330
Sadimo sadno drevje!
Iz raznih poročil je žalibog razvideti, da se grozna trtna uš strašno hitro razprostira in da je treba hitro pom gati.
Le s sadjem si je še lahko nekoliko opomoči, zato pa treba misliti na umno in obilno saditev raznega sadnega drevja. Po krajih gorke, ugodne lege naj nasajajo žlahtno zgodDJe sadje, drugod naj množe hvaležne češplje, slive, katere pogostoma obrodijo in se vedno lahko prodajajo. Posebno češplje so kaj hvaležno sadje, ker sveže in tudi posušene imajo vedno dosti kupcev.
Marsikdo ugovarja, da češpljevo drevo malo časa trpi, da se kmalu unese. Saj ni čuda, ker nič ne store za to ubogo d:evje. Uže ob nasadbi ravnajo nerodno, natlačijo jih na majhen prostor prav gosto, da se ne morejo razvijati. Zemlje ne prekopljejo, nikdar, da bi kedaj krog debla drevo okopali ali mu celo pognojili. Kedor pravilno nasadi češpljevo drevo ter mu v posebno rodovitni letini postreže, gotovo mu bode še veliko let obilno rodilo. Letos je po nekaterih krajih prav izvrstna letina za češplje, naj   bi takoj nekoliko  okopali zemljo
331
okrni debla in prilili gnojnice s pepelom. Kerlor bo to hu rJ, imel bo tudi bodoče leto obilo češpelj. Saj vidimo v naravi, da je po prav bogati sadni letini navadno prihodnja le uboga. Tudi drevo potrebuje živeža, in zato umni vrtnar nikdar ne žabi primerno streči svojemu sadnemu   drevju,   katero pa mu je tudi za to hvaležno.
Na to pa moramo posebno opozoriti sadjarje, naj ne nasajajo novih drevesec ondi, koder so bila dosedaj drevesa iste vrste, torej ne hrušek, koder so dolgo let rasle hruške, a sedaj posahuile, ne češpelj, koder so dosedaj bile češplje itd. Ne smemo zabiti, da ima drevje velike, daleč segajoče korenine, katere v mnogih desetletjih zelo uslabe zemljo in iz nje posrkajo ves živež, in ko jim ni več potrebnih hranilnih snovi, začenja drevje pešati, dokler se naposled posuši.
Koder vidimo češpljeve nasade, da se suše, da je deblo preraščeno z mahom, da ni perje temno-zeleno, ampak nekako bolj sivkasto in polno rdečkastih pičic, ondi je zemlja uže \sa pusta ter ni v njej več češplje-vemu drevju potrebnih hranilnih snovi, zato pa ne smemo ondi v novo saditi češpljevih drevesec.
Saj dober kmetovalec dobro ve, da, koder je bila detelja, celo pa lucerna, ne sme pred 8 leti zopet sejati detelje, sicer bo revna, kajti poprejšnja detelja je s svojimi dolgimi koreninami iz spodnje zemeljske plasti pobrala vse; in novi setvi bi zatorej primankovalo potrebnih redilnih snovi, katerih se pa tako hitro ne nabere zopet, ampak šele v nekaterih letih.
Odberimo torej za nov nasad drug, čvrst kraj, koder bode drevje krepko raslo, poprejšnja zemlja pa se iz-počila in urodovitila za nov msad. Kakor poljedelcu, tako treba tudi sadjarju umno vrstiti ali kolobariti, ako hoče res obilnega sadu, ki mu edin lahko povrača velike stroške.