Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali Teljil: Za celo leto predplač-a 15 gld., za pol leta 8 gld., zafietrtleta
4 gld., za en inosee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za on mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vee na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija Poljanska cesta št. 83.
>"a7,naiiila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VrcdnlStvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izliaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popohidne.

V Ljutljam, v torek 5. februvarija 188^',
Letixilt XII.
Vlada i»a izjeiiiite določite.
z Dunaja, 4. februvarija.
V sobotni seji budgetnega odseka so liberalni poslanci od ministerskega predsednika zahtevali pojasnil zarad izjemnih določb, ki jih je vlada za Dunaj in okolico njegovo razglasila. Grof Taaffe je odgovoril, da v javni seji državnega zbora ne bo mogel dosti povedati; ako se pa voli odsek, in se ne bo bati, da bi se reč obesila na velik zvon, bode dotičnemu odseku dal vsa potrebna pojasnila. Desnica hoče za pretresanje dotičnih predlogov nasve-tovati poseben odsek 34 udov, ki se bode morda volil že v torek. Eazni klubi so se tudi že dogo-govorili, ktere kandidate hočejo v imenovani odsek priporočati svojim tovarišem, in je bilo sklenjeno, da bode desnica v ta odsek volila vseh 15 mož, ki so v eksekutivnem odseku desničnem. Levica bode imela v novem odseku 9 zastopnikov. Ta odsek bo toraj od vlade zvedel skrivnosti, ki so jo pripravile, da je oklicala omenjene izjemne določbe. Iz dosedanjih skušenj pa si ne upamo trditi, da bi to ostalo tajno, kakor vlada želi, in se nam zarad reči same dozdeva potrebno. Kadar koli so se namreč v odsekih obravnavale reči, ki bi bile imele tajne ostati, razodevali so jih liberalni poslanci časnikarskim poročevalcem, in drugi dan smo take tajnosti našli večidel že po vseh liberalnih listih. Konservativni poslanci molče, kakor tirjate vest in dolžnost, liberalni pa komaj čakajo, da jo spravijo mod svet. Zato bi skoraj že zdaj [rekel, da bo v malo dneh ves svet vedel, kar se vladi dozdeva tako kočljivo, da si o njem ne upa govoriti v državnem zboru.
Liberalni poslanci pa niso bili zadovoljni od vlade zahtevati samo pojasnil, tirjali so od nje tudi pomnožitev policajev na Dunaji, in dr. Sturm stavil je predlog, naj vlada v ta namen v letni proračun postavi nov znesek. Vlada se temu v budgetnem odseku ni protivila ia tako je bil Sturmov predlog sprejet.
I V današnjih dunajskih listih nahajamo neki govor, ki ga je o izjemnih določbah imel dopisnik angleškega lista „Standart" z ministrom Taaffetom. Dosti, se ve da, iz tega pogovora ne izvemo, ker je pač vsakemu človeku jasno, da vlada svojih skrivnosti ne bode razodevala časnikarjem. Tudi to ni nič kaj posebnega, da je minister omenjenemu dopisniku rekel, da tudi državnemu zboru ne bode dosti več povedal, kakor njemu, da je vlada z izjemnimi določbami čakala, dokler je mogla, da pa mora skrbeti za varstvo življenja in premoženja svojih podložnikov. Minister je neki tudi rekel, da ne misli s temi izjemami zatirati liberalizma ali časnikarstva, in da zato po zgledu Nemčije ni hotel dati novih postav zoper socijaliste, ker bi bil moral te postave predložiti državnemu zboru in bi bili morda meseci pretekli, preden bi bil državni zbor izdelal in sprejel dotične predloge. Tudi zoper delavce same ni hotel obrniti izjemnih določb, ker je poštenih, mirnih in marljivih delavcev, ki bi bili hudo razžaljeni, ako bi se bile samo za delavski stan razglasile izjemne postave. Sicer pa vlada neče samo skrbeti za red in mir, ampak bo tudi pazila na vse opravičene želje in pritožbe delavcev, ter si po svoji moči prizadevala jim vstrezati.
„Wiener aligemeine Zeitung" danes zopet ponavlja staro novico ali pravljico, da bode državni zbor razpuščen, kadar bo dovršil posvetovanje o letnem državnem proračunu. Ker je pa državni zbor s tako nepotrebnimi rečmi, kakor so se obravnavale zadnje dni, potrosil veliko časa, je nujnejše in potrebnejše delo zaostalo in se nikakor ni nadejati, da bi bil letni proračun do Velike noči dovršen v zbornici. Ko se letos zbor razide na počitnice, imel bo le še eno leto zborovati, in ako dotlej ne bo razpuščen, sama po sebi potečejo poslanstva. Listi, ki raznašajo novico o razpustu državnega zbora, bodo toraj enkrat, ako prej ne, vsaj drugo leto, gotovo pravo zadeU!
81o\aiii v Aziji.
češki „Pokrok" je prinesel pred nekoliko dnevi kaj zanimiv spis: „Slovani v Aziji", ki ga je spisalo, kakor vse kaže, spretno pero. Za vsacega Slovana mikavna vsebina, način razpravljanja in vsaj, kakor se nam zdi, srečni sklepi o bodočnosti azijskih Slovanov delajo to razpravo še posebno zanimivo. Eadi tega ga tudi mi podamo našim bralcem v slovenski prestavi.
Trditev, da prebivajo Slovani od Šumave do Urala, že zdavna ni več resnična, ker se je razširil ta veliki narod tudi za Uralom, na dvakrat večem prostoru, nego je oni med Šumavo in Uralom. Zato smemo po vsi pravici reči, da se raztezajo Slovani od Šumave do tihega morja, da, dokler so imeli Eusi v oblasti tudi zahodnji del najbolj severne Amerike s polotokom Alaško, razširile so se njihove naselbine še celo onstran tihega morja.
Pot vsem ruskim podjetjem kažejo Kozaki in oni so tudi prvi stopili na amerikanska tla. Ime mesta Sič-a ali Novega Arhangelsk-a kaže, da so ga ustanovili Kozaki. Slovanski živelj naselil se je v precejšnjem številu tudi v Alaški in ko so 1. 1867 Eusi odstopili svoje amerikansko posestvo Zedinjenim državam, pokazalo se je, koliko Slovanov je bilo v tem mrzlem kraji. A ko so jeli zahajati med nje amerikanski kupci in uradniki, jeli so se tudi ti Slovani učiti tujega jezika in zanemarjati svoj lasten; saj znano je, kako ljubijo Slovani sploh vse tuje, posebno tuj jezik.
Če tudi ni noben Eus žaloval po amerikanskem ozemlji in jim ni bilo dosti za izgubljeno rusko naselbino, marveč so se še radovali, da se že tako na toliko delov razcepljena moč še bolj ne kosa, vendar se nam nehote vriva vprašanje, kaj bi bilo, ko bi se to še dalje ponavljalo? Ako Eusi odstopijo kak del svojega azijskega posestva, ali ga pa zgube: ali ne bo zgubljen tudi ruski živelj v onem kraji in se mar ne bo zgodilo to, kar se godi od 1. 1867 sem
LISTEK.
Indija Komandija.
Spisal dr. A. M.
(Dalje.)
III. pismo.
Eaduj se z menoj, brate v Skalovji, raduj se, tvoja radost ne poznaj ne mere ne konca! V Ko-mandijo se vrača veselje. Ne več na vzhodu, kakor do zdaj, ampak na zahodu, daleč tam na zahodu vidim žarijo vstajati, ki obeta Komandiji novo luč, žarki njeni so začeli že sijati, in kmalu, kmalu prisijejo do nas. Tod?, preljubi moj, nečem več skrivati; odpri se, srce, in izsuj prijatelju v Skalovji, kar čutiš. Po tolikih letih žalosti in obupa dobili smo vendar vest o preljubem Tonku županovem. Došlo nam je pismo, pismo daleč od tam, kjer se hodi solnce vsak večer v morje kopat. V tem ko ti pišem, sem pri županovih v Koludrovici, in ono pismo držim v svojih lastnih rokah; župan je od veselja tako prevzet, da ga ni mogel prebrati. In glej, to pismo preljubi, glej, prepišem ti ga od prve črke do zadnje. Cuj!
Preljubi oče iu bratje in sestre in pa vi vsi visoki Koludrovčanje!
Oj oblači vi, ki od silnega zelirja gnani, drvite gor nad mojo glavo, oblači, prosim, ko do Koman-dije pridrvite, da Tonek še živi, recite. In ve, o ptice in orli gor visoki, ki v solčni svitlobi letate, ko do Komandije priletite, da Tonek še na zemlji biva, oznanite. Da, da, preljubi očo in Koludrovčanje vsi, akoprav človek ne sme ničesar trditi, vendar mislim, da sem, ali vsaj zdi se mi, da mislim, da sem. In v tem trenutku, prav zdaj večna skončno-neskočna, misleča, vesoljno vse obsegajoča moč pognala me je na vrhunec svoje pameti, v kteri spoznam prvi početek svoje lastne prikazni v vosmiru. O čudo! popolnoma sem bil zabil, da se je moja zibel gugala v Komandiji, in zdaj po šestnajstih letih v večni ideji berem zgodovino lastnega jaza.
(ilej, tu le spoznam, da je moj oče neki Šte-fulja, zdaj župan koludrovski; iu njegov oče, to je moj ded, jo prišel s tujega v Komandijo, bilo mu je ime Kancijan iu je bil v potem členu soroden nekomu imenitnemu možu, ki se je zovel ne vera že kako, a vendar nekako podobno njemu. Temu imenitnemu možu soroden bil je neki Smerekar, menda Nemec, ker tam gori na Nemškem rasto rade smreke;
dali so mu to ime, ker jo baje trdil, da smereka prav za prav ni smereka, ampak se le zdi; in to je, revež trdil, akoprav je vse Nemško po smoli dišalo. Smerekar, nju stričnik, pa je bil imenitni Šel • . . ., ah prav za prav Šilnik. Bil je namreč čevljar, ki je svojega strica in prastrica raztrgane čevlje pre-naredil iu izdelal iz njih nov čevelj; rabil je pa pri tem tako veliko žilo, da je prevrtal zemljo in nebo iu vse na-nje nataknil. Temu stričnik spet je bil neki He — Heg . ., ali Higl, ali raonda Igel, recimo mu torej Jež, ker so mu strčale iz kože tako strašanske igle, da mu ni mogel nikdo do živega; ta je enkrat v svoji pameti celo zvezde iskal in menda tudi našel, a le repatice.
A zdaj pa spet nazaj. Govoril sem o očetu in dedu. Mojega očeta očetu oče, ali moj praded bil je neki Eudeč, ki je bil sorodnik imenitnemu sanjaču Eu . . Eus — ali tako nekako, zadnji slog mi jo ušel. Vidite, kaki veleumi, kako silno silne velikosti stoje v vrsti mojih pradedov!
Tu spet ugledam četo slavnih modrijanov; eden druzega se drže; a škoda, da jim imen ne morem brati, ker so tako čudno pisana, menda arabski kali. Posebno so mi zdi imeniten eden z doktorsko suknjo in s pravim zdravniškim nosom; pamet, .s ktero jo / on mislil in modroval, je tako velika, da obsega \sef
v Alaski, kjer se ruski jezik vedno bolj opušča, odkar je dežela v drugih rokah?
Ako pregledujemo rusko gibauje v Aziji, vidimo, da se ta narod vedno bolj cepi in se pomika v eno mer na vzhod in jugovzhod, narodopisne mejnike na zapadu zanemarja, ali se pa se celo umika drugemu življu. Kolikor bolj silijo narodnogospodarske razmere in premembe v Evropi živeče Kuse, da za-puste svojo domovino in si poiščejo v Aziji drugo, tem bolj se širi med njimi neka nestanovitnost, ki jim bo enkrat še veliko škodovala.
Že zdaj je evropski del Eusije v primeri z za-padnimi državami slabo obljuden in še tu ne žive Slovani v nepretrganih skupinah, ker med njimi je mnogo druzih narodov, kakor Tatari, Baskiri itd., kako se bo ta razmera v škodo Slovanov še poslabšala, ko se poloti tudi teh narodov tista nestanovitnost in „Drang nach Osten!" A, če bo tako dalje šlo, se bo to zgodilo, pa ne samo pri neslovanskih narodih, ki žive v evropski Eusiji, ampak tudi pri onih, ki bivajo v še slabše obljudeni Sibiriji.
Ali se mar more govoriti o intenzivi, ko je v vsej Aziji le 4,130.000 Slovanov (največ Eusov) na velikem prostoru, ki meri nad 260.000 kvadratnih milj •?
Komu ne pride pri tem pogledu na misel posebnost starih Slovanov, ki so se v srečnih okol-' nostih neskončno daleč razprostrli, pa nič za to skrbeli, da bi se živelj ojačil in se pripravil za sovražni napad?
Kakor so namreč nekdaj ti naši pradedje zasedU pokrajine med Vislo in Labo, da, še celo do Eene se razširili; kakor so stanovali na južnem švedskem pobrežji in na mnozih otokih, ki pripadajo tej deželi (kar uče učenjaki); kakor so poslali svoje naselbine na Bavarsko, na Tirolsko in Furlansko in so se za časa bulgarskega in srbskega cesarstva razlili po vsem balkanskem polotoku ter prodrli celo na Grško: tako se pomikajo sedaj Eusi od vseh strani na vzhod. Zato je popolnoma opravičeno vprašanje, ali ne bo zadela tudi teh naselbin žalostna osoda starih Slovanov, kterim je bila silna raztresenost vzrok prezgodnjega pogina? Bog daj, da se ne vresniči želja nekterih politikov, ki privoščijo nam Slovanom le nezmerne azijske planjave in bi radi videli, da v kratkem zapustimo drugim narodom našo lepo domovino. Če pa opazujemo, kako se ruski, posebno pa še poljski narod vedno bolj proti vzhodu pomika, na mesto da bi branil zapadno granico, nam to ne vzbuja nič kaj velikega upanja,
Predno pa o teh vprašanjih podrobneje spregovorimo in o slovanskih naselbinah v Aziji kaj več povemo, poglejmo zgodovinski razvoj ruske moči v Aziji, ker ta razvoj nam kaže, zakaj so se ruske naselbine v nekterih krajih bolj opomogle kakor druge; nektere še celo tako, da o njihovi bodočnosti ni treba dvomiti, med tem ko so druge slabše obljudene in toraj bolj pristopne raznim spremembam.
Sasti je začela ruska moč za časa Ivana Groznega, ki je premagal (1. 1552) kazanskega in (1. 1556) astrahanskega kana, ter podvrgel si njuno zemljo in jo odprl ruskemu naseljevanju. Narodje, ki stanujejo v teh dveh kanatih (Mordvini, Čermizi, Votjaci, posebno pa Tatari), vzdržali so se tudi pod ruskim,
že 300 let trajajočim gospodstvom, če prav so zdaj od vseh strani od Eusov obdani. To je zanimivo in karakteristično, ker kaže, kako „zatirajo" Eusi v Aziji druge narodnosti. Tu je narodopisni pregled iz kazanske gubernije. Vsega prebivalstva je 1,670.000; izmed teh je 696.000 Slovanov, 483.000 Tatarov, 361.000 Čuvasov, 4000 Čeremizov, 18.000 Mordvinov in 8000 Votjakov.
Ko so že v evropski Eusiji narodnosti tako pomešane, ne smemo boljših razmer pričakovati v onih delih Azije, ki so še le v 16. stoletji pripadle k Eusiji. Kmalu po padu Kazana in Astrahana (1.1579) prekoračil je slavni kozaški hetman (vodja) Jermak v družbi Strogonovi Ural ter se je napotil proti sibirskemu kanu. Po mnogih, hudih bojih bil je 1. 1584 kan Kučum premagan in njegovo glavno mesto Sibir ali Isker vzeto: 6000 kvadratnih milj pripadlo je Eusom, ki so nazvali kraj po glavnem mestu Sibirijo. Na ozemlji, kjer je bilo takrat mesto Sibir, nastal je pozneje Tobolsk, ki je bil dolgo časa sedež vlade nad vso rusko Azijo. Daljšim podjetjem in pridobitvam ni bilo več ovire na poti.
L. 1619 prišli so ruski junaki že do Jenisej-a, in zdaj je bilo tudi v tem kraji treba mosta, iz kterega naj bi se vladale bližnje pokrajine: 1. 1629 položili so temelj mestu Tomsk-u, ki ima v današnjih dneh še celo univerzo. Dve leti pozneje plapolala je ruska zastava ob obali reke Lene in 1. 1640 ob pobrežji bajkalskega jezera. L. 1644 dospel je kozak Staduhin do reke Kolime, štiri leta potem pa Dežnev celo do ledenega morja.
L. 1650 je bila s pomočjo kupcev prisvojena amurska pokrajina, kjer je nastala trdnjava Abhazim.
Za te oddaljene kraje treba je bilo novega središča, kjer naj bi se koncentrirale vse oblastnije. Zato so I. 1669 postavili temelj Irkutsk-u, ki je sedaj sibirska metropola. Koj prihodnje leto prisvojil je kozak Atlasov Kamčatko ruski oblasti, a amursko ozemlje odvzeli so ji Kitajci (1. 1689).
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 5. februvarija.
Notranje dežele.
Večina nemsliili listov se strinja z najnovejšim ukrepom sedanje vlade, z izjemnim stanom za Dunaj in okolico, le „r)eutsche Zeitung" pravi, da je to krivica. Po določbah izjemnega stanu se bodo tudi obsojevale in kaznovale vse tiste osobe, ktere bi potuho dajale osobam povrnivšim se na Dunaj, ako jih je policija že kedaj od ondot izgnala; dalje tiste, M bi ne hotele redarjem odmah na pomoč priskočiti, ako oni razganjajo poulične nabore, in konečno vse tiste osobe, ki po javnih prostorih na demonstrativen način zabavljajo zoper obstoječi red ali pa demonstrativna znamenja na sebi nosijo.
Ufv^avnozhorslta levica si je na Dunaji vodo popolnoma skalila. Povsod, v priprostih družinah, kakor v visokih palačah obsojajo se liberalni kričači na levici, ker jim v tako resnem času, kakor je ravno sedaj za Dunaj in za okolico, kjer predrzna morilna roka anarhistov nož, revolver in dinamit vihti, ni bilo nič pametnejega na umu, kakor dvoje vprašanj o jezikovnih pravicah na dnevni red spra-
viti, za kteri se je več kakor cel teden potratilo, ki pa nimate in ne bi imeli za Nemce tudi ne najmanjše koristi. Saj se je pa tudi obema, Wurm-brandovemu kakor Herbstovemu predlogu zgodilo, česar sta bila vredna! Pogreznila sta se v nič, iz kterega sta prišla. Levica se svojo večno opozicijo proti vladi in desnici ni malo pripomogla, da je anarhistom in socijalistom toliko greben zrastel, da so javno z nožem v roci nastopili! Ko bi se bilo v državnem zboru namesto večnih napadov, ktere je levica na vlado in desnico provzročevala, delalo in posvetovalo, kako bi se po najkrajšem potu pomagalo četrtemu stanu, kolikor ima namreč opravičenih teženj, bi dandanes pač ne bilo potreba na Dunaji izjemnega stanu. Pa tudi nfakcijozni" listi si ne morejo rok umiti. Ti so pa skoraj še več zakrivili se svojim grdim pisanjem na „slovansko vlado", ter ji tu pa tudi vso mizerijo podtikali, ter so s tem kratkovidne delavske voditelje zapeljali na napačno pot, na kteri so sedaj tako daleč zagaziU, da se morajo se silo, ki ima za spremljevalko se saboj ojstrost brez milosti, zavračati. In tudi še sedaj, ko izjemni stan že zapoveduje, da bodo vsakega kaznovali, kdor bi napravljal javne demonstracije, se dr. Menger ne boji predlagati, da naj dunajski magistrat proti izjemnemu stanu demonstracijo napravi. Ce tudi se je dunajski magistrat že temu in onemu zagrizencu na limance vsedel, že na tega in onega ngimpeljna" nasvet marsiktero neumnost napravil, se vendar nadjamo, da bode dr. Mengerju hrbet obrnil ali pa, kar bi še boljše bilo, mu pokazal, kje je tesar izhod naredil!
Med dimajskimi liberalci in hrvaSkimi Starceviianci je neko sorodstvo, kakor med laškimi orehi in košaki. Posebno dobro jih označuje „Oesterr. Corresp.", rekoč: ^Liberalci so se v državnem zboru obnašali kakor ljudje, ki nimajo najmanjše olike in dostojnosti ne poznajo. Sikali in pi-skali, tulili in rujoveli so, kolikorkrat se je kak konservativec ali pa kak minister oglasil. Skoraj so zdivjali od veselja, ko je padel Groholskijev predlog, in zbesniti so hoteli, ko se je odbil Wurmbrandov, kterega so pred dvemi leti sami kakor nepriličnega in času nespodobnega zavrgli. To ni druzega, kakor terorizem (strahovanje), kterega se je levica poslu-žiti hotela, da bi vodo v državnem zboru na svoj mlin napeljala; in temu terorizmu ni potreba mnogo poguma, pač pa toliko več zdravih pljuč, dolgega jezika in preziranja vsake dostojnosti. Ali naj res tak terorizem levičarjem zopet do gospodarstva pomaga, ali naj se to smatra za pospeševanje olike in razsvitljena? Kaj še! To ni druzega, kakor izraz ob-upnosti in pojemajoče moči! Kakor divjd levica v hiši, tako besnijo njeni pomagači na galeriji, ki se ne zadovolijo le z vpitjem in sikanjem, temveč morajo tudi še skakati in z nogami ceptati, kadar se jim da znamenje od spodaj. Predsednik Smolka imel je več kot tri ure z razsajalci nadčloveško potrpljenje, preden je dal galerije sprazniti, in več ko dvanajst minut je preteklo, preden se je rediteljema posrečilo trmoglave obiskovalce venkaj spraviti. Takemu škandalu in strahovanju, kakor ga levica in galerija ljubi, mora se do živega priti.
Na HrvaŠkem so prišli do spoznanja, da je še najbolje in za narod največje koristi, ako se narodna stranka z vlado zopet sprijazni in obe skupno v prid naroda delujete. Ene duše in enih misli morate biti pri vsem svojem postopanji. Ni zadosti, ako se pravi: „naše stališče je pogodben zakon!" kar se samo ob sebi razume, toda ta okvir se ne prilega narodnemu delovanju, prevelik je. Nagodbena postava naj ostane, kakor je, stališče vsega javnega življenja in gledati se mora na to, da se bomo tudi ondi z njo seznanili, kjer se do sedaj še nismo; kako pa da se bomo seznanili, je tista težavna naloga, ki se bo v Budapeštu pri zborovanji določila. Ako se jim ondi posreči, da bodo pravo zadeli, po-
druge pameti in ni nič manjša kakor nebo in zemlja. Toda dalje. Tu najdem v vrsti svojih pra-dedov celo imenitnega Tineta egipčanskega, ki je imel brezštevila sinov in unukov. Tu spet stoji neki Plo . . aU prav za prav Pol-tine in Prokl, ne vem, morda skrajšano iz Proklet, nekako tako kakor izgovarjajo Francozi.
Pridem do starega veka, in še ne jenja vrsta mojih pradedov. V nji najdem slavnega Jenona, pranjca Katonovega. Slednjič pridem do Pitagore, ki je bil tako srečen, da je slišal ono svetovno godbo, v kteri gode luna klarinet tako milo, da medved na nebu s kozlom pleše. O tem Pitagori uganjajo, da je bil sin nekega kamnorezca, kar je pa le deloma res, ker kosti je imel sicer kamnite, a meso zloženo iz samih številk, noge iz logaritmov; pamet pa mu je prišla z nebes. Da, da, pamet se mu je rodila iz Zenove glave, Pitagora, moj prvi praded, je Zenove rodovine.
Tako tedaj, tako sem prišel do prvega početka svojega. Da, visoki Kohidrovčanje, Zenove krvi sem, Zenovih kosti, Zenovo srce bije mi v prsih, navdaja me Zenova pamet. O pamet, večna pamet olimp-skega Zena, ki zdaj v meni siješ in mi razodevaš neskončne skrivnosti mojega početka, jaz te obja-
mem z rokami in mislijo in se v te pogreznem in v tebi večno jenjam biti. In od tega trenotka, o Koludrovčanje poslušajte, zapomnite si in ne zabite, od tega trenutka, moja pamet je večnega Zena pamet, moji možgani njegovi možgani. In ta pamet pravi: nazaj, nazaj v Indijo Komandijo, nazaj v Koludrovico! In srce mogočno trka: Nazaj, nazaj k očetu, nazaj k bratom in sestram! To neskončno hrepenenje rase od dne do dne in sam ne vera, koliko časa se mu bom mogel vstavljati. Vem, pride ura, ko me neskončna moč, ki v meni klije, zgrabi in proč od tod, proč čez gore in doline, čez morje in reke ponese v Komandijo. Tedaj pa, o Koludrovčanje, opomnim vas, tedaj vedite, da je prišel k vam Tonek županov s Zenovo pametjo! In tedaj bo vsa Komandija tako razsvitljena, da ne bo treba ne solnca podnevi, ne lune ponoči, ne drugih starih svetilnic nebeških, vse bo razsvitljala luč, ktero vam jaz prižgem, ne na nebu, ampak tam na Škrateljevici, sredi Komandije! Do tedaj pa zdravst-vujte!
Na svidenje!	Tonek.
To je pismo, kaj ne, brate v Skalovji? In potem bi zameril Koludrovčanom, ako od golega veselja že dva dni ne jedo ? Preljubi divni zlog tega
pisma je mene in tako tudi Koludrovčane tako vzvi-šal in povzdignil, da smo od včeraj sem vsi za pol metra viši, a tudi pamet naša in celo besede so se nam podaljšale. Da je to res, čuj, zapojem ti po najnovejši koludrovški meri:
Dolgo časa dolgo so Koludrovčanje dolgi, metra pol zdaj daljši Jokali, pretakali in brisali solze po nosu jim tekoče, Tonke dolgo iskajoJi starši, mlajši, daljši vsi in krajši; Tonek se oglasil, vsi stegnili se, veselja vse ropočo!
Tako, ljubi moj, se bo odslej v Indiji Koman-diji pevalo. Kaj ne, da bo krasno!
Toda čas bo skorej, da sklenem pismo.
Zdravstvuj, brate V Skalovji!
Na svidenje!
Tvoj prijatelj v Komandiji.
Ne zameri, zdaj še le sem zapazil, da v začetku pi.sma nisem zapisal data. Krivo je bilo preveliko veselje, ktero sem moral hitro hitro izliti, da mi ni srce počilo. Zgodi se pa na konci.
V Koludrovici 32. aprila ... 7
Dodatek pisateljev. Tudi tukaj je letnica v originalu tako pohabljena, da ni moč razločiti, kakor zadnjo številko. Škoda, da je naš prijatelj vse letnice tako skrajno ua stran pisal; tako ne moremo nikako zvedeti, kedaj se je naša zgodovina vršila.
tera jo miren in srečen razvoj na leta in leta zagotovljen, ako ne, bo pa tudi narodni stranki menda na večno odkleukalo.
Tnaiije države.
Belgrmla se poroča, da je zopet težka roka ministra Krističa zadela več uradnikov in učiteljev, ki so proti vladi pri volitvah rovali. Odstavil
jih je vse iz služeb.
■ Js JBukareSta se poroča, da žkandal, ki so ga na narodnogospodarskem polji priredili valaški pooblaščenci v Jassy avstrijskemu genera konsulu, ni bil tako velik, kakor so ga časniki slikali, m da zarad tega ne bo nikakega diplomatičnega poslovanja. Naj bo tako ali tako, razžalenje so je zgodilo, to je dejanski dekazano, kako so bode zbrisalo, je reč države in diplomatov.
Musija se pripravlja, da vpelje v Kavkazu splošno vojačenje. Pred tem bo pa ljudem ondi so orožje pobrala. Kavkaška plemena pripadajo dvema veroizpovedanjema; so mohamedani in kristjani. Mohamedani so do sedaj še ob vsaki priložnosti Eusom sovraštvo pokazali. Iz teh misli Eusija napraviti konjike, iz kristjanov pa pešce, in to pa zaradi tega, ker neče mohamedanom pušk v roke dati. Za slučaj, da bi se Turčija zamotala z Eusijo v ka-košno vojsko, premestile se bodo kavkaške vojaške tolpe v notranje pokrajine velike Eusije. Opraviti bodo še silno veliko imeli, preden si bodo vse
vredili.	.
Denarja povsod manjka in toraj tudi na Gr-Sleem. Da se pa Grška kolikor mogoče tej nepri-ličnosti izogne, sklenila je petrolej, žveplenke, in „kvarte" pod monopol djati, t. j. da bo država te reči sama prodajala, kakor pri nas tabak, smodnik ali pa sol. Od petrolja nadjajo se dva milijona drahem (40 kr.), od žveplenk jeden in od kvart pol milijona drahem dobiti. Vse imenovano blago Avstrija tja pošilja.
Na Francoskem se nekaj kuha, kakor leta 1848. Delavci vpijejo za kruhom, ministri se pa posvetujejo, na kakšen način bi se jim dal zaslužek. Princ Napolaon pa misli, da je sedaj le njegov čas prišel, kakor leta 1851 za Louis Napoleona, da si bo vstvaril agitacijo, ki bo zanj delovala. Bonapar-tisti so sklenili 17. februvarija sklicati veliki bona-partistiški zbor.
Francoska je zgubila moža, ki je bil Napoleona III. desna roka, ali kakor so ga nekteri tudi imenovali „namestni cesar francoski". Ta mož je bil Evgen Eouher, kterega se je Napoleon III. posluževal, kakor Mozes Arona. Napoleon je mislil, Eouher je pa govoril, kajti bil je jeden prvih govornikov v druzem cesarstvu. Eojen je bil 1. 1814 30. novembra v Bione, kjer se je po dokončanih študijah odvetniškemu stanu posvetil. Bil je jako nadarjen in že leta 1848 prištevali so ga najodlič-nejim odvetnikom bionskim. Po februvarskem prevratu poslali so ga v narodno zbornico, kjer se je odmah toliko zvedenega pokazal, da so ga že bodoče leto volili v postavodajalno zbornico, kjer so ga kmalo postavili na čelo pravosodnemu ministerstvu in kjer je ostal do leta 1851. Takrat se je pa odpovedal, toda le za malo časa. Po državnem polomu prevzel je zopet ministerstvo pravosodja, če tudi ne za dolgo, kajti kmalo se je jel više in više sprehajati, dokler je naposled postal ravnatelj v postavodajalnem oddelku, pravosodja in zunanjih zadev. Vse to godilo se je od 23. januvarija 1852 pa do 3. februvarija ravno tistega leta. Cesar Napoleon jo v Eouherju spoznal moža, ki se da povsod porabiti, ki je pa vrh tega tudi še silno moder, in govornik, da mu ga ni para, njemu in državi čez vse vdan in veren. Zato ga je imenoval 3. februvarija 1852 za državnega ministra ter mu ob enem tudi izročil stolico poljedelsko, trgovinsko in portefelj za javna dela, kar je Eouher do leta 1863 obdržal. Odslej so ga pošiljali sedaj sem, sedaj tje; kjer je bilo treba skleniti kako imenitno trgovinsko pogodbo, sklepal jo je Eouher in to mu je zopet obilno domačih in tujih odlik prineslo. Leta 1869 postal je predsednik senata in leta 1870 odložil je tudi to breme, ter je ostal po vojski le še vodja bonapartistov; vedno je le na to mislil, kako bi se dala zopet republika vreči in cesarstvo mlademu sinu Napoleonovemu postaviti. Sin, princ Lulu, služil je v angleški vojski, ki seje v vroči Afriki s Oulukafri pretepavala. Nekega dne, ko je bil princ Lulu z nekoliko drugimi vojaci na ogledavanji okolice, napadli so jih Culukafri in jeli so pušice na nje vsipati. .ledna teh je tudi francoskega princa smrtno zadela. Padel je, z njim pa tudi Eouher na političnem polji, kajti popolnoma se je odpovedal političnemu življenju, ker ni . imel več tistega, za kterega je doslej delal in ta je bil Napoleonov sin, ki je bil v daljni Afriki ubit.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 3. febr. {„Missa dc Bequiem" v stolnici sv. Nikolaja.) Meseca julija lanskega leta je bila stolnica glavnega mesta krasno okinčana. Na knezoškofijskem prestolu si ogledal presvitlega vladarja, pred altarjem pa je opravljal sveto daritev ljubljeni vladika Janez Krizostora. S kora se je raz-
legalo veličastno in navdušeno petje, nad kterim je še visoki vladar svoje dopadajenje izrekel. Od tega je preteklo dobrega pol leta in kak spremen v ravno tej stolnici! Nad praznim knezoškofijskim prestolom visi črni baldahin, okrog altarja in po cerkvi so raz-obešena črna pregrinjala, pod kupijo je postavljen visok katafalk in na njem leži rakev, v kteri počivajo telesni ostanki ravno tistega, zdaj že v Gospodu spijočega premilega vladike. Zopet se sliši s kora petje, a to ni „Missa solemnis", pač pa „Missapro defunctis", to so otožni glasovi, ki so strinjajo v molitvi za verne mrtve, glasovi, ki prosijo Gospoda: „EeqHiem aeternam dona eis Domine; et lux per-petua luceat eis!" Kaj ne, besede resne in pomenljive, ki se bodo molile enkrat tudi za naš večni počitek.
„Missa de Eequiem", ki se je pela ta dan na koru, naredila je na nas vtis mirnega in v Božjo voljo vdanega duha brez sentimentalnega plakanja in obupajoč presiljave, izvzemši „Agnus Dei", kjer se je (mislim da na račun skladbe) pri besedi „re-quiem" občutila umetna disharmonija, ktera je pa takoj prešla v prešnje soglasje, ktero nam je na svetu tolikanj drago, in ktero želimo zato tudi dušam v vicah. Škoda, da smo pogrešali pri Sanctusu in Benedictusu v tekstu „hosana" one svete navdušenosti, ktero bi prouzročil cel kor, česar ne morejo posamezni glasovi. To mašo je zložil menda 0. Sant-ner, znan cerkveni skladatelj v Solnogradu.
Veliko nam je obetal pretresljivi začetek sekvence „Dies irae". Ta krepki forte in to odločno izgovarjanje besedi jo zbudilo tudi v naših srcih spomin tistega dne, ko bo prišel božji Sodnik „cuncta stricte discussurus", pred čegar očmi ne bo nič več skritega: „Quidquid latet, apparobit: nil inultum rema-nebit." Toda proti koncu te tolikanj veličastne pa tako „neusmiljeno pristrižene" sekvence začela je po-nehovati moč, nastopila je nekaka „letargia" in še danes ne vemo, ali se je pel zadnji ginljivi „suffra-gium" ali no. Najbolj nam je dopadel offertorium: „Domine Jesu Chri-.te". Že besedo tega krasnega offertoriuma so njemu, ki jih premišljuje, tako pomenljive, da mora reči: To ni človeška izmišljava, ampak tukaj veje duh sv. cerkve. Ako so tak tekst s takim občutkom prenese tudi v glasbo, da skladba takorekoč pokaže v živi podobi to, kar se bere v črki: potem moramo reči, da je skladatelj, kteri nam ni znan, to temeljito razumel in po svojem razumu prav dobro porabil. Pri besedah, quam olim Abrahae promisisti et semini ejus" so se začeli moški glasovi lopo vzdigovati iz nižave in za njimi v imitaciji alti in soprani vedno višje in višje: tako da je nas pri poslušanji navdajalo veselo upanje, da so snidemo enkrat vsi skupaj v kraljestvo svete luči, ktero je obljubil nekdaj Gospod pravičnemu očaku in njegovemu zarodu.
Sicer je bilo potjo, kolikor smo mogli opazovati, dobro naučeno in ne moremo reči, da bi bili čutili kake nezanesljivosti v glasovih, le basi (škoda za krepke glasove) so bili večkrat pokriti od violona. Eavno zato bi mi, ako bi bilo po naših mislih, ne bili dali ta dan na koru prostora inštrumentom, ampak skrbeli bi bili veliko bolj za vokalno in koralno glasbo. Na ta način bi se bilo dvoje doseglo: prvič bi se bil tekst bolje razumel in drugič bi bilo imelo prednost ono petje, ktero cerkev bolj priporoča. Pa — brez zamere!
Iz Kamnika, 3. febr. Moj namen ni danes po-litikovati, ampak nekoliko svetu naznaniti, kako lepo nam teče naša mladost. Bila je 2. toga meseca v naši ljubljeni narodni čitalnici veselica (s petjem pevskega društva „Lire" pod vodstvom gospoda A. Stefančiča in z dvomi gledališčnimi predstavami), ktera bila je dobro obiskovana. Igri „Župan" in „Bob iz Kranja" ste se prav izvrstno igrali. Ees se ne moremo nikdar zadosti zahvaliti našim gospi-cara in gospodom igralcem.
Naj mi bo dovoljeno nekoliko spregovoriti le splošno o predstavljavcih in sicer:
Naš oče župan, ta je tako izvrstno izpeljal svojo nalogo, da smem reči, da niti od nobenega diletanta ni boljše izpeljave pričakovati bilo! Ali nič slabše se ni skazala Ančika, županova hči; samo njo ljubimec Janez, bil je res pravi Janez, vem, da mi ne bo nikdo oporekel, ako rečem, da g. F. jo za vse druge naloge jako spreten, a ravno za to pa pi. G. Grabež, bil je pa pravi original odrtnika, kterega predstavljavec ni mogel boljše izvršiti. Po igri pa jo bilo še mnogo prav živahno zabave.
Še enkrat zakličem vsem gospicam in gospodom igralcem: Dobro, lo tako naprej I
Z Dunaja, 4. febr, {Dva mrliča. Morilec poli' caja Blocha.) Današnji listi naznanjajo, da je na Dunaji včeraj zjutraj ob šestih v 45. letu svojo starosti umrla Josipina Gallmayer, ki jo bila ena najbolj znanih in Dunajčanom posebno priljubljenih gledališnih igralk, v Parizu pa je umrl bivši Napoleonov minister Eugen Eouher. Mož je bil svoje dni najveljavnejši državnik na Francoskem, in zarad tega imenovan ndrugi" cesar, a na staro dni omehčali so so mu možgani in umrl je kot bebec.
Iz Draždan poroča list „Dresdener Nachrichten", da se jo koncipist Eossler, bravši popis Blochovega morilca, spomnil na nekega človeka, ki je z njim služil pri vojakih in bil prav tak, kakor je policija popisala omenjenega hudodelnika. Šol je toraj k policiji gledat njegovo fotografijo ter se prepričal, da Blochov morilec je njegov bivši tovariš, korporal Stellmacher, ki je z njim služil v saksonskem grenadirskem polku št. 101. Tudi drugi tovariši, ki so bili ž njim pri vojakih, so neki spoznali njegovo podobo in hočejo priti na Dunaj, da se osebno prepričajo, jo li res on ali ne. Doma je neki v Grott-kanu v Šleziji ter se jo izučil čevljarstva. Služil je najprej kot vojak v pruski vojni, pozneje je prestopil k saksonski armadi, pa ne dolgo potem pobegnil v Švico. Naša policija še nič ne ve, da bi bili neznanega morilca kje spoznali, toliko sem Vam pa pisal že zadnjič, da ga jezik razodeva za Saksonca.
DomaČe novice.
(Pri seji centralnega odbora kmetijslce drušhe) 3. t. m. se je sledeče obravnavalo: Pozdrav predsednika in novih odbornikov. Za enega učenca pod-kovske šole se dovoli iz lastne blagajnice 50 gold., ker bi drugače ne mogel nauka se udeleževati.
Ministerstvo kmetijstva jo vlado prašalo, kako in kjo bi so dale napredovalne kmetijske ljudske šole po deželi osnovati. Deželna vlada je prašanje izročila g. Kramarju, da izreče svoje nasvete. Gospod Kramar je nasvetoval 58 krajev kot pripravne za take šole. Deželni vladi se to preveč zdi in sicer zarad več vzrokov.
Takim šolam bi bilo treba dobrih učiteljev, pripravnih učilnih pripomočkov in i zglednega zemljišča. Kako pa je mogoče že letos vse to oskrbeti? Zato je vis. dež. vlada kraje skrčila na polovico, ter imenovala 28 pripravnih krajev. Ker bi bilo za začetek tudi to preveč (za vsako tako šolo se mora najmanj 100 gld. stroškov računati), tedaj je skrčila število šol še za polovico, ter imenovala 13 krajev, in sicer: Št. Peter (Notranjsko), Senožeče, Unec, Vrhnika, Šmarija, Eibnica, Trebnje, Št. Peter (Eudolfovo), Črnomelj, Krško, Mengeš, Gorje na Gorenjskem.
Došcl je poziv za vdeleževanje občnega zbora gojzdarov (Forst-Oongres) po poslancu, ki je sklican na Dunaj 13. marca tekočega leta. Ker se bode tam posvetovalo, o marsičem, kar globoko v kmetijstvo sega, ter tudi našo deželo zadeva, n. pr. vravnanje hudournikov, je centralni odbor sklenil udeleževati se, dasiravno ni brez stroškov, blagajnica pa suha, ter je zastopanje izročil g. dr. Poklukarju.
Štajarska kmetijska družba je sklenila na više kraje predložiti peticijo zarad prevelike užitnine, ter vabi tudi centralni odbor se pridružiti.
Podružnica v Št. Juriji na južni železnici prosi 10.000 bekovih sadik, ker imajo mnogo močvirnih krajev. Eeč se je odstopila g. Gollu.
Minister kmetijstva naznanja, da bode vlada za povzdigo kmetijstva zanaprej oddajala gnojno sol in sicer za lastno stroške in 15 krajcarjev posebej za meterstot.
Srenja Jablanice (Notranjsko) prosi za pode-Ijenjo mesečnih knjig brezplačno, kar so ji dovoli-
Zadnjič je bilo nekaj novih udov sprejetih, nekaj časnikov naročenih ter sklenjeno, da pristopi naša kmetijska družba kranjska k novi sirarski družbi na Avstrijskem (predsednik grof Durkheim) ter vzame 1 delež za 100 gld.
G. Pire, novoizvoljeni tajnik, prične svoje delovanje danes 5. februarija tek. leta.
{Fasažirja gguhil.) Včeraj popoldne je peljal izvošček (fijakar) gospo P. po Bregu. Pred tamoš-njim ovinkom spne se gospa pokonci, da bi vozniku nekaj povedala, a voz se zasukne in gospa zleti v blato na tla. Konj, menda čuteč, da ima manj vleči, potegne še nagleje in voz drči naprej, kakor da bi so ne bilo nič zgodilo. Tako izvrženi gospej hitita
na pomoč brž dva navzoča gospoda in jo spravita na noge; ker se je pokazalo, da se gospej — menda zavoljo njene precejšnje životnosti — ni nič driizega zgodilo, ko da se je po strani, na ktero je padla, prijelo nekaj cestnega blata, se je začela smejati najprvo sama, potem pa tudi drugi, ki so v tem tje prišli. In ker je tudi izvošček, akoravno že precej daleč oddrdiavši, menda po ljudeh opozorjen zapazil svojo „zgubo", vrnil se je in pobral svojega zgubljenega pasažirja, ter odpihal lurmraje, da se mu kaj tacega pač še ni primerilo. ,,Meni tudi no" — je rekla dobrovoljno gospa in tako se je ta prizor končal brez liudih nasledkov, le ljudje si ga pripovedujejo in se smejejo.
(O prcliuporanji šiveša) po tukajšnjih branjevcih in branjevkah od kmetov in kmetic se slišijo posebno od manj premožnih stanov še zmiraj hude pritožbe. Se zmiraj lovijo ti ljudje prinaševalce vsega živega in mrtvega živeža, posebno sočivju, povsod pred mitnicami, po ulicah, cestah in trgih in potem meščanski kupovalec mora take reči skoro še enkrat tako drago plačevati. Ali bi našemu mestnemu stai-ešinstvu vendar ne bilo mogoče najti kake poti, po kteri bi se ta res skeleča zadeva zboljšala na prid kupovalcem in prvotnim prodajalcem.
{SI. vodstvo deželne bolnišnice) nam je poslalo sledeči popravek: „V listu dne 1. februvarija 1884 se nahaja pod rubriko „domače novice" notica za-rad poškodovanega paznika Švab-a, da v bolnici — ponoči prinesen — ni dobil precej zdravniške pomoči. Ta izjava ni druzega nego laž, kajti omenjeni Švab še ni bil slečen, in že sta bila — kakor je konštatirano — dva zdravnika pri njem ter mu delila potrebne pomoči. Podpisano vodstvo prosi to popravo gori navedene notice v prihodnji list „Slovenca" sprejeti in pristaviti tudi to, da sploh vsaki bolnik v bolnici dobi vselej in o pravem času potrebne zdravniške pomoči."
Mi pravični želji slavnega vodstva srčno radi vstrežemo, zoper očitanje laži se pa zavarujemo, ker ni nikjer določno izrečeno, da ranjenec v bolnišnici ni zdravniške pomoči dobil, temveč mislimo, da je naš poročevalec z ozirom „tudi tukaj" mislil na-značiti kraj pretepa in pozni čas, kar nam tudi naslednje besede „kakor po navadi" spričujejo. Nekoliko dvomljiv je pač izraz, kar se v naglici lahko pregleda; tedaj brez zamere!
(K obedu pri g. dež. predsednihu) bilo jih je 20, ne 60, kakor smo včeraj poročali, povabljenih.
Razne reci.
—	Umrla sta čč. gg. Janez Klapšič, roj. v Krašnji 1. 1800, mašuik L 18-30, župnik v pokoju v Tržiču, in g. Blaž Womberger, roj. v Cerkljah 1. 1809, mašnik 1834, duhoven pastir na Primsko-vem pri Kranji.
—	Moravski Čehi prišli so na Svečnico v zlato Prago v češko narodno gledišče po severo-zapadni železnici. To popotovanje ima velik pomen iz tega ozira, ker je zapadna Morava po.sebno na severu v vehki nevarnosti pred germanizacijo, in on-dašnjim Cehom prav silno treba nravne podpore, da jim ne zamre narodno čutstvo. Čehi so jih pa tudi po stari slovanski navadi gostoljubno sprejeli ter jim vrh tega tudi še vse znamenitosto zlate Prage raz-kazali.
—	6036 goldinarjev vplačali so L 1883 tržaški gostilničarji redarstvenemu ravnatetj-stvu, da jim je tu pa tam podaljšalo policijsko uro pozno v noč ali pa tudi do .sivega jutra. Lepa svota, za ktero človek zdravje in premoženje zapravlja.
—	Česa se prebrisane glavice vsega ne domislijo! Nek 0. Baur jel si je izmišljevati in sestavljati pisma, kakor bi jih bil Hugon Šenk svojim sorodnikom pisal. Tista pisma je Baur potem za lep denar nekterim dunajskim listom prodajal. Sleparija pak je prišla na dan in moža so k deželni sodniji povabili, kjer se bodo še več časa razgovarjali o tej zadevi. „Politik", po kteri smo to vest posneli, nič ne pove kraja, ali v Pragi ali na Dunaji.
—	C. kr. pomorska eskadra obstoječa iz oklopnic „Lissa", „TegethofP', „Habsburg" in „Fer-dinand Maks" vadi se ob najslabšem vremenu na viharnem morju dan na dan v taktičnih vajah. Zapovednik je kontreadmiral pl. Pittner. 25. t. m. vežbali so se v jadranskem morju blizo otoka Vis, kjer se je leta 1866 vicoadmirai Tegethoff lovorov venec pridobil. Mornarica dobila bo za pomorsko vojsko mitraleze popolnoma novo konstrukcije, ki so menda posebno pogubonosne.
—	Nesreče na morji. Iz Trsta se naznanja: Earko ^Slaviasko" so zapustili, t. j. morali zapustiti na odprtem morji na potu iz Natala v Halifax. Po-
morščaki so se rešili. Barka „Coiet", kapitan Mat-kovič, se je razbila na potu iz Haiti v Palmauth; kapitan, krmar in en pomoršček so se rešili. Bri-gantina „Giorgio" je na potu iz Trsta v Pinej začela goreti. Ladija in blago sto zgoreli. Pomorščaki so se rešili.
—	Hugon Šenk tožil jo zdravnikom, da je vsled strašnih sanj, v kterih ga nedolžno pomorjene žrtve nadlegujejo, silno razburjen, in je prosil, da bi mu morlija zapisali. Mortij namreč je neke vrste strup, ki človeka omami in v trdno spanje zaziblje, če se ga pa preveč vzame, se pa tudi lahko na večno zaspi po njem. Zdravniki so mu iz ravno tega vzroka prošnjo odbili, ker se boje, da bi Šenk strupa ne nabiral in kadar bi ga že zadosti imel, si ne zavdal.
—	Iz Bosne, Hercegovine in sosednje Dalmacije javijo se v poslednjem času po večkrat precej silni potresi, zarad kterih je ljudi že .skrbeti jelo. 26. t. m. javi se tak 5 sekund trajajoč potres iz Dalmacije, kjer se je okoli polnoči čutil in ljudi v velik strah pripravil.
—	V Eimu je umrl kardinal Bil i o.
—	V Petrogradu delajo kanal, ki bo mesto naravnost z morjem vezal in tako rusko prestolnico, ki ob skrajnem liniškega zaliva leži, spremenil v pomorsko mesto,
—	Katoliški misijon v Chartumu rešil se je s pomočjo diplomatičnih agentov Francoske, Avstro-Ogerske in Laške iz Chartuma v Assuan, kjer ga je apostoljski namestnik Sogaro sprejel. Backer paša pomika se z 1600 možmi iz Suakima proti Trinkitatu; za sabo ima pa še 2000 mož, ki jjodo skupno Tokar osloboditi skušali.
—	Na Angleškem imeli so minuli teden tako silen vihar, kakoršnega že od leta 1792 ne pomnijo. Napravil je silno veliko nesreče, kajti razbil in potopil je mnogo ladij in potonilo je več ljudi. Pri otoku Arran razbilo se je 13 jadrnic. Strašan je bil prizor, ko se je japrnica „Juno" borila z bežnimi valovi, kteri so jo ob skalno obrežje vrgH in razbili. Jz luke ji gre manjša ladjica s pomorščaki na pomoč. 15 ljudi viselo je med vrvevjem, ki so iz vsih moči na pomagaj klicali in vendar zastonj, kajti valovi dvigali so se tako divje in visoko, da si ladjica ni upala toliko blizo, da bi ji bilo mogoče nakanjeno rešitev izvršiti in — vrniti so se morali. Ko prazni v luko priveslajo, prične jih množica zmerjati, ter jim malomarnost in strahopetnost očitati in nekaj gospodov se je ravno odločilo, da se popeljejo sami na rešilno delo, kar se pripelje par-nik v luko, ki žalostno vest prinese, da so valovi razbito ladijo že pokopali z ljudmi vred.
—	Trdne hlače. „Oakaj ti smrkovec, jaz te bom naučil hlače nositi", huduje se oče nad svojim sinom, kojemu je kolenček skozi rujavo hlačnico radovedno gledal. „Moj oče in jaz sva jih nosila in oba sva jih dosti imela, komaj sem ti jih pa predelal in nisi še dobrih štiri in dvajset ur v njih, pa si jih že razdjal".
Telegram „SloYeiicu".
Dunaj, 5. febr. V državnem zboru vtemc-Ijiije ministerski predsednik predlogo o izjemnih naredbah kazaje na rogovilenje stranke anarhistov, na umor dveh pohcijskih oseb, razširjanje ščuvajočih (puntarskih) spisov med delavci, v kterih se oznanjajo najsilovitejši koraki in prekuo javnega reda. Nalog re-darstva, ki z največo požrtvovahiostjo deluje v svojem poslu, je najtežji; tu ne gre za posamezno prigodke, tla so daleč na okrog spodrita.
Najviša sodnija se zavoljo teh razmer ni kar nič premišljevala, brez vsakega pridržka privoliti v to, da se porotne sodbo začasno vstavijo. Akoravno dajo povod k tem nared-bam le mal del prel)ivalstva, morala je vlada za splošno varnost poprijeti se postavno zapovedanih izvanrednili sredstvih, ktera bo rabila pač z največjo resnobnostjo, pri tempa ne segala čez svoj namen.
Akoravno se tudi po drugih krajih cesarstva kažejo reči, ki vzbujajo nemir in zavoljo kterih je treba vse pozornosti gosposk, je vlada svoje izjemne naredbe omejila le na kraje v ukazu zaznamovane, ker se tam čuti posebna nevarnost zavoljo anarhistnih rova-rij, dokazana po hudodelstvih zadnjega časa.
Tujci.
1., 2. in 3. februvarija.
Pri MuUii: Mirosl. Lier, iz Magcleburga. — Kari Witte, stavb, mojster, iz Magrleburga. — Josip Warto, Ickarniir, iz Idrije. — Bern. Griinhut, kup. potovalec, iz Gradca. — Kar) Martinak, c. k. godn. pristav, z Vrhniko. — Slavoljub Hajne, C. k. vradnik, iz Kibnice. — Kari Chersallier, zasebnik, iz Keke. — Rud. baron Rehbacli, c. k. polkovnik, s soprogo, iz Ljubljane. — S. Lowy, kupec, z Dunaja. — Adolf Uliih, kup. potovalec, z Dunaja. — Aleksander Ecker, kup. potovalec, iz Stockeraua. — .Janez Novak, knjigovodja, iz Mengša.
Pri Slonu: Kaufmann, kup. potovalec, z Dunaja. — Vilj. Otto, kup. potovalec, iz Gradca. — Ant. Domladič, kupec, iz Bistrice. — Sčitoinir Vilhar, kupce, iz Prezida. — Leopold lirecelnik, iz Ljuliljane.
Pri Tavčarji: Otton princ Windiscligriitz, z odgojiteljeni, z Dunaja. — Ludovik Sevar, iz Novevasi. — Jakob Spisil, žitni kupec, iz Siska.
Pri Virantu: Jlarija Bruder, častn. vdova, s hčerjo, iz Maribora. — Josip dr. Preidl, e. k. auskultant, iz Krškega.
Pri Južnem kolodvoru: Josip Bulil, monter, iz Avgs-burga. — J. \Viplinger. kup. potovalec, z Dunaja. — Avgust Nasico, agent, iz Trsta. — P. Tschabusehnigg, vradnik, z Dunaja. — R.Reithoffor, s soprogo, z Dunaja. — Kari Franik, ravnatelj, s soprogo, z Dunaja. — Janez Seman, iz Linca. — J. Kušar, iz Ljubljane.
]>iiu»;{ska ]l>orza.
4. februvarija.
Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ . 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta
papirna renta 5% Kreditne akcije . Akcije anglo-avstr. banke „ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloj-da v Trstu „ državne železnice „ Tram\vay-društva velj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 18.54 „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864
...... 1864 .
Kreditne srečke Ljubljanske srečke . Rudolfove srečke Prior. oblig. Elizabetine zap. žel
„ „ Ferdinandove sev. 5% štajerske zemljišč, odvez, ol London .... Srebro .... Ces. cekini .... Francoski napoleond. . Nemške marko
. .	80	gl. -
. .	80	„	45
.	100	„	70
.	94	„	35
.	121	„	55
.	89	„	80
. .	87	„	55
160 gld.	308	„	20
120 gld.	115	„	75
. .	849	„	-
•	■	114	„	-. .	620	„	_
.	317	„	60
1. . .	227	„	75
2.50 gl.	123	„	50
500 „	136	„	50
100 „	171	„	75
50 „	171	„	50
100 „	172	„	75
20 „	23	„	-
10 „	20	„	-
36 . .	106	„	-
•	.	105	„	-e. . .	104	„	-
. .	m	„	19
5	„	70
. .	9	„	61
.	59	„	25
kr.
Imamo jo!!!
Po vstrajnih študijah posrečilo se je dr. pl. Bedenu izumiti
goMilo za lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumnik je porok za brezpogojen Tspeli.	(7)
tSteklenica velja 2 gld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. )l. Beden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, camor je treba denar predposlati.
Čujte in strmite!
Velika tovarna za anglo-britansko sreljro prišla jo na kant, in prodaja svojo izdelke pod ceno. Kdor posije 8 jrld. 70 krajcarjev, ali pa si po poštnem povzetji naroči, prejme lepo dovršeno namizno orodje za obedo in za po obodu iz pravega auglo-biitanskega srebra, ki jo poprej veljal 40 goldinarjev. Za 10 let jamči se pismeno, da ostane naniizje belo (3 namiznih nožov z izrnstno jekleno klino, 6 vilic iz anglo-britanskega srebra,
0	težkih žlic iz anglo-brit. srebra,
f! manjših žličic in anglo-brit. srebra,
1	težka zajemalka iz anglo-brit. srebra,
1 posneinača za mleko iz anglo-brit. srebra, fi izvrstnih podložkov za nože iz anglo-brit. srebra, (i težkih žlic za sladoled iz anglo-brit. srebra, G vilic za p obedu iz pravega anglo-brit. srebra. 1 izvrstno škrinjieo za poper ali pa sladkor, (i lepih kupic za jajca, (i finih žličic za jajca iz anglo-brit. srebra. 1 krasen plošček (taso) UO ccntim. dolgo iz pravega anglo-britanskega srebra,
1	fino cedilo za te in čaj,
2	lepa svetilnika za salon, 61 komadov.
Za dokaz, da moje naznanilo ni sleparija, se tu javno zavežem, da vzamem blago nazaj, komur bi ne vgajalo, toraj ga lahko vsado brez zgiibe naroči.
Komur je toraj na tem ležeče, da dobi dobro blago v roke, obrne naj se, dokler je še kaj blaga, s polnim zaupanje do
I, E Eabl,nawicsa ^a Dvmaji,
Central-Depot der Anglo-Brit. Silberfabrik,
ir., SehilTamtsgasse 20. Hiin^iliii i>i'{ili za navedeno namizje se dobiva pri meni po 1.5 krajcarjev v škatljicah.
Podružnice: v Farisu in Londonu.	(3)
H^pčIjaM pamožmllfc
(komi)
dobro izurjen v manufakturski kupčiji se sprejme pri A. Pogačniku v Cirknici. Dobiva vse prosto in plačo po dogovoru.	(2)