-m ■v. Irr 1 - I Božidar Grabnar FIGURICE IZ POSUŠENEGA SADJA Tale zima nam je tako zagodla, da ni že ničemur več podobno. Ker pa nikakor nI prav, da bi se zato dolgočasili, vam predlagam, da si tokrat ogledamo, kaj vse se da izdelati iz posušenega sadja. Nadejam se, da je med vami vendarle še večina takih, ki veste, kaj je to posušena hruška, sliva, kaj so to krhljl. Če pa tega ne veste, povprašajte svoje starše. Zdaj pa veselo na delo. Od gradiv ne potrebujete nič drugega, kot nekaj zgoraj omenjenega sadja m nekaj zobotrebcev ali ustreznih paličic. Način dela je zelo preprost. Suhe sadeže nabadate na zobotrebec, nato pa Iz dobljenih elementov sestavljate različne figurice. Za vzpodbudo sem vam narisal nekaj primerov, vse ostalo pa prepuščam vaši domiselnosti. Upam, da ste opazili, v čem je prednost današnje rubrike poizkusite izdelati. Če se vam izdelek posreči ali ne, osnovne surovine še vedno lahko pojeste, z zobotrebci pa potem očistite zobe. Zdaj pa kar veselo na delo! TIM 6 Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlic, Marjan Tomšič, Miha Zoreč • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 45 din, posamezen izvod stane 9 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p.p. 541/X, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije. Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS št. 421-1/7 z dne 17. januarja 1973. Osnovnošolska mladina pri gradnji enostavnih in srednjezahtevnih lesenih modelov še vedno uporablja preizkušeno mizarsko (belo) lepilo, ki ima to lepo lastnost, da je lahko dostopno, zagotavlja pa trdnost zlepljenih površin. Na sliki: modelarja iz Mladinskega tehničnega centra na sejmu »UČILA« demonstrirata uporabnost teh lepil ter novejšega TERMOSTIK plastičnega lepljenja. KAZALO PRVI KORAKI 200 Punčka iz lesa in volne 201 IZDELEK ZA DOM Šatulje za nakit 202 POZABLJENE IGRE FIžolčkanje 204 MODELARSTVO Gumenjak McDonell XF-85 207 Raketa STU-ART 209 Victoria 5 (priloga) 215 ELEKTRONIKA Merilnik kapacitete ■227 MALE ŽELEZNICE Märklin digital 231 NA KRATKO Avtomobil, ki misli 234 TIMOVA FANTASTIKA Nebo je ostriga, zvezde so biseri 237 TIMOVI OGLASI 239 UGANKE 240 NAS POGOVOR Najbrž ste na zimske počitnice tačas že pozabili in krepko poprijemate za vsakdanje delo. Kot ste gotovo že sami opazili, smo imeli pri izidu pete številke nekaj zadreg, zato ste jo večinoma, žal, prejeli šele po koncu počitnic. S tole šesto številko se revija preveša v drugo polovico letošnjega letnika, s tem pa se seveda spreminja tudi cena revije. Priznati morate, da je bila v prvem polletju tako poceni, da bi za tisti denar razen škatlice vžigalic težko kupili karkoli, še najmanj pa podobno revijo kot je TIM. Tale malce zavit uvod vam najbrž že da slutiti, kaj imam za bregom. Da bi ne potonili popolnoma v tem našem še vedno nepredvidljivem denarnem vodovju, smo bili prisiljeni kar precej povečati ceno revije, saj bi jo v nasprotnem primeru morali preprosto ukiniti. Tega pa si nikakor ne želimo, kajne. (Vem, da so te moje litanije že nekoliko izrabljene, a so na žalost krvavo resnične). Upam, da to ne bo vzrok, da bi se sredi leta naenkrat razšli. Zdaj pa kar k vašim dopisom. Tine Kump iz Novega Polja pri Ljubljaql bi želel zvedeti vse o vozilu na zračno blazino, prosi pa nas tudi za načrte. Lahko mu odgovorim samo tole: ta vrsta pogona je bila pred kakšnimi dvajsetimi leti zelo v modi, vendar se je izkazalo, da ta način pogona ni energetsko rentabilen, saj porabi preveč energije, bodisi za tisto, kar zmore kopensko vozilo, kot tudi za to kar zmore na primer helikopter. Dokaz več, da je bil to mrtev rokav, je tudi dejstvo, da se modelarjem ni posrečilo izdelati modela tega vozila. Sandi Kovačič iz Cerknega v svojem dopisu najprej previdno hvali naš TIM, naprej pa postavlja vprašanja. Gremo kar po vrsti: vso opremo za diskoteko izdeluje TSE studio, naslov je Zeijarska 4, 61000 Ljubljana. Ni-Cd akumulatorje imajo v Foto Tivoliju v Ljubianl (žal so naše izdelave). Za boljšo kvaliteto bo treba nekaj metrov čez mejo. To zadnje velja tudi za brezžični telefon. Nenavadno mnogo naših bralcev želi izdelati UKV oddajnik, katerega načrt je bil objavljen v prvi številki 23.(!) letnika. Med njimi je tudi, kot sam piše, »obupani« bralec Marko Daris iz Lucije pri Portorožu. Ker je zadeva stara dobrih pet let, za vse obupane objavljamo naslov avtorja: Sandi Huč, Gabrščkova 103, 61000 Ljubljana, tel. (061) 266-347. Aleš Kobal iz nevesekje se pritožujej da je menjal šolo, pa se na Tim ne more naročiti Ze večkrat sem napisal, da ga lahko naročite tudi na domač naslov. Zadostuje, da nam pošljete dopisnico na naš naslov. To seveda velja tudi za Aleša. Njegovi in njegovega očeta želji pa bomo zanesljivo ugoditi v letošnji zadnji številki Z očetom sta namreč izdelala kiopotec, ki dela le dvakrat na leto, takrat, ko je veter tako močan, da odkriva strehe. Ta, ki ga bomo predstavili v reviji, se bo odzival že na blažje vetrove. Bodi za tokrat dovolj in na svidenje v naslednji številki. Urednik Božidar Grabnar PUNČKA IZ LESA IN VOLNE Za tiste, ki ste vešči rezljače, obenem pa imate tudi nekaj likovne žilice, predlagam izdelek, ki nudi prav ti dve možnosti izražanja. To je punčka iz lesa in volne, za katero rabite le nekaj kosov zelo tankih (3 mm) smrekovih deščic (lahko je tudi vezana plošča enake debeline, vendar je smrekovina lepša), poleg tega pa še volno različnih barv. 1 !-' Od orodja potrebujete le rezljačo, svedra debeline 1 in 3 mm in brusni papir ter iglo za volno. Osnovno obliko punčke (risba 1) v merilu 1:1 prekopirajte na trši papir, tako da jo boste lahko večkrat uporabili. Obliko prenesite na deščico ali vezano ploščo in jo pazljivo izrezljajte. Če ste vešči dela z vbodno žago, lahko izrežete več silhuet naenkrat, tako da s svoro spnete več deščic skupaj in jih rezljate hkrati. Ko ste to opravili, izvrtajte še luknjice, ki so označene na osnovnem liku. Lik temeljito obrusite, nato pa ga lahko tudi polakirate s prosojnim lakom. Zdaj se odločite za eno od prikazanih inačic naše punčke in izvrtajte še vse dodatne luknjice s premerom 1 mm. Zatem se lahko lotite napeljevanja volnenih niti. Barvne kombinacije pa prepuščamo vaši presoji. Kako niti napeljujete, je lepo vidno na risbi 2, na fotografiji pa so končni izdelki. Med delom boste gotovo sami izumili še kakšno novo obliko, saj jih je še cel kup. Morda se boste odločili, da se lotite izdelave pri tehniškem pouku, saj je izdelek kot nalašč za serijsko izdelavo. Pri tem bi se lahko enakovredno zaposlila »oba spola«, pa še za prodajo bi bil primeren, če imate v šoli zadrugo. Želim vam veliko uspeha pri delu. IZDELEK ZA DOM Matej Pavlič SATULJE ZA NAKIT Bliža se 8. marec, dan žena. Za ta praznik boste svojo mamo najbolj razveselili z darilcem, ki ga boste naredili sami, zato vam predlagamo, da ji izdelate šatuljo za spravljanje obeskov, priponk ali prstanov. V načrtu so narisane tri različne oblike, vf pa si lahko izmislite še kakšno drugačno. Material Za izdelavo boste potrebovali kos suhega lesa; odrezki 5 cm debelega ploha bodo ravno pravšnji. Iz enakega lesa naj bo tudi 5—10 mm debela deščica za pokrov in dno šatulje. Izbira barve ali laka je odvisna od tega, ali boste škatlico pustili v naravni barvi lesa, ali pa jo boste poslikali. Za obložitev notranjosti si pripravite še krpico svile, za držalo pokrova pa žebljiček s polkrožno glavico. Orodje Najenostavneje in najhitreje boste obliko šatulje izrezali z električno vbodno žago, sicer pa potrebujete še tanek sveder, risalno orodje, kladivo, rezljačo, čopič, Neostik lepilo, škarje in brusni papir. Izdelava Na močnejši list papirja ali kos kartona z risalnim orodjem narišite obliko šatulje, ki ste si jo izbrali ali zamislili. S škarjami jo izstrižite, položite na kos lesa in občrtajte s trdim svinčnikom. Najprej naredite odprtino v sredini, nato pa izžagajte zunanjo obliko. Iz tanjše deščice izrezljajte pokrov (ki ima enak obris kot šatulja) in dno (ki ima enak obris kot odprtina v šatulji). Zlepljena dela in pokrov obrusite ter po želji pobarvajte ali samo po- lakirajte. Notranjost oblepite s svilo. Na koncu z žebljičkom pritrdite pokrov na škatlico — in darilce je narejeno. POZABLJENE IGRE Matej Pavlič FIZOLCKANJE Fižolčkanje je pradavna igra, ki jo v različnih inačicah še danes poznajo po vsem svetu. Od kje igra izhaja, ni znano, saj jo vidimo po velikih narodopisnih muzejih med igračami tako afriških kot azijskih narodov. Prvi bolj oprijemljiv podatek nam pove, da je ruska cesarica Katarina II od perzijskega šaha prejela dragoceno igro te vrste, ki je bila izdelana iz slonovine. Pri nas igre ni mogoče dobiti, saj je šla v pozabo in se je (morda) spominjajo le še nekateri vaši stari starši. V želji, da igro zopet obudimo, smo vam pripravili načrt za njeno izdelavo, pravila igranja (ki so sila preprosta), na koncu prispevka pa je podan še podroben opis poteka ene partije. Za razliko od iger, ki smo jih opisali v prejšnjih številkah letošnjega letnika revije TIM in so imele igralno ploskev iz kartona, bomo tokrat uporabili les. Seveda ni rečeno, da se igre ne da igrati na kosu kartona, vendar izdelave ne bomo opisovali, saj je bilo to doslej že nekajkrat storjeno. Orodje Ker bomo delali z lesom, je temu primerna tudi izbira orodja. Najhitreje in najlaže bomo delo opravili z električno vbodno žago, električnim vrtalnikom in kronskim svedrom. Seveda je mogoče potrebne elemente iz lesa izrezati tudi z običajno rezljačo, le nekoliko več truda bo treba vložiti v žaganje. Pripravimo si tudi risalno orodje, čopič, kladivo, manjši izvijač, brusni papir in primež oziroma svoro. Material Uporaben je vsak les, ki ni debelejši od 10 mm in je brez razpok ali grč. V skrajni sili bo dobra tudi vezana plošča, vendar je masiven les, še posebno če vam pride pod roko kakšna hrastova, orehova ali ma-cesnova deščica, precej lepši in hvaležnejši za obdelovanje. Poleg lesa rabimo še dva majhna šarnirja, miniaturno kljukico-zapiralko, Ne-ostik lepilo, lak ter nekaj zelene in rdeče polsti oziroma klobučevine. Ne smemo pozabiti na fižolova zrna! Potrebujemo jih 72. Izdelava Dober meter dolgo in 15 cm široko deščico naj vam, če tega ne uspete sami, na debelino 10 mm poskoblja in zbrusi mizar. S tem si boste prihranili veliko dela. Deščico najprej razrežemo na štiri enake dele z merami 285x 150 mm. Paziti je treba, da bodo vsi koti res pravi. Dva lepša kosa prihranimo za zunanje ploskve, na druga dva pa z risalnim orodjem narišemo sedem odprtin. Pri tem si pomagamo s skico 1, na kateri so vse potrebne ko-tirne črte. Odprtine je najenostavneje izrezati s kronsko žago 062 mm, z nekaj več pazljivosti pa jih je mogoče narediti tudi z rezljačo. Seveda je treba v tem primeru prej tik ob notranji strani krožnice izvrtati luknjo in skoznjo potisniti žagico, to pa med žaganjem občasno mazati s koščkom mila. Žaganje bo šlo tako hitreje od rok, pa tudi list se ne bo zelo grel in bo zdržal dlje kot bi sicer. Vse štiri deščice nato paroma zlepimo v nekakšen sendvič, stisnemo v primež ali svoro in počakamo, da se lepilo dobro osuši. Medtem iz polsti ali klobučevine iz-režemo 12 okroglih in dva podolgovata kosa. Za šablono vzamemo kar enega od izžaganih lesenih kolobarjev. Osušenim lesenim delom najprej obrusimo vse zunanje robove. Če se nam stik deščic ni posrečil, ga lahko popravimo z 20 mm širokim trakom furnirja, ki ga nalepimo na vse stranice. Popolnoma gladko površino nato dvakrat prelakiraino. Ker je od tega postopka videz škatle zelo odvisen, moramo biti pri delu natančni. Če je bil izbrani les kvalitetnejše vrste, bo tudi polakiran izdelek lepši. Šarnirja in zapiralno kljukico privijemo na škatlo s tankimi lesnimi vijaki. Na koncu v odprtine vlepimo še kroge iz klobučevi-ne. Presek narejene škatle je na skici 2. Polovica polj mora biti ene, polovica pa druge barve. To je s šrafuro označeno na skici 3, kjer so zaradi lažje razlage pravil igre vpisane tudi številke in položaj igralcev. Pripravimo si le še 72 lepih, enako velikih fižolčkov — in igra bi se že lahko pričela, vendar si prej oglejmo Pravila igre Igralca si sedita nasproti in sicer ob daljših stranicah igralne ploskve. Skica 1. Ena polovica igralne ploskve z vrisanimi merami. Najprej v vsak krog položita po šest fižolčkov. Začne igralec A. To stori tako, da vzame iz katerega koli izmed svojih krogov (št. 1 do 6) vseh šest fižolčkov in jih na desno naokrog (v smeri urinega kazalca) porazdeli po vrsti na naslednje kroge tako, da položi v vsak krog po enega. Če npr. vzame fižolčke iz svojega predalčka s številko 4, jih mora razdeliti v polja 5, 6, 7, 8, 9 in 10. Nato vzame igralec B iz katerega koli izmed svojih krogov (št. 7 do 12) vse fižolčke in jih prav tako razdeli v desno naokrog. Če je npr. izpraznil krog 8, v katerem je bilo sedaj že sedem fižolčkov, jih mora razdeliti v polja 9,10,11,12,1,2,3 in 4. Tako se igra nadaljuje. Prvi igralec sme vedno prazniti le pre- Sklca 2. Presek igralne škatle, kjer se vidita zlepljeni deščici, šarnlr (ki spaja obe polovici in omogoča zapiranje škatle) ter tanka klobučevi-nasta obloga v okroglih predalčkih. dalčke od 1 do 6, drugi igralec pa predalčke od 7 do 12. Cilj igre je v tem, da si skušata igralca pridobiti čimveč fižolčkov. Kako priti do njih? Če pride pri razdeljevanju fižolčkov zadnji fižolček v krog, v katerem je že 1, 3 ali 5 fižolčkov (tako, da jih je potem 2, 4 oziroma 6), lahko teh 2, 4 ali 6 fižolčkov vzamemo [z polja in jih kot dobitek spravimo. Če se je to zgodilo, vzamemo lahko tudi fižolčke iz prejšnjega kroga, če jih je v njem 2, 4 ali 6, prav tako iz kroga, ki je pred njim itd., dokler ne naletimo na krog, v katerem leži drugo število fižolčkov, različno od 2, 4 oziroma 6. Dobi tisti, ki si nabere največ fižolčkov. Igra je končana, če je vseh fižolčkov zmanjkalo ali če je kateri od igralcev na vrsti, pa je njegovih šest predalčkov praznih. Primer partije Če so gornja pravila morda koga preveč zmedla, naj pazljivo sledi posameznim potezam partije, ki jo bomo opisali. Številka vedno pomeni predalček, ki ga je igralec izpraznil: 6 7 3 Igralec A dobi s tem dva fižolčka iz kroga s številko 12. 7 5 8 Igralec B tudi dobi dva fižolčka iz kroga 12. Skica 3. Tloris igralne ploskve v merilu 1:5. Srafirana polja pripadajo igralcu A, nešra-flrana pa igralcu B. izprazniti, kar velja tudi za kroge pred njim. 12 11 12 IGRALEC A 4 6 IGRALEC B 8 12 (dva iz 7) (dva iz 7) 2 4 3 (štiri iz 5) (dva iz 2) 6 (štiri iz 7) (štiri iz 5) 3 . 11 (dva iz 12) (dva 7 iz 12) 11 10 10 (šest iz 12) 8 (šest iz 11) 9 (dva iz 5) Ker sta zaradi zadnjega fižolčka v polju 8 dva fižolčka, dobi igralec B oba in ju zato lahko vzame iz igre in shrani v večji predalček ob strani. Igralec A je s to potezo dobil štiri fi-žolčke iz polja 10 ter po dva fižolčka iz polj 9, 8 in 7. Ker v polju 6 ni niti 2, 4 ali 6 fižolčkov, ga ni mogoče Ker igralec B sedaj ne more več igrati, je igra končana in igralec A dobi še vse preostale fižolčke z igralne ploskve. Ker jih je vsega skupaj dobil 50, igralec B pa le 22, je torej A zmagal z 28 točkami razlike. Vsaka igra lahko velja kot partija, lahko pa po dogovoru smatramo za eno igro tudi več partij. Točke se beležijo, in kdor jih prej doseže (npr.) 100, je zmagovalec. Kot vidite, je fižolčkanje tako preprosto, da se ga zlahka naučijo celo otroci. Zaradi majhnega števila pravil in preglednosti je igra zares svojevrstna in dopušča toliko domislic, da jo hitro vzljubijo tudi odrasli. MLADI TEHNIK, Stari trg 5, Ljubljana, tel.: (061) 222-159 vam nudi bogat izbor orodij in materialov za modelarstvo in druge ljubiteljske dejavnosti. Pregovor pravi, da brez pravega gradiva in orodja ni pravega mojstra. Prav to dvoje pa vam ponujata naši trgovini Mladi tehnik v spodnjem seznamu. Ta bo prišel še posebej prav tistim, kf živite daleč od Ljubljane, saj boste nakup lahko opravili po pošti, vendar le pod pogojem, da bo vrednost naročila večja od 100,00 din in da bo naročeni material na zalogi, o čemer se prej prepričajte po telefonu! MLADI TEHNIK PRIPOROČA: Letalske modele v kompletu: »Carič«, »Prvak«, »Lahor«, »Ci-rus«, »Vilin konjič« (sobni model) Začetniški model rakete s kompletom raketnih motorjev (3 kosi) Plastične makete letal v kompletih v merilu 1:72 italijanske tovarne ESCI Lesene modele čolnov Komplete modelarskega orodja Balso 10 X 100 debeline od 0,8 do 15 mm Letvice iz lipovine 2x2 do 20 X 20 mm, dolge 100 cm Modelarsko acetonsko lepilo Nitrolak 150 g Dleta za rezbarjenje (komplet 6 dlet) Modelarski vrtalnik MINI 20 W (12 do 15V) z usmernikom Bogat izbor ročnega orodja za modelarje in samograditelje Elektrotehnični material: vtiče m vtičnice za akustične aparate, ba-nanske vtiče in puše, stikala, tipke, kontrolne lučke, transformatorje, gumbe za potenciome-tre, krokodil sponke itd. Spajkalnik 2SW Spajkalnik 60W Stojalo za spajkalnik Pirograf - pisalo za les Kovinske kasete Tehniške priročnike Revijo Življenje in tehnika Revijo TIM Učbenike, delovne zvezke in še marsikaj Cene veljajo na dan nakupa oziroma dostave. Obiščite nas ali pa nam pošljite vaše naročilo po pošti. Ne bo vam žal! MLADI TEHNIK, Zoisova 2, Ljubljana, tel.: (061) 218-287 vam nudi bogato izbiro elektronskega materiala. Bojan Rambaher GUMENJAK McDonell XF-85 Miniaturni lovec McDonell XF-85 z razponom kril 6,4 m in dolžino 4,6 m so skonstruirali leta 1945 kot parazitno letalo leteče trdnjave Convair B-36A. Poganjal ga je aksialni reaktivni motor Westinghouse J-34 s statično močjo 368 kW (500 k). Letalo je bilo oboroženo s štirimi strojnicami kalibra 12,7 mm v prednjem delu trupa. Neobičajno obliko lovca so pogojevale dimenzije bombnika, oziroma matičnega letala, kjer je bil lovec skrit. Ce bi sovražna letala napadla matični bombnik, bi se lovec odcepil in branil matično letalo. Po končani akciji bi se vrnil zopet v notranjost bombnika tako, da bi se najprej pripel na vzvode pod trupom, nakar bi ga mehanično potegnili v trup. Zamisel ni bila nova, saj sta bila že v tridesetih letih ameriška zrakoplova Akron in Macon opremljena z dvokrilcema Spar-rowhaw/k F 9C-2. V primeru McDov/ella FX-85 bi se seveda ves manever spuščanja letala in pripenjanja nazaj k matičnemu bombniku moral dogajati pri mnogo večji hitrosti in na mnogo večji višini, kar je povzročilo konstruktorjem precej problemov in težav. Srečali so se s popolnoma novimi težavami. Teoretično je bila zamisel sicer odlična, praktično pa je niso mogli realizirati. Leta 1948 so po preizkušanju dveh prototipov projekt opustili. Za modelarje nasprotno temu letalo FX-85 ni nezanimivo. Pozornost pritegne predvsem zaradi nenavadne oblike. Dobre letalne sposobnosti je pokazal kot model gumenjak, pa tudi sama izdelava ni pretrd oreh. Načrt je narisan v naravni velikosti. Za izdelavo modela potrebujete dva kosa trde balze debeline 2 mm, lepilo, lesketajoči se lak, razredčilo, bambusovo paličko in košček svinca. Dele od 1 do 6 prerišite prek kopirnega papirja na trši pisarniški papir in jih natančno izre-žite. Po teh šablonah napravite obrise delov na balzovih deščicah. Pri tem pazite na smer letvic lesa, ki so označene tudi na načrtu. Trup 1 izrežite dvakrat in to tako, da boste na robu imeli kakšna 2 mm rezerve. Oba dela zlepite med seboj po celi površini, nato pa ju položite na ravno podlago, obtežite in pustite, da se lepilo dobro posuši, najboljše pa kar do drugega dne. Krilo 2 ima dve polovici. Šabloni pri prerisovanju na balzovo deščico razmestite tako, kot je prikazano na sliki A. Deščico najprej na spodnji strani bodočega krila dobro zbrusite z drobnozrnatim smirkovim papirjem, ki ga nalepite na lesen kvader debeline kakšnih 5 do 10 mm in dimenzij približno 50 X 200 mm. Ko ste les obrusili, obrežite naletni rob in gornjo površino deščice obrusite v profil, nakazan na načrtu. Po- zor, proti koncu se krilo stanjša na debelino samo 1 mm! Ko se trup dodobra posuši, ga zbrusite na natančno obliko. Od mesta, kjer bo na gotovem delu težišče (na načrtu je označeno s puščico in črko T), ga proti repu postopoma gladko zbrusite na debelino 1 mm. Obrušen trup po robu zaoblite s finim smirkovim papirjem in z žago v njem napravite zarezo za krilo in vodoravno repno ploskev. Balzovo deščico zbrusite na debelino 1 mm in z britvico iz nje izrežite vodoravni repni ploskvi številka 3 in 4 in navpični repni smerni krmili številka 5 in 6. Obe vodoravni ploskvi zbrusite v podoben profil kot ga ima krilo. Navpični repni ploskvi obrusite na someren profil, lahko pa ju pustite tudi ravni in zaoblite samo robove. Vse dele od 1 do 6 premažite z dvema do tremi plastmi nitrola-ka, ki ste ga razredčili z nitro-razredčilom v razmerju 1:1. Ko se posuši, vsako plast prebrusi-te s smirkovim papirjem. Iz na pol izdelanega krila izrežite odvečni trikotnik balze iz sredine krila. Sredinsko rezno ploskev poševno zbrusite, tako da bosta sestavljeni polovici tvorili topi kot. Krilo zlepite. Na enak način naredite še obe vodoravni repni ploskvi. Krilo potegnite skozi zarezo v trupu in ga zalepite v trup. Ko se lepilo suši, večkrat s sprednje strani preverite, če ima pravilen položaj glede na trup. Hi- tro se namreč zgodi, da se krilo obesi na eno stran. Pomagate si lahko tudi z oporami. Vodoravno repno višinsko krmilo 3, zatem pa tudi ploskev številka 4 potisnite z zadnje strani v zareze na trupu in prav tako zalepite. Na konec trupa z zgornje strani zalepite navpično repno ploskev številka 6 in na koncu še repno ploskev številka 5. Dokler se lepilo popolnoma ne posuši, nenehno kontrolirajte položaj vseh delov. Iz bambusove paličke zbrusite del 7 za nameščanje gumice za izstreljevanje letala. Z okroglo pilo spodaj v trup pazljivo izvrtajte odprtino, nato pa potisnite vanj del 7 in ga zalepite. Na zlepljenem in izdelanem modelu z modro barvo označite kabino, prostor pred kabino, ki je na načrtu označen črtkano, pa pobarvajte črno. Gibljive dele označite s tankim črnim tušem, flomastrom ali pa kar z navadnim črnim kemičnim svinčnikom. Model obrnite (obrnjen model je mnogo lažje uravnotežiti) in ga z dvema prstoma podprite pod krilom na mestu težišča. Uravnotežite ga s koščkom svinca 8, tako da bo podprt ostal v vodoravnem položaju. Svinec na prednji del trupa zalepite. Pri uravnoteženju bodite zelo pozorni in skrbni. Model je namreč zelo občutljiv na pravilen položaj težišča. Uravnotežen model najprej vrzite proti vetru kot jadralno letalo. Pravilno sestavljen model bi moral lepo zajadrati proti zemlji. Če letalo pada preveč strmo, z britvico narežite zadnja dela obeh polovic vodoravnega repnega dela 3 v širini kakšnih 7 mm in ju pazljivo upognite navzgor. Ko ste tako preverili letalne sposobnosti letala, ga lahko spustite tudi z gumico. Potrebujete zanko ploščate gume prereza 3 x 1 mm z dolžino približno 200 mm. Model izstreljujte navzgor z naklonom na tisto stran, kamor bi moral zaokrožiti. Vzleteti bi moral strmo navzgor, nato pa v krogu preiti v jadralni let. Ce letalo po izstrelitvi poleti v vijak, je težišče preveč zadaj, ali pa je vodoravna repna ploskev številka 3 obrnjena nekoliko preveč navzgor. Bojan Rambaher RAKETA STU-ART Britanski modelar Stuart Lodge vam najbrž ni popolnoma neznan. Kot član Velike Britanije je leta 1987 sodeloval na svetovnem modelarskem prvenstvu v Jugoslaviji, udeležuje pa se tudi drugih mednarodnih prireditev. Pri konstrukciji svojega modela S9 se je Stuart zgledoval po modelu A-Roc Američana Arturja Roseha. Naziv rakete Stu-Art je zloženka iz imen obeh modelarjev. Model ima dobre letalske lastnosti in je namenjen bolj izkušenim modelarjem. Spodnji del trupa je sestavljen iz motorne cevi 1 premera 18 do 20 mm (papirnata ali lamini-rana cev), iz zaključka iz balze (del 2) in treh stabilizatorjev 3 iz balze debeline 1,5 do 2 mm. V motorno cev sta izvrtani dve iz- pušni odprtini premera 10mm. V zgornji del cevi je vzporedno s samo cevjo vlepljen nosilec (del 4) rotorja. Izdelan je iz okrogle palice iz trdega lesa premera 2,5 do 4 mm. Letvice rotorja (del 5) so zbrušene iz trdega lesa na ustrezni profil prav tako iz balze debeline 2 mm. Prelakirajte jih s čistim nitrolakom in zbrusite z vse finejšim smirkovim papirjem, nato pa vzdolžno prerežite v dve polovici 5a in 5b. Polovici zložite drugo ob drugo in jih povežite s folijo, preloženo na gube. Da bi po razširitvi letvic le te obdržale svojo obliko, morate nanje s spodnje strani nalepiti nanje še tri gumijaste trakove 6 prereza približno 6x1 mm. Glavo rotorja 7 lahko izdelate iz tršega lesa ali pa iz lahke plastike. V sredini rotorja je ležišče 8 iz papirnate ali plastične cevi, ki se mora na nosilcu (del 4) rotorja z lahkoto obračati. Obese 9 na letvici so upognjene iz jeklene žice premera 0,6 mm. V glavo rotorja so gibljivo pritrjene z dvema očescema 10 iz tanke žice, ki ju povlecite skozi izvrtane odprtine v glavi rotorja in prelepite z zgornje strani z lepilom. Uporabite lahko tudi kratke plastične cevke, ki jih prilepite h glavi rotorja. Na drugem koncu so obese s spodnje strani prilepljene na letvice. En konec obese povlecite skozi letvico in ga upognite v kljukico, na katero boste obesili gu-mico 11 prereza 1x1mm, ki zagotavlja razklapljanje rotorja. Opisane dele vidite narisane na načrtu. Na nosilec 4 je navlečen in prilepljen tudi blokirni prstan 12 iz trdega lesa. Pravzaprav je en prstan nameščen pod, drugi pa nad glavo rotorja na nosilcu 4. Nazadnje na nosilec potisnite in prilepite tudi glavo rakete 13, ki je narejena iz balze. Gumijaste niti 11 so privezane k ležišču 8 pod zgornjim blokirnim prstanom 12. Pri sestavljanju modela morate paziti na dvižni kot lopatic 30° in kot njihove nastavitve pri- bližno —8°. V vsakem primeru mora biti nastavitveni kot vseh letvic enak. Prav tako morate že pred poletom dobro preizkusiti razstavljanje in sestavljanje rotorja in lopatic. Pred letom pritrdite na nosilec 4 s tanko plastično samolepilno folijo ali trakom nit. Lopatice rotorja preganite, zložite in dvakrat ovijte z nitjo, ki jo nato potegnite skozi izpušne odprtine po motorni cevi in jo na drugi strani zopet pritrdite s samolepilnim trakom na steno motorne cevi ali na stabilizator. Ko dogori pogonsko gorivo v motorju, izpušni plamen nit prižge. Nit se sprosti in rotor se razpre. Model spuščate s poljubne rampe. Za pogon originala je Stuart uporabljal raketne motorje ameriške proizvodnje z oznakami A8 — 3, B6 — 2 in C6 — 3. Če model ne rotira, lopatice nimajo pravega naletnega kota, če pa se prevrača, je kriv premajhen dvižni kot rotorja. MALI ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK Matej Pavlič MALI TIMOV ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK-13 PREGLEDNICA DIOD IN GRETZOVIH MOSTIČKOV Po v prejšnjih številkah objavljenih preglednicah tranzistorjev in napetostnih regulatorjev si tokrat oglejmo še preglednico (v amaterski praksi) najpogosteje uporabljenih diod in Gretzovih mostičkov, ki jih izdeluje tovarna Iskra iz Trbovelj. Usmerniški (Gretzovi) mostički Silicijeve usmerniške diode Oznaka Zaporna na- Prepustni Oblika tipa petost [V] tok [A] ohišja IN 4001 50 1N 4002 100 1N 4003 200 IN 4004 400 1,0 2 1N 4005 600 IN 4006 800 1N 4007 1000 BY 232 100 BY 233 200 BY 234 400 BY 235 600 1,2 3 BY 236 800 BY 237 1000 BY 238 1200 1N 5400 50 1N 5401 100 IN 5402 200 IN 5403 300 1N 5404 400 3,0 4 IN 5405 500 IN 5406 600 1N 5407 800 1N 5408 1000 Oznaka Zaporna na- Prepustni Oblika tipa petost [V] tok [A] ohišja B 40 C 800 100 B 80 C 800 200 B 125 C 800 300 B 250 C 800 600 0,8 B 380 C 800 800 B 500 C 800 1000 B 40 C 1000 100 B 80 C 1000 200 B125 C 1000 300 B 250 C 1000 600 1,0 7 B380C 1000 800 B 500 C 1000 1000 B 40 C 1500 100 B 80C 1500 200 B125 C 1500 300 B 250 C 1500 600 1,5 B 380 C 1500 800 B 500 C 1500 1000 B 40 C 3200/2200 100 B 80 C 3200/2200 200 B 125 C 3200/2200 300 2,2 B 250 C 3200/2200 600 0 B 40 C 5000/3300 100 o B 80 C 5000/3300 200 B 125 C 5000/3300 300 3,3 B 250 C 5000/3300 600 MAU ELEKTROTEHNIČNI PRIROČNIK Zener diode Silicijeve pianarne signalne diode Oznaka tipa Zenerjeva napetost [V] Zenerjev za- trti/ FmAl Moč [W] Oblika ohišja mm. maks. - pUlHI lUK t'''"J BZX 1 0,7 0,8 280 BZX 2,7 2,5 2,9 135 BZX3 2,8 3,2 117 BZX 3,3 3,1 3,5 109 BZX 3,6 3,4 3,8 101 BZX 3,9 3,7 4,1 92 BZX 4,3 4,0 4,6 85 BZX 4,7 4,4 5,0 76 BZX 5,1 4,8 5,4 67 BZX 5,6 5,2 6,0 59 BZX 6,2 5,8 6,6 54 BZX 6,8 6,4 7,2 49 BZX 7,5 7,0 7,9 44 BZX 8,2 7,7 8,7 40 BZX 9,1 8,5 9,6 36 0,5 5 BZX 10 9,4 10,6 33 BZX 11 10,4 11,6 30 B2X 12 11,4 12,7 28 BZX 13 12,4 14,1 25 BZX 15 13,8 15,6 23 BZX 16 15,3 17,1 20 BZX 18 16,8 19,1 18 BZX20 18,8 21,2 17 BZX 22 20,8 23,3 16 BZX 24 22,8 25,6 13 BZX 27 25,1 28,9 12 BZX30 28,0 32,0 10 BZX 33 31,0 35,0 9 BZY 5,1 4,80 5,40 100 BZY 5,6 5,30 6,00 100 BZY 6,2 5,80 6,60 100 BZY 6,8 6,40 7,20 100 BZY 7,5 7,10 7,90 100 BZY 8,2 7,70 8,70 100 BZY 9,1 8,80 9,60 50 1,2 6 BZY 10 9,40 10,6 50 BZY 11 10,4 11,6 50 BZY 12 11,4 12,6 50 BZY 13 12,4 14,1 50 BZY 15 13,9 15,8 20 BZY 16 15,4 17,1 20 BZY 18 16,9 19,1 20 Oznaka tipa Prebojna napetost [V] Prepustna tok [mA] Oblika ohišja BA511 (1N4148) 100 75 BA 543 (BAY 17) 15 200 BA 544 (BAY 18) 60 200 1 BA 545 (BAY 19) 120 200 BA 546 (BAY 20) 180 200 -(E> s 2 1 1 —-- QZ)= [E> - 5 6 ts* O- 8 O + rsJ ZVE2K ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE RAZPIS ZA CELOSTNO PODOBO (ZNAK) 14. SREČANJA MLADIH TEHNIKOV SLOVENIJE Svet za tehnično vzgojo mladine pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: STVM pri ZOTKS) razpisuje nagradni natečaj za izdelavo celostne podobe (znalo) 14. republiškega srečanja mladih tehnikov osnovnih šol in šol srednjega izobraževanja. Moto srečanja: »MLADI TEHNIKI RAZISKUJEJO IN USTVARJAJO« S tem naslovom želimo poudariti raziskovalno aktivnost v posameznih krožkih ter klubih mladih tehnikov in ustvarjalno — produktivno dejavnost, ki je zasnovana na realizaciji raziskovalnih izsledkov kot osnova za izdelavo modela, makete, projekta, računalniškega programa, robotike in procesne konstrukcije, učila, sestavljanke itd. Osnovni namen tega razpisa je v tem, da bi pridobili izvirne celostne podobe s strani pionirjev in mladine, pri čemer menimo, da tudi po tej poti spodbujamo mlade k razmišljanju, ustvarjalnemu hotenju m izražanju. r Sodelujejo lahko pionirji in mladinci oziroma učenci osnovnih šol in šol srednjega izobraževanja. 2 Celostno podobo (znak — risbo na formatu A4) je potrebno poslati do 30. 3. 1990 na naslov: Z\)EZA organizacij za tehnično kulturo SLOVENIJE — Svet za tehnično vzgojo mladine (za nagradni natečaj) Lepi pot 6 61000 Ljubljana 3. Vse prispele rešitve, ki morajo biti opremljene z imenom in priimkom učenca, naslovom sole m s kratkim komentarjem, bomo razstavili na 14. republiškem srečanju, ki bo 18. in 19. 5.1990 na Splošni srednji vojaški šoli v Ljubljani. 4. Najboljše tri rešitve bomo nagradili s praktičnimi nagradami. 5. V primeru, da bo strokovna žirija ocenila eno izmed treh najboljših rešitev kot celostno podobo za 14. srečanje,' bo le-ta v ta namen tudi uporabljena; avtorju bomo dodelili še posebno nagrado. Bojan Rambaher MOKASINI ZA POLETNE DNI Danes štedimo s surovinami, zbiramo staro železo in druge kovine, star papir, tekstil in podobno. Skoraj za vsako surovino najdemo primerno uporabo. Kaj pa naj storimo s staro us- njeno torbo, torbico ali potoval-ko? Kaj storiti z drugimi predmeti iz pravega usnja? Iz vseh teh predmetov lahko izdelate mnoge uporabne reči —od prevleke za stol pa do mokasinov, načrt za izdelavo le-teh vam predstavljamo v tej številki TIM-a. Izdelava lahkih, prijetnih in praktičnih mokasinov ni prav nič težka. Za njihovo izdelavo potrebujete dva kosa usnja ali po želji drugačnega materiala, iz katerih izdelate spodnji in zgornji del mokasina. Za povezavo posameznih delov potrebujete šest tankih jermenov ali šest vezalk za čevlje (najboljše okrogle) v dolžini 50 do 60 centimetrov. Jermeni so mnogo lepši po videzu, vendar je z njimi težje delati kot pa z vezalkami. Razen škarij in ostrega noža potrebujete še luknjač za usnje (premer 3 mm) ali v skrajnem primeru zelo ostro šilo. Na shematični risbi je načrt za mokasine narisan tako, da si lahko določite velikost glede na svojo nogo. Površina večjega dela na načrtu predstavlja podplat. To je spodnji del. Zravenje narisan še drugi, zgornji del. Ce imate radi okraske, je lahko podplatni del na obeh straneh nekoliko širši, tako da ga boste mogli narezati in narediti resice. Prav tako lahko tudi vrhnji del podaljšate v jezik z resicami. Glede na velikost svoje noge si morate najprej izdelati, kroj. Stopite na večji kos papirja in obkrožite podplat s svinčnikom. Izrežite obris podplata. Uporabite lahko tudi kupljene vložke za čevlje velikosti svoje noge. Na drugi kos papirja, lahko tudi ovojnega, narišite kvadratno mrežo. Nanjo položite obris svoje noge in naokrog narišite kroj po vzoru naše risbe,_seve-da ustrezno povečan. Če ne znate prenašati kroja v kvadratno mrežo, se posvetujte z očetom ali tovarišem za tehnični pouk. Ko ste prenesli v mrežo kroj ustrezne velikosti, ga izrežite, pri izrezovanju pa si pustite nekoliko rezerve. Položite ga na tla in poskušajte vanj oviti nogo. Če je vse v redu, obris obrežite po kroju. Če pa zasledite kakšno odstopanje od zaželene oblike, popravite kroj. Pri natančnem predhodnem delu se vam to pravzaprav ne bi smelo zgoditi. Ko ste dokončno obdelali kroj, ga položite na izbrani material, iz katerega boste izdelali mokasine. Kroj na nekaj mestih z bucikami pripnite na material in prerišite obris na usnje. Spodnji in zgornji del izrežite. POZOR! Kroj za drugi čevelj morate pbrniti, drugače boste imeli dva leva oziroma dva desna mokasina. Po načrtu na usnje prerišite ali prepikajte točke, kjer boste morali material presekati zaradi lukenj. Še enkrat opozarjamo na natančno delo. Število lukenj v spodnjem in zgornjem delu mora biti seveda enako in lul