V I y obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr za t leta 1 gold. 30 kr L j ubij ani sredo 29. novembra 1882. Obseg: Listje v gozdih grabiti ali jih na golo sekati — črna kuga gozdom Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 15. novembra 1882. (Dalje.) — Prešičice (stonoge = oniscus asellus) pokončat Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. (Dal.) Gospodarske novice. Vdovsko učiteljsko društvo" in „Slovensko učiteljsko društvo" v Ljublj Zborovanje društev: „Narodna Šola" dne 4. in 5. septembra t. 1. (Dal.) Tisočletnica smrti papeža Janeza VIII, 15 Novičar. decembra 1882 Obravnave iz deželnih zborov Naši dopisi Gospodarske stvari. Listje gozdih grabiti prigodile. Komur so ondotni gozdi znani, vé, da so bile one strme gore pred malo časom z gozdi zaraščene. Zdaj postajajo vedno bolj gole. Kranjsko obrtno društvo*) in soseske po Gorenjskem neusmiljeno z gozdom ravnajo , kar priča mnogo Oi\UlIi UUUOUJIIJUUU ^ ^UíiUV/Lii i. v A-tv^-j ^ J r ----o ali jih na golo sekati — Črna kuga gozdom. žag na Savi in Savici in drugih pritokih na novo usta- diti Vsak kraj hočemo kaj vspešno sejati ali vsa se mora z mnogovrstnim gnojem gnojiti. Le goz Vil VI } ou JLU'^A W ^ W^w^v » A ^VM. ni treba gnojiti, ne potrebuj toraj tem oziru človeške pomoči in zadovolj in ne oropa gnoja, y ko ga človek v miru katereg si sam Znano je, da se z drevesnih odpadko ) sebi kakor pušča pravil, listja, novljenih in mnogo kopi, kjer se kuha oglje itd. Merodajnih krogov je toraj sveta dolžnost, te kraje posebno paziti in jih dobro zavarovati, lahko mnogo reši na Se se f vej itd se igel posebno po gorah, Pograbi to sprstenino , listi < dela 8prstenina. Koj pod to sprstenino, ahajajo kamnitna ali peščena tla. kar se zgodi povsod, kodar se Občni zbor kmetijske družbe kranjske dne 15. novembra 1882. grabi, slečeš gozdna tla do nazega. Znan mi ie neki hrastovi gozd Hrasti so bili vsa- ednio starost. Morali bi toraj lep Gosp (Dalje.) Robič prevzame potem poročanje o jeni in imajo si rastke imeti. Pa temu ni tako, kajti suhi vršičk 3 pri ti pri vanji po navzočim gosp delo družbenikom razdelenjem po čaj da se je temu gozdu gnoj pal ? in res so tla do občnega zboi ročihi o delovanji glavnega odbora za čas od zadnjega ;UCgiV ZlUUItt, to îe, VAUC £J rj. UUTVUJU1M ^ ^ ^ • ---- novembra 1882. 1. in prečita, deloma tudi pojasnuje dne 23. novembra 1881. leta do čistega pometena listja in trave. Hrasti bodo toraj po lagoma poginili in ceii prostor goli kras postal 1 marsikatere zanimivejše točke iz poročila teh y po Zakai imajo zopet po drugih krajih gore toliko sebno kolikor zadevajo sklepe ali želje zadnjega občneg večih in manjših strug in so videti, kakor bi bile pre- zbora, nočemo puseuej puruuau uc^j , n.«-. Listje se je grabilo, gozd do oazega slekel in loma prav zanimive, nekaj pa zato, da se z navajanjem pomrlo. Na golem svetu so nalivi struge in stru- gradiva, katero tako in tako v roke pride ho posebej poročati nekaj zato ker so de ? drevj gice pravili. Prišla je deževna ploha, prign z gorá y veliko kamenj in peska Ce y zasula d olej vodo se na — « ------ —---- ----- r nikom, naše poročilo o občnem zboru ne Ko je končal gosp. Robič y se družab kzširi preveč besedi gosp hajajoče travnike in njive napolnile so se reke in potoki z gorskim peskom, voda včinil gl izstopila iz strug in poplavila cele dežele! pajnet deževalo več časa, dr. Poklukar, da nekoliko spregovori o tem y kar je odbor gledé nasveta gospoda Ivana vodi meščanske šole v Krškem naj po Poglej na Tirolsko in Koroško. Tam je zbog golih spešuje ustanovljenje okrajnih posojilni Govornik gorá po večdnevnem deževji voda tako prihrumela y da je glo zasula potoke s peskom in odnesla zgradbe * Navadno to društvo prebiralno gospodari po gozdih Opustošila je polj m travnike za več let in vcinila to se pravi, tako dolgo debelejš drevj seka dokler ga je milijone goldinarjev škoae. Po južnem vremenu topil se je na teh gorah tudi kaj, potlej pa gole prostore zaklinčka. Potem je tukaj pasa piepovedana. Znani so enaki prostori, kateri so uže po 30 in večni sneg in zato je bilo še obilnej vode y katera je več let zaklinčkani in se naravnim potom divj v doline planila z visokih gorá Gozdna postava je v tem jako p oman j kij niso pomladili Ce temu Ce se 3 c pOmisli, vac* ou j v* ^ xi . f---j—j— - --------- oroškem v najnovejšem času pri gozdih veliko družbe zaklinčkani, to j 1 _ . __ _ __i: 1- __UA **\ Sina, n A o TÏQ da se je na Tirolskem v prejšnjem v kratkem v okom ne pride, bodo konečno vsi gozdi obrtne in na „ , grešilo, to je, da so se na golo sekali, listje grabilo itd 80 i goli Pis Sicer bode pa ta opomin glas upijoeega ostal k aj ti te dežele dosti same krive velikanske nesreče slavna vlada slovenskim časopisom ne veruje rada Žalost no y Slovenski časopi kažej na Gorenjsko in prero kujejo enakih nesreč, kakor so se v omenjenih deželah pa resnično ! nico, odgovorni so drugi Nfo, mi storimo svojo dolžnost, da govorimo res Î Vred 378 omenja, da se je od zadnjega občnega zb —} auuujcga uuuoega zoora , k upamo, v izdatno povzdigo kmetijstva in obrtnijstva sega s pomočjo strokovnjakov valo več kmetijskih poso in kolikor se sliši akor na- Tehnicno poročilo s podp vlade osno- ekaj pa se jih še snuje projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. jilnic X /-----J f J* MUUjU^ prav dobro delujejo vse nove poso- To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanj ^ou quoi , pi^v uuuLu u«iujejo vse nove poso Glavnemu odboru zdelo se je prav, gledé po sojilnic obrniti se do zastopa one dežele, v kateri so Ivan pl. Podhagsky, uradno pooblaščen civilen močvirja predložil uze kjer imaj obrnil se j dalj časa take posojilnice, kjer jih j tedaj največ (Dalje.) v tej zadevi največ skušenj; odbor do deželnega odbora češkega s prošnj mu prijazno podá v ta namen potrebnega gradiva ni. Borovniscica. naj doposlal, j na- dopisom od 9. septembra t. 1., št. 25.807 prošeni deželni odbor dotični predlog svoj do češkega št. 26.897 Žitnik Ta potok se je premeril do nad tako imenovanega -ovega mlina, 6530 metrov na dolgo. Kakor kaže podolžni profil, preplavi sedaj dolg deželnega zbora od 17. septembra 18^1 z utemeljenjem ia načrtom postave zadevai poso kmetijskih okrajnih izvoljenega odbora od 18. oktobra 1881 Baerenreither), in konečno dotično potrj z u oce „napravo nadalje poročilo za to voda Ljublj sicer do mosta marca 1882., št. 6. Govornik (poročevalec ► postavo od peči. polnoma ) ki vso obširno dolino Borovn najviša m znižanjem te naj ------- ^ w - ".ovjiv/o , ii v teku ceste od Borovnice do Pod določuje posebno nadzorovanje posojilnic omenja, da postava vode čviren doseglo, ko vode se izsušenje po ne zajezovala, zaradi žaga „V logu" jako neugodno cesar je ednji svet mo i-----------------r-vjuu.v, kaj iu ivčti^u ravnah z reservinim zakladom, kaj v slučajih prepirov, i • bi bili Upnjkj v nevarnosti, škodo trpeti pri slabo oskrbovanih posojilnicah itd. Govornik prečita ekaj stavkov iz dotične postave ter sklepa s predlo- odboru se naroča, v tej zadevi došlo kako kaj, ako Zato se mora ta žaga na A izključeno bi ne bilo f način odstraniti. „ da bi se na ravno tem mestu ne postavila druga vodna stavba, se ve da z znižanim površjem zgorenje vode, ko bi se ne mislilo na to , da se gom » Glavnem pajanj pozneje porabi vsa voda tega potoka za na- mu gradivo , v kolikor se sklada z našimi razmerami T X mlj zkopanje je predlag tako , U > --------uaoiuji íaůUJCiaLUI, J . "I I i u 7 priobčiti in ako bi se potreba pokazala, našemu dežel- ®tru^e1 25 dalJ nemu odboru priporočiti predlog primerne postave. da bode imelo novo trov in pad 0*0025—0-0005 sir javo me (Dalj prihodnjič.) znizanjem naj pri enem metru vode se bode podnj mlj katerih Gospodarske izkušnje. Presicice (stonoge = oniscus asellus) večidel dosegla, in tu bode pač nastopil poprej omenjeni slučaj, da bi se zamogla s pomočjo nizkih nasipov tudi vsa šota odstraniti. 1V. Ižica. i mnogo pokončati hitro in ahaj flašo vlij «lj po vlažnih prostorih, kletih itd Ižica nastane iz podzemeljskih pritokov v Studencu ---- — priporoča se sledeče: ^ se toliko močne pijače (najbolje zeló diše m ima do svojega izliva v Ljublj metrov dolgost 10-408 čega, gostega in močnega likerja), tranje flašine stene dobro omočijo flaša položi se na tla tako . da se ž njo vse no- kot gl Ta potok je vsled množine vode tako pripravi) > »jci se omenjen mrčes nanaia, da mu je lahko prilesti v flašo. Duh tekočine ahaj eden najvažnejših kanal za odtok in zaradi vsled svoje leg Va se hitro privabi prešičice kateri omamlj flašo 7 da jih brez števila prileze v rr v lv*LCil omamljene obležé, da se potem po cajo m tako se jih je prav lahko popolnem znebiti Skofeljški kanal Kakor kaže podol pijentov ljubljanskeg ica, Strojai ojih pritokov zlivajo : Želimlj močvirji va voda in da se potem pokon- del močvirja, kajti seda profil prepl Iž velik Gospodarske novice. jezi njeno vodo tako močno, da znaša gosti 10040 metr. dalje, samo 1*82 metra najviša voda Ljublj y njen pad pri dol-to je od miina grofa Auersperga Tudi tukaj tedaj ni bilo mogoče določiti množine # v uajvioc vuuc iu uu ur ai se bfcoaljivost plesnjivega kruha. V nemškem go- in širokosti struge edino najviše vode in moral sem delati pri projektiranji padov spodarskem tedniku beremo 7 da je nekdo opazoval popisaval celo vrsto nasledkov od vživanja plesnjivega kruha, med drugimi tudi sledeče: Polk huzarj geriji prejel je kruha, na katerem se je uže 48 ur peki pokazala " Al po kruh izvrgli in vrnili svojim konjim. Pa kmalu crna in rumenkasta plesnoba. Vojaki so po svojem praktičnem čutu. podolžni profil narisana črta prihodnje najviše vode kaže nam tedaj ono višino vode, ki bode nastala skoraj gotovo po znižanji najviše vode v Ljubljanici. )više vode bode znašal 2*87 me- Prihodnj posamezni dali so ga tra, tedaj pad te potem, ko so konj ekaj za kacih 85°/0 več, kakor sedaj samo do % kile tacega kruha pojedli, opazovala so se pri njih omo tica, zaspanost itd. Pri mikroskopični preiskavi kruha pokazalo se ie. da ip. Kil» n.ma r^„ ~ ~ ^____ Novi pad struge se zmanjša pri 1000 metrih od 1*2 na 0*5, med tem ko širokost dna poskoči od 6 na metro znamenja nevarnega zastrupenja, namreč ki Spodnj mlj pokazal nig marogam, pa O idi u m prereza! moko 7 j^, da je bila črna plesnoba Oscofora druga plesnoba, podobna rumeno-rudečkastim irantiacum. Če se je kruh da je bila plesnoba uže med doseči, samo da se bodo mo deti bilo 7 7 tedaj uže moka pokvarjena. Opazovalec trdi, da se zamore pri tem potoku večidel rali zoper povodenj skorej gotovo narediti nizki nasipi, v katere bode treba vzidati na primernih krajih male zatvornice za odpeljavo vode prileze skozi tla; te razmere sem uže poprej omenil. PogloboČiti se zamore ta potok samo z iztrebilnimi ki 7 ste zastrupenje prouzročili obe plesnobi pripravami (vodotrebniki) Vsp e tega dela bode tudi velikansk pri tem po se ni- toku, ki ima toliko sveta pod seboj. Na popravo treh mostov, ki držé čez Iž sem v proračunih oziral; zgornja dva mostova uže danes nista v posebno dobrem stanu in morala bi se v par letih nova narediti ali pa vsaj v glavnih delih popraviti, plače naprej". — Tudi predlog: „Naj bi se po vseh Spodnji^ most ima sicer zidane opore, a ker se bode za- ljudskih šolah vpeljal zapisnik, v katerega naj bi okrajni # 1 / -----------j-------- ------ i j * r nwi^ltga jjorj kj a pri kopanji spoznati, kako globoko leži in deželni šolski nadzorniki ob času nadzorovanj moglo njihov temelj , se tudi ne more še dobre, ko bode potok poglobočen. A je pa most zidan na pilotirani brani odločiti, bodo li opore opazko bravan elej kar pač mogoče pri tacem zemljišči Je to kar tako pisovali vpričo učitelj u potem y a svojo bil odo- nikake škode, ko se bode dno znižalo. tedaj ne bode trpel mina je ugan da se ne moglo ponavljati al ,,weiland Si m a prežalostnega spe __— 7 — ^ učitelje v obraz hvalil, za hrbtom pa o jih vse drugače poročal.) Posebno hvalevredno pa se V. Tuj niča. obnašal gosp Mirosl Anžl iz Kubeda Ta potok meri od izvira do izliva v Ljubljanico Primorji), ki se je kot odposlanec koperskega učitelj 6200 metrov. skeg društva L j u b 1 j Podolžni profil kaže, da bode znižanje najviše vode nikakimi adnj oglasil za besedo On ni postulati prišel z zborovanju, ampak z navduše imelo dober samo na daljino, od KlemenČiČevega mlina dalj najbolj nim govorom pozdravil je slovensko učiteljsko društvo Nad tem mli podnjo prosil dobrih nasvetov in stavil predlog 7 nom pa imajo vode, ki zastajajo nad tremi mlini, nam slovenske šole po vseh deželah, kj ) bi se za reč nad Klemenčičevim in Verbičevim mlinom „Pod Ćelom" in nad mlinom bi peljale enake učne knjige (prav dobra misel) narod prebi in > Pri Kalinu", popolnoma pod bajal )f Učit. Tovariš" kot Tednik naj posebnimi simpatijami je bil ta poslanec primorskih gg. učiteli seboj malo dolino, ki je kljub mnogim brez črteža sko- od navzočih društvenikov odlikovan panim jarkom čisto zamlakužena. in to z vso vico Da se dp ta močvirski svet, morajo kajti on je prišel k zboru kot koleg ki pra —~ 7 -—j— -- j- — I^kju ivi se njegovi svojim sobratom čisto prijateljstvo brez vsakeg vzroki odpraviti , tedaj škodljivi mlini morajo se ob prida in egoizma. (Kdor bere, ta naj umé!) ponuja samo- kratkem odstraniti opustiti v se Kar se tiče najvišega mlina ostal a Kalinu", bi lahko tem so bile društvene obravnav "w.j * "ji tu« „i it j^aiiuu , ui icXUI\V pod tem pogojem, da mlinar primerno pomnoži nasip na desnem bregu mlinskega se najviša voda ne bo mogla čez razlivati. To delo bode od mlinarja gotovo tirjala politična gledovalce računov so bili voljeni gg. Bah rešene. Za pre vzdigne in potoka, da misel gar in Zumar. Gledé novega odbora so bili navzoči različnih Gosp oblast na podlagi § zakona o vodnem pravu dne 15 P* starem naj tan vse ? S t an oni k je predlagal, večina je vendar izrekla^ želje . naj se voli odbornikov iz Kranjskeg maja 1872. L, ker se ne more misliti, da bi bil pri pr- Primorja. Ugibalo se je nekaj tudi iz Staj ar skeg m iz votnem zidanji dovoljen tako nizek nasip pri mlinskem za to leto potoku, da ga zamore najviša voda prekoračiti. Drugi in tretji mlin porabita vodo, ki priteče od udov iz Kranjskeg mlina „Pri Kalinu" in zraven še izpodnebne moči onih naj bi bilo voljenih pa iz Stajarskega ; a gosp. Le vi čni k je določno izrekel: Na vsak način se mora voliti tudi 1 odbornik iz Primorja. Volitev po Podlipa ; ta dva mli sta jarkov, ki pridržé iz občine za vso dolino tako škodljiva gati, kakor če se odstranita; zato predlagam, da se pad 7 da jej listkih dala je naslednji résultat : Predsednik gosp pro tnik Andrej, podpredsednik gosp. Predika drugače poma- blagajnik gosp Tomšič Ivan obeh mlinov odkup Ker pa z odstranjenjem mlina povodenj , oziroma zamlakuženje doline, ne bode še odpravljeno, stavim predlog, da bi se dovolj globoki in široki izsuševalni jarki izkopali , za katere so meri narisane v izvirnih katastralnih mapah. Po tem predlogu bi se izkopal za Podlipsko vodo Franc: odborniki ? Blaž 7 pa Steg Jak tajnik gosp. Go veka Feliks. Kuha ? m Andrej in Anžl Mirosl Pri morja) in Brezovnik Anton (iz Stajarskega). Zboro vanje se je vršilo od 10. dopoldanske ure do i1 L po I/ • » JL ----- ------— j l^F w poludne, tedaj blizo 4 ure. Skoda, da ni bil lizunasti pisáč, kateri je bil o pričetku pričujočega poročila ome- -j—y i -----*—j * —-? «.«j** namestu kakega škandala, katerega bi bila njegova pri zborovanji navzoč počil bil od ihte k a j t poseben 7 1280 metrov dolg kanal, Tuj pa se s kolikor mogočo porabo dosedanjih jarkov skopala nova 5600 metrov dolga struga. Nj 7 dno bi ležalo tako umazana duša morda želela in pričakovala, moral bi bil čuti o sklepu besede gosp. nadkomisarja Parma-1 globoko , da kanal cel» dol bi nova Tujnica bila gl toda v da je bil uže pri mnogih zborih navzoč lojalnem in vladi prijaznem , kakor je bil občni 9 Pri izlivu Tujnice v Ljubljanico stoječi Simonov mlin lahko še dalje ostane, kajti najviša voda Tujnice ne bode provzročevala nikakoršnega škodljivega vzpora, ko bode Ljubljanici najviša voda znižana. Ta mlin bode vrh tega mnogo pridobil vsled nameravanega reguliranja. dolini Tujnice se šota nikjer ne nahaja. (Dalje prihodnjič.) tako zbor Take besede so pravi krop, s katerim naj bi se poparil vsaki nepri- nskega učiteljskega društva, še ne" jatelj naše pravične stvari Zborovanju je sledil kup obed v steklenem sa- lonu čitalnične gostilne. Izmed mnogih napitnic orne one gosp. Andr. Praprotnika na presvitleg; nimo cesarja in vladarja Fr anc J o žefa L, na katero so navzoči odgovorili z navdušenim petjem cesarske himne ; enemu go- ka- dalj napitnice ravno tega gospoda podu deželnemu predsedniku Ándr. Win kler j Šolske stvari tera je bila tudi srčno pozdravlj 7 9 in napitnice gosp Zborovanje društev: Narodna šola", „Vdovsko učiteljsko društvo4' in literata A.^ na „staro gardo" izmed slovenskega uči-teljstva. Častno odlikovanje so navzoči skazali tudi tej napitnici in ploh vsem ) tudi do dno srca! kajti, kar pride od srca, seže 55 Slovensko učiteljsko društvo" v Ljubljani dne 4. in 5. septembra tega leta. (Konec.) Gosp. Kavčič (iz Dragatuša) je svetoval, da bi se obrnilo slovensko učiteljsko društvo s prošnjo na deželni zbor: Vsa tri zborovanja pa so pokazala, da prešinjati je jela zopet pomlajena moč in navdajati nov pogum slovensko učiteljstvo ter da se nadepolno smemo ozirati na ta zborovanja v prihodnjem letu. Bog! to pa naj pomaga 79 Naj se učitelji pomikajo po starosti v više * Zgodovinske stvari pisi J ki se hrani v britiškem muzeji „Revue" I. 1880. * Tisocletnica smrti papeža Janeza VIII 15. decembra 1882. in posebej v knjižici, natisnjeni v Parizi („Novice" XXXIX. 118). In kako so samovlastno obravnavo sklenili? Popadli so ga, zvezali in tirali daleč tje na Bavarsko, mené, da bode poginil tamkej tuge, lakote in žeje. Ali g lejte ! tú oglasi se Rim, tu oglasi se pre Spisal Ivan Lavrenčič. slavni Janez VIII. Takoj, ko izvé o nečloveškem, su rovem početji nemških biskupov, pokliče jih k sodbi ; ko pa ne pridejo , pošlje 1. 874. svojega poslanca škofa Ravno 15. decembra bode vtonilo tisoč let v morji Pavla Jakinskega s posebnimi pooblastili na Nem preteklosti, kar je izdihnil plemenito svojo dušo pre- ško in v Panonijo; izroči mu pisma, in sicer na škofa slavni papež Janez VIII. Pri tej priliki vzbujejo se frižinskega Hannona, na nadbiskupa solnograškega nam skoro nehoté prijetni spomini, kaj je bil ta velikán Hermanrika in pasovskega A d al vina, kakor tudi apostolu Slovanov Metodiju in kaj jeziku na- na kralja Ljudevita, Karlmana, Svatopluka in šemu i sploh Slovanstvu. Metodija. In kaj veli Janez VIII. v teh listih? Ško- to vedeli bomo pravo ceniti, ako se preselimo v fom, da imajo takoj izpustiti Metodija, ter da so toliko časa suspendirani od vseh duhovenskih opravil, kolikor časa so zadrževali apostola slovanskega v službi njegovi — to je za cela tri leta. Posebno pa še graja Hermanrika in Hannona; prvega zarad grdega ravnanja duhu v ono dobo. Znano je namreč, da so pred prihodom bratov solunskih v pokrajinah slovanskih podučevali vzvišeni navek svečeniki nemški i deloma na jugu tudi italijanski; i znano je tudi, da so zgrešili naposled prvi pravi z apostolom pred samovlasltniin zborom, ïmefga je nam ter se pečali bolj s poslom politikov, nego s pos- reč v varstvu, ter pustil ga v najhujši zimi pod milim pot lom misijonarjev — z jedno besedo: bili so prvi fak- nebom, izročivši ga'snegu In mrazu ; da! pretepal bi ga bil s konjskim bičem, da ga niso drugi pregovorili; dru tor, ki je pospeševal frankovsko oblast v Slovenih. To je bolelo naše očete i kneze njihove Rastislava na zega pa zarad nekanoničnega obnašanja v zboru. Na Moravském, Svatopluka v Nitri in Kocelj a na p0sled kliče jih še v Rim na odgovor. Ljudevitu pa in Blatnem. Zato jim ne zaupajo več, jih zapusté in z Karlmanu naznani, da je metropolija moravsko-panonska veseljem sprejmo in se oklenejo bratov solunskih, podvržena neposrednje naravnost rimski stolici, in da ki sta došla k njim leta 863. Ona dva pridobita si ]e 0ni metropolit, ki ga Rim pošlje, sme tamkej zapo kmalu neizvenljivih lavorik bodi-si na polji duševnem, vedovati — tedaj Metodij. Slednjega pa v svojem listu bodi-si na polji svetovnem — po njih širilo in ukore- tolaži in priporoča ga gorko Svatopluku, ninilo se je krščanstvo, a oživelo tudi slovstvo slo van sko i narodna zavest. (Dalje prihodnjič.) ravno to je vzbudilo in redilo je nevoljo nemških svečenikov, njihovih biskupov in vladarjev do Slovenov, njihovih knezov, a še bolj do preblagih solunskih bratov. Kjerkoli so zamogli, metali so pušice kaljene v strupu laži v njune poštene, domoljubne prsi. Dolže jú, da kratita njihove pravice, da zapeljujeta ljudstvo i vrli ter Obravnave deželnih zborov. 5 da opravljata službo božjo v jeziku barbarskem, knezi naši sè sv. bratoma postavijo se jim v bran skušajo doseči pri rimski stolici popolno neodvisnost cerkve od nemških biskupov, dobro vedè, če se jim to posreči, bodo tem lajše otresli tudi v političnem obziru Deželni zbor kranjski. Iz sedme seje donesemo tukaj še zanimivi in temeljiti govor gosp. poslanca Kluna, katerega smo uže obljubili. Tako je govoril gosp. Klun o naših šolskih zadevah : » Slavna gospoda! Za obravnavo proračuna nor- jarem nemške sužnosti. Cesar so želeli, so tudi deloma malno-šolskega zaklada imamo pred seboj dve prikladi : dosegli. Rimska stolica, nepristranska mati vseh na eni so predlogi deželnega odbora, na eni pa predlogi narodov, usliši njihove prošnje, ter je prava zaščitnica finančnega odseka, ki se deloma na une opirajo in skli- svetim blagovestnikom i Slovanom. To smo dokazali cujejo. Na obeh je kot poročevalec podpisan gosp. po- uže v lanskih „Novicah" (XXXIX. 102, 110, 118. 126, 133). Posveti jú v škofe, ter imenuje Metodija po smrti filozofa Cirila (f 869) nadbiskupom metro- polije moravsko-panonske, i posebej preslavni Janez VIII. poslanikom svojim za pokrajine slo- episcopus vanske; imenuje ga namreč v svojih listih slanec Schrey, in dasiravno se po številkah res prav malo ločita med seboj, je vendar le glavni namen obeh tako različen, da bi človek skoraj ne verjel, da izvirata oba iz enega in istega peresa. Namen deželnega odbora je bil, nam v svojem predlogu podati pravo podobo našega normalno-šolskega za- jll CL ula l vv y o yujiu ilol jljll o hv/vamiui. w kt v^ v* * ^ — naš škof Metodij in „missus no- klada v prihodnjem letu, kolikor jo je mogel natančno noster Metodius" ster, de quo nobis major cura debatur" — naš posla- narisati po dosedanjih skušnjah, po prej storjenih skle- nec, za katerega moramo še posebno skrbeti. To redilo je še bolj kačo zavisti v srci nemških pih > po dejanskih razmerah itd. Pa ta podoba našemu finančnemu odseku ni kaj biskupov i tudi vladarjev — posebno v srci kralja L ju- dopadla, in ker je slutil, da bode nam drugim, posebno Metodija s prestola vreči. stolici rimski, da sega v ako nam jo v pr- devita. Sklenejo ga to svrho dolže ga zopet pri njihove pravice, da opravlja službo božjo v jeziku bar- goče olepšati in ji tako obliko dati, da bi se vsaj na pa še naši deželi še manj dopadla , votni obliki postavi pred oči, jo je skušal kolikor mo- barskem i da se ne drži obredov rimske cerkve. ker Rim zavrne njihove pritožbe in brani Metodija, spoza- prvi pogled ne spodtikali nad njo Ďa to lagije sprevidimo, oglejmo si dotična pred bijo se tako daleč, da se vsedejo sami na sodni stol i loga nekoliko natančneje. sodijo svetega apostola kot kacega hudodelnika. Kako Deželni odbor je sostavil proračun normalno-šol- surovo so tu ž njim ravnali, pripoveduje nam „panon- skega zaklada prav po istem formularu in tistih glavnih ska legenda". Njej smemo verjeti, to dokazal je svetu oddelkih, kakor je bilo to dozdaj v navadi. V tej ob- Edwald v „neues Archiv" itd. in J. Martinov v roko- liki se zares tudi naj lagije primerja s prejšnjimi leti, 381 da se prepričamo, koliko in v čem se je mimo prejšnjih šolska poslopja in jih zdrževati. Ljudstvo bode pač let premenil davkoplačevalcem na korist ali škodo imelo lepe šole, pa poleg njih raztrgane bajte, v katerih je v ampak Précej na prvi pogled pa vidimo, da ta prememba bo glada in siromaštva konec jemalo! zadnjih petih letih jako velika, toda ne v polajšanje v čedalj veče pomnoženj šolskih stroškov (Konec prihodnjič.) Bilo je leta 1878 1879 1880 1881 1882 1883 potrebščine : 180.003 gold 189.781 195.829 199.311 196.624 206.875 zaklada 71 n 77 99 19 14.622 gold 14.329 16.551 15.551 17.823 18.793 primanj kij ej a : 165.381 gold Naši dopisi. 77 )9 91 19 91 175.452 179.275 183.759 178.800 188.081 99 99 99 99 99 Chicago V Ameriki 10. novembra t, 1. posnamemo iz prijateljskega došlega nam pisma sledeče res ameri kanske novice 91 Včeraj imeli smo v h združenih državah volitve. Zmagali so 8 % demokrati publi petih letih odkar ste Vi zadobili večino v tem kanci renči" v pctllj. icuuj olu . . --# / zboru, je toraj potrebščina poskočila za 26.000 gold., žganja „ primanj kij ej pa za 23.000 gold., od lanskega leta pa je prav gubili so veliko sedežev. Tako zvani „tempe-ki so proti prodaji piva in tu narodne pijače viski" (Whisky) propadli so splošno. in tako Ta odrg V ; prupaun ou optuouu , ili živi kakor puščavnik ter ako bi po predlogu deželnega odbora za 10.000 gld se je med tem časom rodil antekrist našega šolstva, velikansko odprl svoje dasiravno bili ti suhoborci zmagali, odklenkalo bi sedaj tako lep nemški ,, Schul verein' , j-roke in začel denarje sejati po naši deželi Pa potrebščina in primankljej sta prav za prav še kakih 6000 gold, veča, kakor ju ki obrtniji in kupčiji Amerike Pri volitvah tu so navadne goljufij Dva jako bogata meščana mesta Chicage stavila sta smešne stave f eden, da zmagajo republik >ULflift.aiii;JL, drugi, \JLa u^uiuaiau. mora druzega po najživejih ulicah da demokrati nastavil naš deželni Kateri stavo gubi odbor in sta v petih letih poskočila okroglo za 30,000 mesta v malem vozu vprežen peljati in pred vozom gold Kakor finančni odsek v svojem poročilu pravi, svirati močna godba se bode več izpraznjenih učiteljskih služeb zdaj oddalo toraj interkaiar ne bode znašal 10.000 gold., ampak po Zmagal je demokrat in republikanec vestno polni trditvi finančnega odseka le 7000 gold., in če k temu privzamemo še druge med tem časom dovršene premembe, bodo znašale: djanstvene plače učitelj • t 9 • stavo. Kmalu se čuje ogromna godba, za njo debel go- prežen, v voziču (šajtrgi) fino oblečen vse II remuneraci] III. pokoj IV. pokoj in pripomoči za učitelje . . sa učiteljske vdove miloščine VI. doneski za rokodelski pri VII VIII pravljavni šoli nove stavbe različni stroški 193.823 gld. - kr. 8.920 „ -- 99 315 „ - 97 677 „ 50 77 367 „ 50 77 320 „ — 99 6.700 „ - 7) 600 ,, - 97 spod v voz gospod vajete v roki in debelo palico. Ljudstv polno, nevstrajen smeh, a debeluh v potu svojega obraza vleče kakor vprežen voliček svojega zmagovalca Zopet drugi je pred mestno hišo drva žagal v svojem življ 9 ki še ni storil dela v vrednosti ct Meni ide prav dobro; dragi moj rod se izvrstno drži, tako je prav, tako mora biti. Živili !" Na Dunaji 27. nov. (Vabilo na slavnost), ki jo pri redi akademično društvo „Slovenija" na Dunaji dr. Fr Preširnu na spomin v sredo dan decembra t Pro Potrebščine bo tedaj ne pa 206.875 gold kupaj 211.723 gld kr gram : Pukl Pozdrav društvenega predsednika Nedved kakor sodi deželni odbor Zaklade bo po proračunu deželnega odbora gorčiča), zbor 71 Voj na poti" (besede Slavnostni govor; govori D 9 o ka J terem smemo pac soditi ) Nedved: ,,Luna sije" (besede dr. Fr zbor 9 1 skušnje in sprejel zanesljive dohodke da se je oziral na dosedanje Chosein: „Polo tenor solo poje 9 igra ova. aktivnih obresti II. raznih doneskov III. raznih dohodkov 3.843 gold 14.733 „ 217 „ zbor gomila Varijačica), dana nevesta", tenor na Zaj gla M. Hudnik gospodič Gre Ma-Pre Fr Bo Smetana M Srdcu Arij il (besede opere i Pro tedaj skupaj Ako toraj od potrebščine odbijemo zaklado imamo pravega primanjkljej tedaj 8000 gold 18.793 gold 211.723 „ 18.793 „ Hudnik, spremlja gospo dična Bogomila S-o v a. 8) Umlauf: Serenade (s sprem ljevanjem glasovirja od gosp. J a h o d e - H i r t e n s kega) igra na citre gosp * * A. Foerster 9 tihi noči" (besede Fr. Dol Jenka), čveterospev, pojó gospodj M. Braiša, D. Maj M vec kako ga sek , in 14.000 gold, več, kakor je bil nastavljen v pro 192.930 gold., nastavil finančni od bil bava v, 1. i. v 1 u u v u j j — ' --- Kocijančič: „Venec narodnih pesni", Pevovodja gosp. Jan J i ř i k zbor Hud-. 10) . Za- zboru pojó računu letošnjega leta Vprašam Vas, gospoda, kam bomo prišli i ako bo iz posebne prijaznosti tudi^nekateri gospodj hrvatskega a članovi kad društva „Zvonimira Začetek uri zvečer. Lokal: Hotel „Stadt Wie u (VII naš normalno šolski zaklad tako hitro rastel, in kje bo Lang Gasse 15) K ti slavnosti vabi najuljud dem jemali denarje, da bomo plačevali ogromne stroške odbor za šolstvo? Leto 17odstotna doklada na vse di rektne davke v znesku 173.128 gold, s čistimi presežki prejšnjih let v znesku 28.123 gld., tedaj skupaj 201.251 Novomasto 22- nov. (Občni zbor kmetijske podruž- ) Občnega zbora kmetijske podružnice vdeležilo se je lep število častitih udov in neudov. Gospod pred gold še zadostovala za šolske potrebe, ali če pojd tako naprej bode skorei treba šolske doklade povikšati i sednik dr goste Poznik pozdravil je došle gosp ude in kar bo silno hudo prijelo naše ljudstvo ki ima za de želni zaklad, za zemljišno-odvezni zaklad, za cestne od- silno visoke bore, za občinske potrebe itd. itd. uže daj doklade pl pride katerim odslej vsled Vaše postave ter se spominjal v svojem govoru pokojnih gg. dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega, prošta Simona Wilfana, Engelthalerja in F. Seidl-a, bivših udov, ozi- katerim hoče znamenje ma odbornikov kmetijske podružn i zbor ohraniti hvaležen in časten spomin se dkup duhovske in ki mora razun tega svojega socutj vstanejo vsi gg. družbeniki Gosp se z ogromnimi i večidel pretiranimi stroški delati nova Derganec, tajnik podr poroča potem o vspesnem 382 delovanji kmetijske pod od tistega časa ko , J- —--"j""" j/wv.iwuu.vv v« hlofcvg« v.uocv , t\yj se je predramila iz svojega dolzega spanja ; našteva število odborovih sej in tako število občnih zborov (odborovih okraj mi je o neki kamniškega okraja 14. nov. *) sej bilo je v tem času 10 u vuiiuiu zjuuiuv ^uuuorovin osrajne sodnije , a tudi za občnih zborov z današnjim nosti. Vzlasti v našem okraj stvari, ki Spregovoriti tudi za ves veliki okraj kamniške ter omeni važnih obravnovalnih reči, ki so bile na sednj čulo kraj se dnevnem redu razstavi ki Dalj prilik. Temu je namreč tako: Naš kmet v mnoge važ-adnja leta več edanjih ««uglavi, ivi ju jc uauuvčua, meška meseca oktobra lanskeg govori o prvi dolenjski kmetijski razmerah ima pri sodniji in posebno pri privatnih urad osnovala kmetijska podružnica novo- nijah, to je , pri advokatih in notarjih mnosro nosla novo leta jah Zadnje omeni skoro tudi predavanja podpredsednika A. Ogulina v Belicerkvi, oblasti v Smrjeti, v St. Petru itd. Iz vsega se razvidi, da nns^sti pri advokatih in notarjih mnogo posla migljaj mu r naznaniti pri eni ali drug > j j - ---- - " » jicc » jui, ua je bilo delovanje podružnice vsestransko vspešno. Gospod Ogulin poroča o predlogu z eno besedo: nobena stvar v družbinskem in posestnem občevanji nima veljave, ako ni zabilježena na c. 1 da mca v "i se kmetijska podruž- in zai eška vdeležila razstave kmetijske jeseni dru- služiti papirj Ako tedaj naš kmet primoran izročati in zaupovati interese svoje oblastim, ki so postavlj zega leta v Krškem; ta predlog sprejme občni zbor Predsednik dr. Poznik poroča občnemu zboru da njegovih zade kruh z nadvarstvovanjem in nadzorovanjem podružnični odbor odposlal občnemu zboru c. kr. km tijske družbe v Ljubljani prošnjo zarad ustanovitve kme tijske šole v Novem mestu. polzek led godi se mu mnogokrat y da spe znana zboru y naj Ogul predlaga občnemu — ---- w^VJ^WA^ 1v.u y * \J ^aoi topnikih postave, katerim , ali pa mnogokrat tudi pasnost njegovega imetka po ali postava premalo d t n o s t m n a- se s 8porazumljenjem dveh pod y metliške in krške, sestavil kulturni svèt, ki bi imel na- Neizveden kmet, ki izroči in zaupa svoj zadeve v log podru^uiuc usivijcui, jih k ueiovanju spoaouaovati, na kmetijski poduk vplivati, oziroma po deželi sam vljati jih delovanju spodbudovati, rista roke kacega mazača postave ali tudi v roke veščega ju ? ki pa ne pozna ne vesti ne usmiljenja, zabrede ljudstvo in mladino v kmetijstvu podučevati. Po nasvetu sranek mnogokrat v neizrečene skrbi in nevarnosti za svoj ob predsednika prepustil sveta posebnemu odseku občni zbor organizacij Tako Ogul tega bilo Čuti in se še kmeti o marsikateri bedi cuj med mi da se vzame zemljišče v najem za poskuševal stavi dalje predlog, človeče > ki y katero je provzročilo neko je na račun necega umrlega notarja oprav rej ski vrt, in da bode potem šolske vrtove preskrbovala naročena dela ljalo bilježniške posle in od strank prejemalo denar za kmetijska pod v Novem mestu z divjaki na piči^ itd., ki se bodo skazali po dolgi skušnj skuševalnem vrtu pripravne za Dolenjsko. Oba pred ce- po- katerih pa ni bilo nobeno postavno izvršeno, in tako spravilo v stan ogromne škode , ki za ves okraj znašajo več tisoč goldinarjev log gublj , in vrhu tega sprejme občni zbor. Zarad trtnih bolezni naznani katera podpredsednik Ogulin občnemu zboru , da se do ne ah a j se edaj guba tacim žrtvam potrebne pravice in pisma, mlad prikazal se ki pa do sedaj ni v naših vinogradih trtna uš; preteklo spo- samo neki hrošec, „trtni lubadar", novih stroškov tudi provzročila veliko prepirov in deželi Ker isto človeče nikaceg nil V se Tajnik Derg kake posebne škode premoženj nima in bi ga gosposka k večemu mogla kaznovati O™ O--i-----— —" -vvvuai* J\Mi iniciativo Je g. Kramer začetnik borbe Jože Hribar v Zgornjem Tuhinj Jože Grošelj Ignacij Seme D y o iz Selc pri Poljanah njegovo so drug odj > ali njegova svojat začetnica in njeno pa g. Kramer? Bodi si, kakor rado, mi y y dostavljamo: Recimo, da je neresnica, da več ne rečemo to res, kar pa ni, in očitna Anton Kržišnik iz Bukovega Vrha Tom Vid iz Rečice v Bledu stopanj premišijeuo, modro ? prasamo tako po Anton Mer šol v Lescah Hraš France Andrej^ Kala Peter Štajei Alojzij J a klí Luka Klané y d Gosp. Kramer je tajnik centralnega odbora še le zvolj Mar tajnik y dr. Bieiweis renče iz v Hotavljah s Tance Gore ? prvi dan izvolitve tako postopal? In vendar g Kramer njegove modrosti ne bo dosegel. Dalj Je to zahvala y da iz Smartna pri Litiji z Roba^ pri LašiČah ga gl odbor v izvolitev priporočal? Bilo j y Jakob Malavašič iz St. Jošta pri Polh. Gradcu, odbor priporočal stvarnih pomislikov več kakor ede nih (osebnih še v misel ne vzamemo) sicer prav teht vendar In J Svet iz Pi adnjič: Tajnik je gl del ga in iz ako se jih kupi 17, dobi ga tudi Fra Petkovšek odbora, pa zoper njegovo voljo vendar nicesa ne more y Zaplane, ki sen po svojem Teh m prošnj županu. vlož y ampak bil samo ogl izvršiti. Primerja naj, kd hoče. to zade njegovo ovnov oddalo se bode za tamošnje gospodar) Škof, y ako Loka (Trata) ostal na postaji v Lescah mogoče, na postaji kah izkušeni možj postopanje njegovo! Resnično velika in predrzna nepre predrznost, tako posto mišljenost ali pa nepremišlj pati nasproti odboru, v katerem delujejo v v slavnostni odbor za 600letni L j u b 1 j uže 30 do 36, morda še več nih stro let s predsednik baro odsek v ta namen, obstoj čel, Gol, Wurzbach, izvoli s izvoli se gospod prvega tajnikom, katerega spoštuje ves slovenski svet ter ga dnjaka a pa tudi las očeta slovenskega naroda ime íč iz gospodov M urnik dr. M. W ur z bach in Lasni k. nuje niki y katerega so nehoté spoštovali tudi njegovi nasprot Več računov se odobri in naukaže, drugi se daj v pregled Praško gozdarsko društvo je poslal katereg poslavily da so v plemeniti stan. Ali gosp. Kr malo pred njegovo snortj ga zraven druzih redo tako lo povzdignili stave, katera bo tam prihodnj leto program raz misel njegovim tovarišem vendar ni na pr dr. Bieiweis s svoj graJ dene j ter tem Od graške kmetijske družbe dop j h j bol j ranjcega kako roči se dr. Poklukarj bilo skupno postopati poročilo o Res nepremišljenost nezapopadlj njegovo delovanje obsodij t per trtno uš, îz- („ Nar o dni dom v a poroc trd Gosp. K z a dovit Domoljubi, ki bi želeli ta za seboj zaprl Prej pro dajati srečke ,,Narodnega doma", naj blagovolijo to naznaniti, kar naj preje mogoče, društvenemu odboru gotoviti) med glavnimi odborniki več so ga vselej zagovarjali, zdaj naj gleda, koliko ovanje prav imel (ga smemo prijateljev , ki u je še ostalo. Mi g. Kr . Jib resnično milujemo, da jo je 38 tako na napačno pot ukrenil ali' sam, ali bivši le orodje rojenih grajalcev centralnega odbora." drugih Tudi ,,Graz. Tagespost" od 22. dne t. m. je očividno iz Dežmanovega peresa došli Ljubljane z deloma prav izmišljenimi dostavki prinesla dopis iz XXIII. izkaz doneskov za spominek dr. J, Bleiweisa vit. Trsteniškega. ; V obče % Nabral preč. gospod Janez Porenta dekan v Cerknici: ) pa z neprikrivano radostjo nad tem, kar se je Gospod Lenček Blaž, župnik v Sta- godilo gledé spominja na zasluge pokojnega dr. Blei- weisa > in kakor dopisnik sodi, v namen, razdvojiti na- rodno našo stranko. stalnem Dežmanovem organu čujemo samo, da obsoja glavni odbor, z velikim priznanjem pa go- vori o početji novega tajnika. Ako je res tako, bo Dežman vedel, zakaj, mi pa tudi. <4 Novičar iz domačih in tujih dežel. lašanj Dunaja. sklican na Državni zbor je tedaj po daljem od dan decembra. — Novine prina šajo izjavo zborniškega predsednika, tajnega sovetnika dr. S molke, o položaji, rekel je: „Lienbacherjev odstop nima pomena, ker si je hotel zagotoviti samo prostost glasovanja, posebno gledé gališkega zemljišnega Gali- , ker deželi veliko breme, o „dolgu" gališkem se pa zaklada, sicer bode glasoval še zmiraj z desn cijani pa niso prav nič zasedeni na oni predlog nalag zdaj ne more govoriti Razmere med klubi desnice so prav dobre in zato je tudi večina zagotovljena. Šolska postava je vladini predlog v gosposki zbornici in zbornici posla več vladi se tako rekoč ni brigat njo, tem Zdaj pričeto zasedanje kaže skoraj samo gospodarska dela, pred vsem mora se pomagati hudo trpečemu malemu obrtnijstvu, zato se bode koj pričela obravnava nove obrtnijske postave in predsednik hoče vse moči obračati v to, da se postava sprejme do Božiča Na pust državnega zbora vlada ne misli pa tudi ne predlagati daljne predloge za volilno spremembo. Sicer pa je tukajšnjim časnikom več kot teden dni dajal gradiva shod volilcev, sklican po kolovodjih vičarjev, zastopnikih dunajskega srednjega mesta, ki so Slovenom dobro znani načelnik nemškega „Schulvere*"' dr načelnik dunajskih judo We iti of, nadalje bralcem „Novic" enako znani stari dr. Nace Kur and stan íj brat" H o £ f e vokat dr, J a q volilcev, Offenheimove pravde Stirj doktorji skličej i ad- shod zoper tako sklicevalcev f da je v smislu postave, kakor se vidi > shodu smel priti kd Ko tedaj pretekli ponedeljek teden v dvorano borsnega poslopja pride razun odličnih volilcev srednjega mesta tudi druzih , posebno dr. Kronawetter z volilci Jožefo- vega predmestja, prestrašili so se oni 4 gospodje, da so naznanili, da ne bodo po Hofferji zbranim meščanom govoril mot bežali pred svojimi no- )) )) remtrgu pri Ložu Brence Janez, kaplan v Sta-remtrgu pri Ložu . . . . Čibašek Janez, župnik pri sv. » j )) Vidu nad Cerknico Žerovnik Tomaž Grahovem . . Klemene Franc Unci .... župnik v ) župnik na 77 77 Rihar Franc, župnik v Planini ) župnik v )) v )) d Bernard Valentin Studenem Groznik Franc, ekspozit Begnah ........ Brezovar Ivan, kapi. v Cerk-• # mci • • • • • ♦ • Porenta Janez, dekan v Cerk- nici Nabral preč. gospod Janez Kovačič > dekan v Trebnem : j? Orehek Valentin y Cemšeniku kaplan v yy 9> Kovačič Jan., dekan v Treb- nem • • —__ _ _ ____ Kogej Ferdinand, kaplan v Trebnem....... » Janez, kapi. v Treb y) v 77 yy Sakser nem • •••••••• Golja Ludovik, c. k. okrajni sodnik v Trebnem . . . . Rupreht Janko, lekar v Treb- nem • • • • . • • • • • dr. Vašič Ludovik v Trebnem Nabral preč. gospod Miha Barbo, vikarij v Novomestu: Krčon Anton, župnik v Vavti vasi 77 y župnik v Smar 77 77 Volčič Ivan jeti . . . Plevanič Iv., kapi. v Smarjet Barbo Miha mestu 7 vikarij v Novo Skupaj K temu v zadnjem listu izkazanih 1541 gld. 77 77 77 77 yy 77 77 77 77 77 )7 77 77 77 77 77 77 28 gld. >> 90 kr 1 „ 50 „ 77 71 77 Î* » 50 „ 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 77 kr. » Skupaj do zdaj 1569 gld. 90 kr. g U V U 1 I 1 1 j 1 U Dl« ai v t li v o v ^ w m a 1 ~ ' volilci, zbrano občinstvo pa je dr. Kronawetterj silo na rokah po dvorani, svoje poslance pa po zaslu- dopisovalcem p Listnica vredništva. Vsem resrcna hval îtitim gosp odom Dopisov morali smo žen j . šibalo. Koroško mnogo odložiti, ker bi bili morali izdati vsaj dve številki Slovenci, posebno v Rožni dolini za- Mnogo dopisov smo za daj po vsem ali pa deloma odložili čeli so se bolj gibati, zahtevaj slovenšči zmo slovenščino v šoli in iz taktičnih ozirov; v zadostenj Le naprej tako ! nam služi priznanje od Ako toliko zeló merodajnih strani, da hodimo pravo pot hočete, rešeni bodete vsega lz Zagreba aroda, učenjak Dne 16 t. m umrl v žalost Daničič, tajnik akade v Ljublj Žitna cena ini 22. novembra 1882 mije jugoslovanske ; venec mu je poslala tudi slovenska". Pokopan bode po volji srbskega Belem gradu. 7) Mati kralj Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 64 kr v 8 gold. 97 kr 70 kr. turšice 5 gold. 50 kr v • sorsice banaške gold. v t rzi gold. 20 kr ječmena 4 gold. 71 kr prosa 5 gold. 53 kr ajde 4 gold. 55 kr ovsa 2 gold 93 kr Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik : Alojzij Majer. Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani