurora Ave. Oglesby, I1L: Math, flribernik Depue, HI.: Dan. Badovinae Chicago, IlL: Frank Jurjovee La Salle, HL: Mat. Komp. Jollet, HL: Frank Laurich in Tohn Zaletel. Mineral, Kana.: John ft tale. Waukegan, HL: Frank Pet-koviek in Math. Ogrin. So. Chicago. HL: Frank Cerne. Rudolf Požek. Springfield, HL: Matija Bar borit. Frontenae, Kana. ta okoliec: Fi-ank Kerne. Kulbery, Kana. In okottee: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe. Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič. Manistique, Mich, in okoUeo: 3. Kotzian. So. Kange, Mich, in okolico: M O. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone in Fckob Pet rich in Frank Žagar. Dnlnth, Minn.: Joseph Share ion. By, Minn, in okolico: Ivan Gkraže, M. L. Kapsch in Jos. J. PeaheL Bveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. VeseL Hibing, Minn.: Ivan Poule. Hash wank, Minn.: Geo Maurln Virginia, Minn.: Frank Hro-vatleh. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Palls, Mont.: Math, rjrieh, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia--ek. Little Falls. W. 7.: Prank Grego« ca. Cleveland, O.: Frank Rakser, J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovači«. Bridgeport, O. in okoUeo! Vr. Hočevar. lična knjiga« "VOJSKA HA BALKANU' Barbeton, O. in okoHa*} Alois Balast. Collinwood, ©.: Katk, Sla* nik. Lorain, Ohio in okotteo] Itb Knmše 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. KIkalj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolica; M Klarich. Bessemer, Pa.: Louis Ilribar. Braddock, Fa.: Ivan Gent. Bridgeville, Fa.: Budolf Fie teriek. Burdine, Fa. In okoUeal loks Keržisnik. Conamaugh, Pa.: Ivan Fajk, Claridge, Pa.: Anton Jertna. Canoniburg, Pa.; John Kok deh. Broughton, Pa. In okoMee; 'A Oemiar. Export, Fa. In okoUea: Jchi Prostor. Forest City, Fa.: Karl Balai in Frank Le ben. FarreU, Fa.; Anton Valentin €18. Franklin, P*^ in okoliea: fru &. Drašler. Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Fa. In okoliee; V*an\ Demšar. Johnstown, Fa.: Frank Qakx* oja. Meadow T«anrts, Fa.) Sehultz. Moon In, Fa. in okoliec! Vs Maček, Pittsburg, Pa.: Ignacij Fed veanik, Ignaz Magister, Prank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta^ Pa.: Joseph Bkerlj Steelton, Pa.: Anton M. Fa pi* West Newton, Pa. in okoliea. Josip Jovan. Willock, Pa.: Frank Seme In Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterqir -ter*, Utah: Leal« Blasich. • f Black Diamond, Wash.i fh Porenta. Bavensdale, Wash.} 7ake> Bomiak. Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. Thomas, W. Va. in okoliea Frank Kocijan in Frank Bartcl Grafton, Wis.: John Stamp feL Milwaukee, Wis.: Josip Trat nik, John Vodovnik in Frani Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta rich. West Allis, Wis.: Frank Skei in Louis Lončarič. Bock Springs, Wyo.: A. Jnith in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Josip Motol Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu'* sestoji iz 13 posameznici sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sesitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Siovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je in M. PAPIC, 139 Frederick St., Steelton, Pa., nas zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo Upravništvo 'Glas Naroda'. ^ m . m—*—a_«—m—*—& glMIMliLIMfi^ Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Jo 21 pri 28 palcih. fc—jg Cena 15 centov. * Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cenm ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rasi je, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. : Naročila in denar pošljite na: j Slovenk Publishing Company, [ 82 Cortlandt Stmt, ™ New York, N. Y. [ 'iiMgfMiigraiam i i ® ® ® ® mrtiPiiflli lia - SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, ie založila Siovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New Yoric, N. Y. Irjifci i flnTd»i ft 1GS4 St Oaar Ava^ N.L ROJAKI NAROC AJTE SR NA QliAS NARODA", NAJVR&T tliOYENSKI DNEVNIK I DRSATAH. m ■ m -m wr —» s?ts 1 Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov. na^20tih straneh in vsaka stran je 10& pri 13£ palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obt gii'devet raznih zemljovidoT na 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev. Cena. samo 15 centov«! Vfi'semljevidi so'narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vBa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi^oznaeen obsegfpovršine, katero! zavzemajoaposamezne države. Pošljite 2oc. aliTpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Siovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street New York, N. Y. (Jipepie generale fianaalianiip (Francoska^parobrodna družba.)! Direktna trta do iKavre, Pariza, Švice, loomosta Id LJubljane •AIPtOVZKCE" .adMrilih Poštni parniki to: t A SAVoK-noucnASLonumi AddvaTlfaha "u ntAKcr* Skspresni parniki so: "CUeago", "U Tonraine", "ftockambeao" b "Niigin" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YOR& comer Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah is pristanišča številka »7. K. *. lml» < Rafko ___________ 'tatihtedalh twadafaib*fea.UB* bodo topadal« ta um bodo »ootaJ« mtn. O taka • dni popolnoma oadrtTim wrmtiiHia. kootiboL tr-smo> po rokah, nocah ia brbtmieL Kane. eaekM-iM. bal«, turo. krasto la kar jo of M«, bradavica, potoajo nam. bo b lino Itd. odstranim w treh da oh. Mola idnrih ao rerUtrirana » Waditnctoao. 'f-. da se C lota In najbolj a»**na miti tafcaf »m oonlkl PaHJan ca aaatooj. JAKOB WAHCI6, 1092 X. 64th St., Cleveland, O. M.S. iacrika ia Amerikaaci. Spisal J. M. TEUKK. EEV. Siovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMTntTKA IN AMEKIKANCL Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zaziimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Siovenic Publishing Oo, ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. NARODA", NAJ- Denar meče te proč! ako ne podpirate a re] eg a rojaka. Pri mani dobit« izvrstno domala vio§ galon po 7 s c« ln vač. Pri odjema v«£ kot 10 galoa dajem po-past, ter s« posebno priporočam elavaisa slovenskim d rue t v am ob priliki kake veselice, tudi oalm sa svatba. V salogi imam izvrstne dom»če klobase in vsakovrstno gronrijsko blago, katerega ljubi nal aarod. Pošiljam dfensr na vta strani sveta im parobrodnc listke za vse riroge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam n kunuiem avstrijski denar. B tvrdko Frank in kupujem avstrijski denar. 8 tvrc Bakaer sem v trgovski sveii. Upravljam vse v notarski posel epadajaCe dels, ker sem javni notar. (Meter? Public.) FRANK JURJOVEC; 1881 W. 22ai Sit**. Ckkaje. UL PHONE 24« Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKEJT STREET WAUKBQAN, IUV. PRODAJA fina vina. izvrstno vmotka, patentirana zdravila. PRODAJA voane listke vseh prekoMor- Bkih črt. POŠILJA denar ▼ atari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA'1 JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK S ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ! J