1. Kil. 1932
■čhjt****m pfacčauu*
<rm
Glasilo Udruženja p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani.
Letnik XII.	V Ljubljani, dne 15. decembra 1932.	23. in 24. štev.
€)b zaleipuc/cu
Z dainašMijo številko zaključuje »Po&tni glasnik« XI. letnik, ihikrati pa tudi svojo na-iogo in svoj obstoj. Na njegovo mesto stopa ■noiv list, — glasilo Udruženja p. it. t. uslužbencev (Kraljevine Jugoslavije koit službeni list celokupne organizacije jugoslovanskih poštarjev. 'Nolvi list »Jugoslovanska pošta«, itelegraf in telefon« začne izhajati januarja meseca 1933 v Beogradu v srbobrvatiskem in slovenskem jeziku. Do rednega kongresa v mesecu juniju 119,13 bo izhajal samo enkrat mesečno. Člani udruženja bodo dobivali list brezplačno kakor doslej »Poštni glasnik«.
S temeljito reougainiizacijo našega udruženja, izvedeno na letošnjem decemberskem kongresu, je postavljeno delo in življenje naše organizacije na popolnoma nove temelje. Kakor vse druge panoge orgamilzačnega udejstvovanja je bilo trdba; reorganizirati tudi tisk organizacije. Tisk kot najimolčlnejiše in najvplivnejše sredstvo in orožije udruženja mora še prav posebno služiti svrham in ciljem organizacije; izato je ravno itisk udruženja po novih pravilih še prav posebno podrejen pažmlji in kompetenci največje-ga foruma organizacije, to je širši upravi udruženja, ki vrši funkcije dosedanje glavne uprave.
Svrha reorganizacije našega udruženja je člarastlvu dravske sekcije poznana, saj 'je izšla iniciativa za reorganizacijo ravno od nas. Ta svrha je: popolna enotnost in enakost v sestavu, delu in poslovanju, v politiki in taktiki udruženja, popolna enakopravnost članstva udruženja v pogllediu dolžnosti in ■pravic, — vse to zato, da bi balo udruženje močno, urejeno in disciplinirano in da bi s harmoničnim delom moglo sistematično dosegati. svoje postavljene cilje. To načelo je predpisano že v uradniškem zakonu za vsa udruženja drž. uslužbencev, ne glede na to, dla je ta princip za razmere, prilike in našo mentaliteto najprikladinejši.
Da bi se reorganizacija smotreno in dosledno izvedla iv ismislu novih pravil in da bi tisk kar najbolje služil temu smotru, obenem pa bil izraz preporoda, je kongres odločil, da mora za enkrat izhajati samo eno oficielno glasilo za celokupno udruženje im da morajo prenehalti izhajati vsa dosedanja glasila sekcij. Poleg načelnih so bili za tak sklep odločilni Ituidi proračunski razlogi. Kajti dohodki udruženja, ki so vsaj za enkrat zapopadeni v glavnem samo v članarini (7 Din mesečno za vse člane udruženja), ne dovoljujejo, da bi udruženje vzdrževalo več glasil, Iker bi bil to z,a sedanje razmere prepotraten luikisus. iRa-zen tega zahtevajo ukinitev lokalnih listov tudi interesi medsebojnega pomirjenja med ptt. uslužbenci. Lokalni listi so navadno preveč pod vplivom lokalnih medsebojnih trenj in prepirov, kar vodi rado do razpihovanja medsebojnih strasti v Stvareh, ki. za celokupno organizacijo riiiso važne, bistvene in značilne. Novo glasilo udruženja se za enkrat absolutno ne namerava spuščal ti v take spore in polemike, marveč bo posvetilo svoje stolpce izključno le resnim organ iz ačnim, strokovnim in personalno pravnim in socialnim problemom. S tem bo udruženju, ptt. osebju in stroki brezdvomino več koristilo, nego z brezplodnimi, često osebnimi polemi-
kami. lUdruženje mora dokazati, da je z njegovo reorganizacijo tudi resnično zavel nov duh v naši organizaciji in da se je izvršil v udruženlju iskren in resničen preporod. Ta preporod mora popraviti, kar so zagrešile v zadnjih letih medsebojne razprtije in vrniti udruženju, ptt. osobju in 'stroki, ugled, ki so ga v zadnjih letih potisnili brezvestni ljudje pod nivo naše časti in našega stanovskega dostojanstva.
Uvidevni in trezni člani bodo tak sklep kongresa in smernice nove politike udruženja brez dvoma odobravali in pozdravili, zlasti če pomislimo, da lokalni listi v organiizač-nem in strokovnem pogledu v odločujočih krogih niso dosegali omega uspeha, kakor ga bodo dosegali resni članki v skupnem glasilu. Novo, skupno- glasilo udruženja, ki se bo v početku tiskalo v 6000 izvodih v formatu 'beograjske »iPolitike«, bo brez dvoma uživalo v javnosti in pri meradajnlih faktorjih mnogo več pozornosti in ugleda, nego cel tucat raznih lokalnih lističev.
Če talko gledamo na prestanek »Poštnega glasnika«, pridemo lahko im brez vseh sentimentalnosti do zaključka, da ni to nobena •žrtev s strani slovanskih pltt. uslužbencev, da ito n'l nazadovanje, te mi več da je ta odločen in pomemben, koristen korak naprej. S tem korakom smo prestopili ozek obod, ki je oklepal dosedaj posamezne banovinske cije, uspavane v neko sainozaljubljenost in varljivo samostojnost, in stopili krepko- in samozavestno v mnogo večji krog, v mnog' 'večjo lin krepkejše medsebojno povezano družabno celoto. S tem korakom smo -vrgli raz sebe samoljiubj-e svojega prolvimctialiizma, se otresli sentimentalnosti ozke domačnosti in patriarhatizma iin stopili v ikolo vseh pripadnikov svojega stanu, v veliko družino ptt. uslužbencev iz -vse Jugoslavije. To ne velja samo- za nas Slovence, to velja v Isti -meri tudi -za vse ostale pokrajine in banovinske sekcije. S tem smo vs' mnogo pridobili in vsi čutimo, da smo postali s tem večji, močnejši, uglednejši, popolnejši. In šele sedaj smo- sposobni, da se ozremo preko meja svoje države in pripravljamo pot, da stopimo neki dan v še večj'. in višji krog poštarske družine. In vsi se zavedamo, da je s tem stopanjem v Vse širše edinice tesno zvezana
-Izredni kongres našega udruženja je za i nami. Kdor se ga je udeležili, pa je že bil na naših prošlih -kongresih, mora priznati, da v -prostorih beograjslkega Poštnega doma še ! nikolli ni bilo zbrano toliko poštarjev. Beo-grajski- in zagrebški- listi niso prav nič pretiravali, ko so v svojih obširnih poročilih o poteku kongresa zabeležili, da je zborovalo preko 900 članov udruženja, ki so s pooblastili zastopali 3640 družic in drugov. Skoda da se ni tudi beograjski poročevalec naših listov spomini! na ta kongres.
(2e precej pred 9. uro prvega dine kongresa si opazil neobičajno veliko ljudi, ki so hiteli od Slavije navzgor po Makenzijevi ulici in proti cerkvi Sv. Save, in tramvaj za
usoda naše bodočnosti, ki bo toliko lepša, čim trdnejša, močnejša in solkin-cjša bo naša povezanost s celoto-.
»Poštni glasnik« je vršil enajst let svoje pionirsko delo 'n lahko trdimo, da je zavestno pripravljal tla in pot za preporod, ki se je izvršil na letošnjem decembrskem kongresu. Morda se posamezni nj-eg-oivi setrudniki niso doceia št-rinjaii v podrobnostih in v nekaterih odtenkh z izvedbo preporoda, toda glavna zamisel in ideja je bila gotovo vsem pred očmi, vsaj do nedavna. »(Poštni glasnik« je bil skozi enajst let glasnik stremljenj in načel slovenskih poštarjev; on je skozi enajst let budil organizaono iin stanovsko zavednost slovenskih ptt. uslužbencev. In ni samo slučaj, da je potekla iniciativa za reorganizacijo in preporod Udruženja ptt. uslužbencev Kraljevine Jugoslavije ravno iz Slovenije, samo slučaj, da -nosi to delo pečar naše zavesti, naših misli in našega dela, saj je zasluga ravno »iPošthega glasnika«, da se je izoblikovala organizačna -iin stanovska zavest med slovenskimi poštarji do take višine.
Pionirska naloga »Poštnega glasnika« je izvršena in z mirno zavestjo se lahko umakne novemu, skupnemu listu jlugoslovanskih ptt. uslužbencev. Njegove pionirske zasluge bo pravično lahko ocenila bodočnost. Naša dolžnost je samo še ta, da se ob zaključku njegove poti zahvalimo- vsem soitrudmikam za sodelovanje, članstvu pa za zvestobo in ljubazan, ki so jo gojili do njega. -Vse -p-a prosimo, da z isto 'ljubeznijo sprejmejo tudi novo glas io udruženja in da ga podpirajo. Od slovanskih poštarjev samih bo- odvisno, koliko bo novi list -izraz tudi nas samih, naših misli din naše sposobnosti. Toda sotrudniki se morajo zavedati, dai pišejo za list, ki je namenjen širšemu krogu, nego> je bil »Poštni glasnik« in da se morajo po tem ravnati tudi prispevki.
Mi vsi moramo stremeti in delati na tem, da -se bo novi list povzpel na ono višino, ki je potrebna našemu udružen ju in da bo čilm-iprej mogel izhajati tedensko. Ko se bo tisk našega udruženja razvil do te stopnje in ko bo -udruže-nlje -prebrodilo glavne težave, potem bodo morda zahtevale potrebe, da se v pomoč glavnemu listu zopet osnujejo pom-ož-na glasila. Im tedaj bo morda zopet moral vršiti svojo novo misijo med slovenskim' poštarji naš obnovljeni »Poštni glasnik«.
tramvajem je bil- poln poštarjev. V Maiaj-ničfci ulici je pa kar vrvelo. Tu si slišal, kako so se pozdravljati člani naše obsežne poštarske družine. Prihiteli s-o odvsepovsod, celo z albanske iin bolgarske meje. Zlasti so se .va postavili del-egatje iz južne Srbije <n Šumadije, potem pa iz Banata in Srema. Prav lepo število jih je prišlo iz Hrvatske. Tudi Cma gora in Dalmacija sta imeli svoje zastopnike. Dravsko sekcijo je zastopalo 7 delegatov s 400 pooblastili. Tudi nekaj, kajne?
In vsa ta množica se je kar 'zgrnila v dvorano Poštnega doma. Nestrpno, a prav disciplinirano je čakala na otvoritev kongresa. Ko se je začelo šušljati o neki opo-
S leongresa
ziciji, ki namerava kongres razbiti, se za to nishće niti zmenil ni in ko se je začulo zamaj dvorane nekako prerivanje in kričanje, si videl na obrazih samo posmeh. V dVorano je silila baje oseimičlainska opozicija brez legitimacij. Ker pa mora biti povsod red, ji je zastopnik policijske oblasti zaprl pot. Dejal ji je, naj dokaže, da ima pravico do vstopa, da je članarina plačana itd. Na njegovo z ali te v o bi morali op ozicijonalci iz stare uprave prinesti knjige in račune in se talko lepo legitimirati. Dal jim je enourni rok in določil diva člana kongresa, ki naj pregledata prinesene fcnljige. Ker pa je enourni rok potekel in ni bilo blizu ne knljigne opozicijo-nalcev, je predsednik v največjem miru otvoril kongres. V svojih uvodnih besedah je na kratko opisal, kaj vse so nasprotniki počeli, da bi preprečili ta kongres. Im da ste čuili tedaj, kako enodiušmo je v dvorani odmevalo, da ne poznajo tistega, ki bi si prisvajal pravico zaustaviti pot obči volji članstva, da se končno urede razmere v udruženju, da se reorganizira in prerodi organizaciju pod vodstvom poštenih, nesebičnih ljudi. Vse je v en glas vpilo: hočemo samo eno, edinstveno, močno, urejeno udruženje.
In nato so sledile točke dnevnega reda. Vse je šlo najlepše. Vsakdo je prišel do besede, a razume se, da je moral govoriti k dotični točki dnevnega reda. Trojica zborovalcev je poskušala, da bi takoj v začetku govorila o stvareh, ki so spadale v slučaj nositi, pa ni uspela, najbrž ji je bilo to naročeno. Ta trojica je do konca kongresa uganjala nekako opozicijo, kar pa je vse ostale samo zabavalo. Zanimivo pa je to, da je ob vsakem predlogu vprašal predsednik zborovalce, ali je kdo proti predlogu in da je bi samo ta trojica proti.
Vredno bi 'bilo, dko bi objavil na tem mestu poročilo upravnega in nadzornega 0'dlbora, ali tega ne morem zaradi pomanjkanja prostora. Iz tega poročila bi šele videih, kake križe in težave je imela noiva uprava te mesece. Kaj vse so počeli proti nam nasprotniki iz sitarega tabora. Pa to poročilo bomo čitali bržkone že 15. januarja 1933 v skupnem glasilu.
K pretresanju in sprejemanju novih pravil bi imel omeniti to, da so se prečita!a zelo natančno, in da je bila debata zelo živahna. Sprejeta so bila soglasno, afco Izvzamem ono trojico. Čudim se pa še sedaj, da so ob tako dolgi točki vztrajali zborovalci vsi do zadnjega in do konca na svojih mestih. Ali bi tudi pri nas? Sprejemalo se ni torej nič kar talko pavšalno s tisto: »prima se«.
Prvi dan kongresa se je zaključil z volitvami upravnega in nadzornega odbora, kar baje ni šlo v račun opoziciji izven dvorane, ki je gojila še zadnjo brlo nade, da bo drugi dan pri volitvah skušala delati zmedo. Znana trojica si je to tudi želela, pa je nihče ni poslušal.
Drugi dan se je vršil kongres pred enako impozantnim številom udeležencev, če ne še večjim. Zborovanje se je začelo z najizanii-mivejšo točko, s pretresanjem in sprejema-nijem začasnega proračuna do rednega kongresa. Pravim, z najzamimivejšo točko, ker doslej večina kongresistov tega še ni slišala, da je tudi za udruženja potreben proračun. Prav gotovo je pa potreben, saj dela danes s proračunom že vsaka tvrdka.
Pred proračunom smo dišali elkspoze. Ker je tako zanimiv im ker podaja vso perspektivo bodočega dela našega udruženja, ga prinašamo skoraj doslovno v našem jeziku. Culi smo tole:
V zvezi z novimi pravili, ki predpisujejo, da se mora poslovanje z vsemi dohodki ka-icor tudi z vsem premoženjem udruženja vršiti po proračunu, predlaga glavna uprava kongresa v razpravo začasni proračun za čas od 1. januarja pa do 30. junija 1933. leta, ker se začne s 1. julijem 1933 redno prora-
čunsko leto, ki traja po pravilih od 1. julija , tekočega leta do 30. junija prihodnjega leta. Redni proračun za leto 1933-34 mora torej izglasovati redni kongres, ki se mora v smislu predpisov novih pravil vršiti do konca meseca jlunija 1933. leta, in ki bo, kakor predvideva predloženi začasnli proračun, prihodnje leto v Splitu.
To je prvikrat, da se predlaga kongresu udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije proračun, dočim se je doslej v naši organizaciji poslovalo z dohodki in imetjem skoz 13 let brez proračuna, brez načrta in sistema in brez odločevanja članstva na kongresih v teh najvitalnejših vprašanjih vsake profesionalne organizacije.
Reorganizacija udruženja p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, ki se je izvršila na tem kongresu na podlagi novih pravil, ima ta pomen, da se iz osnove prerodi naša profesionalna organizacija v vseh p nogah svoje delavnosti in na vseh področjih svojega udejstvovanja. Poleg profesionalne politike in taiktike je potrebno, da krene na nova pota tudi gospodarska politika udruženja, ker predpostavlja ekonomija osnovo in jedro vsake organizacije in ker je od materialne osnove odvisen njen obstanek kakor tudi vsi idejni pokreti organizacije.
'listi motivi in principi, (ki prevevajo vsj organizacijo udruženja, morajo biti tudi v ekonomiji organizacije. Dosledno temu je napravljen tudi proračun, v katerem se najlepše izražajo načela reorganizacije udruženja. Ta načela so: popolno edinstvo organizacije skoz vse njene sestavne in upravne dele na centralistični podlagi, kakor to predpisuje § 76 uradniškega zakona, harmonija v delu med vsemi upravnimi organi udruženja, enakopravnost vseh članov in sestavnih delov udruženja, tako v pogledu njihovih pravic kakor v pogledu njihovih dolžnosti do organizacije, enotnost v sestavu in delu, in pa načelo enakopravnega sodelovanja in odločanja celokupnega članstva v vseh Vprašanjih udruženja. Alt poleg te enakopravnosti med številno različnimi deli udruženja prevara proračui princip, da je treba gledati na udruženje kot na celoto, kakor na eno samo teloi in da je zato treba imeti pred očimi interese celote. Interesi celote pa zahtevajo, da je treba dati vsem delom udruženja moralnih in materialnih sredstev, ki so jim potrebna za opravljanje funkcij po predpisih pravil, torej ne glede na njih številno moč, ker bi sicer v delovanju udruženja lahko nastale disharmonije, ki bi bile (škodljive im pogubne za delo celokupnega udruženja kot celote.
Ker so bili razlogi iza reorganizacijo udruženja zelo globoki in ker bi reorganizacija zgrešila svoj cilj, ako bi se izvedla samo zaradi oblike in samo v pogledu ustrojstva udruženja, se nam v zvezi z reorganizacijo nalagajo nove dolžnosti in žrtve. Olavma uprava je to vprašanje vsestransko proučila im pretresla, uvažujoča težke prilike, v katerih živi ntt. osobje, ali članarine nikakor ni mogla znižati izpod zneska, ki ga določa proračun.
Da bi pa članstvo pravilno pojlmilb potrebo novih žrtev in dolžnosti, smatra glavna uprava za svojo dolžnost, da seznani kongres in celokupno članstvo s smerhiicami in načrti udruženja, ki se nalagajo organ -zaciji v zvezi z reorganizacijo, in ki jih je treba izvesti v nekaj proračunskih letih.
Da bi udruženje lahko pričelo s sistematskim in uspešnim delom za dobrobit ptt. osebja din stroke in bi se občutil preporod inaš-e profesionalne organizacije v vseh skupinah njenega članstva, so v prvi vrst: potrebna dovoljna sredstva za razširjenje ih izboljšanje upravnega aparata. Brez vsestranskega dela v vseh sestavnih enotah udruženja se ne more pričakovati uspeh in napredek, za uspešno delo so pa potrebna neka materijalna sredstva. V drugi vrsti je
potrebno, da se pridobi čim večje število članov, ker bo udruženje šele potem imelo zares tudi moralno legitimacijo, da zastopa celokupno pitt. osebje, ko bo v njem včlanjenih vsaj 80 odst. celokupnega osebja naše stroke. V svrho propagande idej organizacije kakor tudi v svrho obveščanja članstva o vseli orgamizačnih, staiežkib in strokovnih vprašanjih je nujlno potrebno, da osnuje udruženje svoj list, ki ga predvideva proračun, in, ki ga bo prejemal vsak član udruženja brezplačno, ker je naročnina zapopade-na že v članarini. Ker bo torej list za celokupno udruženje, List, iz katerega se bo odražala edinstvena linija profesionalne politike in taktike udruženja, se glasila, ki so jih doslej izdajale nekatere banovinske sekcije, ustavljajo.
V	tretji vrsti je potrebno, da se za materialno pomoč članstva osnujejo razni fondi m socialne ustanove, da bi udruženje v bodoče svojim članom lahko nudilo tudi stvarno pomoč v primerih nesreče, bolezni, pomanjkanja itd.. Misliti moramo na to. da v času v edin o večje gospodarske krize ne moremo pričakovati rešitve samo od države, ampak da je potrebno, da tudi sami iščemo pota, kako bi si s kolektivno vzajemno pomočjo in prispevki pridobili v udruženju sredstva za omiljen j e trenutnih stisk.
V	svrho samopomoči in snovanja pomožnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih ustanov bi se morali vsako leto iz upravnega proračuna izločiti neki zneski, ki bi se prenesli v investicijski proračun. Iz teh zneskov bi se morah pred vsem drugim izplačati nuljni dolgovi, ki obremenjujejo imetje udruženja, ker je glavna uprava mnenja, da se za naprej z dolgovi ne sme voditi politika udruženja. Dosedanja izkustva so nam zadosten dokaz za škodljivost take gospodarske politike. Za tak zgled so nam lahlk nekateri domovi udruženja, za katere je članstvo doprineslo težke materialne žrtve, pa nima sedaj nobenih koristi od tega, ker so nekateri obremenjeni s tolikim dolgom, da se morajo dajati vsi prostori teh domov v najem za pokrivanje dolgov in obresti. S takimi domovi ni dosežen cilj, za kakršen sp bili sezidani, članstvo pa, ki- je toliko žrtvovalo im nima sedaj nobenih koristi od njih, izgublja vero v idejo domov in udruženja.
Tega se je treba v bodoče izogibati s smotreno in realno gospodarsko politiko. Vse zavode udruženja je treba v bodoče zgraditi p-o posebnem načrtu in- sistemu in na podlagi točnih proračunov, tako da bodo lahko takoj na razpolago udruženju in potrebam članstva. Udruženje bo moralo v zvezi z usrtan-ovitVij-o bolniškega fonda zlasti skrbeti za to, da se čimpre'j zgrade okrevališča, za katera čuti ptt. osebje največjo potrebo, Ali okrevališča se morajo napraviti brez dolga in na takem temeljlu, da se ne bo treba boriti s kalkulacijami o rentabilnosti in vzd-r-/evanju, ampak da bodo lahko članom na razpolago pod takimi pogoji, da bo lahko našel prostora v njih vsak član ne glede na svoj gmotni položaj, napotrebnejši pa celo zasloni. Ak-o bo ptt. osebje vse to prav razumelo in se zavedalo za čem stremi udruženje, potem bi se lahko iz sredstev, s katerimi razpolaga udruženje, in pa iz sredstev, ki se bodo stekala vsako leto po proračunu, v teku desetih let lahko zgradila tri okrevališča: eno v Vrnjački banji, eno na Jadranu in eno v Sloveniji.
Ako bo ptt. osobje in njegovo udruženje dokazalo svojo zavesit na vse strani, potem lahko pričakuje, da se bo tudi ptt. uprava-potrudila doseči za tako udruženje dtžavtne subvencije, tako da boimo v roku des-dtih let poplačali tudi vse dolgove in poleg tega morda še lahko zgradili kak dom.
Dokler bi se ne moglo začeti z zidanjem predvidenih zavodov, bi se denar udruženja pod p-ovoljlmiimi pogoji kot cenejše
dajanje kreditov plasiral med člani udruženja.
'V predloženem iimves'ticiijskein proračunu glavna uprava ni mogihv točno predvideti vseh dohodkov in izdatkov, ker ji bivša uprava ni predala računov in kinjig, iz katerih bi se dalo ugotoviti pravo imovinsko stanje in glede na to proračunske potrebe udruženja. Zaradi negotovega imovinskega, 'Stanja je bilo po'tre'bno, da se s proračun.-ki-mi odredbami v pogledu poslovanja z investicijami dajo potrebna pooblastila 'glavni upravi, dokler se končno ne razčistit imoviji-sko vprašanje udruženja.
*
Pripominjamo, da znaša odslej članarina za vsoi Jugoslavijo 7 Din mesečno za uradnike in nižje uslužbence, ki so na kongresu ponovno izjavili, da hočejo ostati samo v skupni organizaciji. V nekaterih pokrajinah se je zvišala, dočlim se je iza našo sekcijo zjniižala za 3 Din mesečno.
K sedmi točki: vprašanja in predlogi se je oglasilo 25 govornikov. Visi govorniki so obravnavali zelo aktualna vprašanja in stavil svoje predloge. Iz sprejetih predlogov je po pooblastilu kongresa glavina uprava sestavila resolucijo, ki jo bomo čitali v skupnem glasilu. Kongres se je zaključil v poznih popoldanskih urah.
iRazšIli smo se ‘brez banketa po lepem družabnem večerni, na katerem je vsak na svoj račun jedel in pili; samo godba, ples in i petje’ je bito zastonj. In bilo je prav lepo, da I bolste vedeli!
Kdor bi pa rad vedel kaj več o kongresu I im drugem, naj si prebere skupno glasilo.
VAŽNO!
iV .smislu (proračunskih odredb udruženja, sprejetih na izrednem kongresu dne 18. decembra It. 1. v Beogradu, je uvedena za vse člane udruženja enotna članarina, ki znaša 7 Dim mesečmo.
Banovinske sekcije ne sme jo poleg odrejene članarine uvajati mlkake posebne članarine iza svoje člane in za potrebe sekcije. Natančneje bo razvidno iz proračuna iln proračunskih odredb, ki jih bo objavil novi, list.
Navi list udruženja bo 'izhajal (začasno samo enkrat na mesec. Prinašal bo članke in dopise v siiboihnvatslkeni in slovenskem jeziku, v latinici iln cirilici, kakor bodo pač napisani'. Organ iz ačne vesti so tajništva ražinih uprav udruženja (sekcij, pododborov itd.) doilžna pošiljati, ostale onganizačme in strokovne članke pa prispeva lahko vsak ptt. uslužbenec. Ust bo imel pri banovitoskih ■sekcijah svoje pomožne urednike. Za slovenski del je določen tov. Tilen Bpich, ■svetnik direkcije pošte in telegrafa iv Ljubljani. Njemu je treba pošiljati vse prispevke za list. Direktno na uredništvo se torej slovenski prispevki ne morejo pošiljati, Iker bi jih uredništvo moralo zaradi korekture zopet ipcišiljatl v Ljubljano, kar bi povzročalo seveda samo istroške. (Visi rokopisi naj bodo pisani .samo po eni strani, in če le mogoče, na pisalnem stroju.
Zaradi proračuni sik ih stisk 'sotrudmiki za elnkrat ne morejo računati na soitrudniški honorar, ker ni predviden niti za glavno uredništvo in za pomožne urednike. Zato bo list 'Odvisen od začetka samo od ljubezni im dobre volje njegovih delavcev in sotrudlni-Ikdv. (Pri sedanji članarini1 in pri ostalih sedanjih dohodkih mi. mogoče drugače in zato prosimo članstvo, da to upošteva.
Članarino naj nakazujejo člani in poverjeniki kakor do sedaj, dokler ne bo drugače odreš en o.
iGlede izvedbe reorganizacije, ustanovitve pododborov, sklicanja sestankov za pododbore iln skupščin za banovinske sekcije bodo sledila navodila, ko bodo nova pravila od oblasti potrjena.

Dr. Tavzes v Mariboru
(Novi šef dravske direkcije pošte in telegrafa g. dr. Janko Tavzes je dne 4. decembra t. 1. službeno poisetdl Maribor ter nadzoroval tamošnje poštne ustanove. To priliko so porabili pltlt. nameščenci iz Maribora in širše okolice ter priredili vrhovnemu šefu slovenskih pošt dobrodošlico v nabito polni veliki dvorani hotela »'Orel«. Burno pozdrav-Ijlememu direktorju so mariborske ipoštne uradnice izročile kito cvetja.
Kot dolmačim je izrekel dobrodošlico in čestitke tov. Matko Kumer, zagotavljajoč g. direktorja, da je njegov iskreni nastopnli poziv našel pri vseh slovenskih poštarjih globok odmev in pripravljenost za vzajemno sodelovanje v procvit Stroke, nacije in države. Izrazil je željo, naj bi že vendar enkrat zavladala tudi med slovenskimi poštarji sloga im pravo tovarištvo, kakor tudi, da bi njih društveno življenje krenilo zopet na složno in zdravo polt.
(Dalje so pozdrav® v lepo zasnovanih govorih g. direktorja tov. Vatovčeva, Menda, Pondelakova, Štefamec, Božičev, Vodopivec, Maherll in Babič. Med govori so mariborski poštni pevci zapeli več lepih narodnih I pesmi in s tem dali celi že itak prisrčni prireditvi primerno svečano obeležje.
Pošte, ki se zaradi prometnih ovir prireditve niso mogle udeležiti, so pozdravile g. direktorja brzojavno.
Po končanih pozdravnih govorili je povzel besedo sam g. direktor in izvajal na- ] slednje:
Dragi poštarji s severa!
Predvsem moram reči, da sem sila izme- j naden nad pozornostjo im prisrčnostjo, s ka- ! tero'me sprejema poštarska družina brez I raZlike na posamezne kaste, na katere se j deli. Ne pripisujem tega sprejema samo pri- ! ljubljenosti svoje osebe, ampak notranji po- ! trdbi vseh poštarjev v Dravski banovini po j nekem mirnejšem sožitju. Upoštevati je tre- j ba, da je nemirni duh velikega časa, ki ga I je deležna preživljati naša tolifcanij1 preskuse- j na generacija, zajel tudi naš stan, in še prav I posebno poštarski stan. Različnli: so tu vzro- j ki im krivde dovolj na vseh straneh, le dobre j volje vsepovsod premalo.
In vendar nam nalaga že dolžnost do do- j moviine, da pozabljamo na medsebojne grehe, da se samozatajuje.mo im gremo s čistejšimi nameni v bodočnost. Zbrišimo s sebe madeže, s katerimi so nas oskrunili zadnja tri leta neprimerne in nedostojne borbe po strckovnem časopisju, tako da je prišla nesloga poštarjev že v pregovor. Otresimo se domišlja vos ti in prepotence. Zavedimo se, da danes ni časa za malenkostne boje. Združujmo se na bolj zdravi podlagi. Nikar ne mislimo samo na dobrine posameznikov; bedimo širokogrudni in veHifcopotiezmejši. Naloga naših organizacij je danes v tem, da vzgajajo svoje člane v dobre stanovske tovariše in dobre državljane. Trda 'oba sedanjosti nam veleva, da se odrekamo celo svojih elementarnih pravic, samo da prebijemo domdvimo Skozi vse nevarnosti, ki ji preite. Niti ne moremo, niti se ne smemo protiviti, če se nam upravičemo stiska pas okoli života. Zato, dragi poštarji, je medsebojna borba še toliko brezpoimeunlbneijša.
Že kot personalni šef sem Skušal tešiti neugnane strasti in olblastiželljlnoist. Dokazoval sem, da lahko reši strok, organizacijo razdrapanoisti edinole velika toleranca. Zato, sem bil vedno na stališču, da se morajo osebe umakniti idejam. Iskal sem vedno srednjo pot. Nobene razlike nisem delal v Služlbi med organiziranimi in neorganiziranimi člani poštarske družine. Objektivnost do vseh mi je bila im je še danes podlaga mojemu uradovanju. Koliko Vas je, ki ste se ustno in pismeno obračali in se še obračate name v negotovosti in skrbi, toda nikoli še nisem nikogar vprašal, koliko šol ima, preden sem
CIKOPI1A
mu pomagal. Koliko je Vas, katerim nisem slkušal storiti, kar je bilo v mojih močeh. Moja personalna politika obstoji v kratkem stavku: štori dobro, če le to dopušča interes službe! Im v tem se mi zdi, tiči več dirugar-skega razpoloženja, kakor v vseh večnih, frazah brez dejanj. Na zadovoljstvo lahko ngotovaljam, da je dobrih poštarjev, ki radi v miru žive in se pehajo le za svoj košček kruha, ogromna večina. Vsi ti trezni nameščenci stoje z ramo ob rami pri vsakdanjem delu za pravilno funkcioniranje naše obče kulturne 'institucije. Visi pa obsojajo izzivanje demokratičnih principov po nekaterih prepotentnih voditeljih in zlasti še grožnje z represalijami proti vsem tistim, ki bi jim ne sledili' slepo in bi poskusili misliti s svoj') glavo.
Z njimi enako obsojam brezglavo društveno politiko tudi jaz. Obsojam jo, ker škoduje miru v stroki Im njenemu ugledu. Pozivam zato vse, da pomagajo) čimlprej razčistiti položaj iln ustvariti znosne razmere. Za nobeno osebo ne gre. Kdor se je kompromitirali, naj v interesu dobre stvari čimprej gre, amipalk ne samo navidezno, temveč dokončno. Voditelj dravske sekcije udruženja naj pa postane mož, ki bo s svojim nastopom odprl vanjo vrata še mnogilm drugim, ki stoje danes iz razumljivih razlogov izven nje. Izberite si ga čimprej, da ozdravi bolni organizem. Zato ni potreben niti bog ve kakšen govornik niti frazer iz časopisja, ampak trezen in uvideven mož, do katerega boste imeli' zaupanje vsi. Poudarjam, da ne vsiljujem prav nobene osebe, ker je 'to popolnoma stvar članstva.
Spregovoril sem o najbolj pereči in aktualni stvari, ker vem, da ste radovedni, kakšno je moje naziranje v tej važni stanovski zadevi. Povedal sem Vam jasno, ker nisem bil nikoli vajen slepomišenja. Posebno raci sem podal sliko Vam štajerskim poštarjm, ki ste precej daleč od ljubljanskega boja in lahko po teh mojih besedah objektivneje gledate na položaj. V Mariboru je bil od nekdaj velik interes do strokovnega gibanja rin prepričan sem, da bo Maribor s svojo lepo okolico vred tudi to pot pomagal dobri stvari z mrtve točke. Naša štajerska meja mota prednjačiti.
Prednjačiti pa mora še v nečem drugem, Gre za pravilno nacionalno čuvstvovanje, ki se mora na našem severu zlasti propagirati. Ne mislim tu kakega strankarskega udljestvo-vanja v ožjem smislu besede, ki je preveč ozkogruduo za namen mojih besedi, ampak pravo zavest naše narodne skupnosti, zavest da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod, da prebiva en državni narod od Maribora do Soluna, da je edino v močni Jugoslaviji rešitev slov. dela našega naroda. V tej skupni edinici ni nevarnosti niti za slovensko samobitnost, dokler bomo mi značajno branili naš
jezik, a ne branili pred ,nijemu nasprotujočimi temdenicami s sirani našili srbsko-ihrvaiskih bratov, katerih pri ogromni njih večini sploh ni, ampak branili njegovo sveto čistost preid neimar no® tj o nas samih. V tem oibstoji naš slovenski problem.
Cernu sem Vam omenil ta moment, gospoda?
Zato, ker je pošltarski stan v prvi vrsti poklican, da poleg drugih činiteljev širi med narodom, kateremu je po prirodi svoje službe najbližlji, presveto in pravo državlijansko zavest. Poštar ima naijveč prilike, da pomaga ljudstvu tudi v tem oziru, kakor mu je svetovalec in pomočnik v toliko drugih rečeh, če se resnično zaveda svojih dolžnosti:.
Tovariši s severa, kjer naš živelj še ni tako prepojen s piravo miselnostljo, Vi torej nimate samo dolžnosti, ki Vam jih nalaga naporna in odgovorna Vaša služba, država zahteva od Vas še več: ona zahteva, da vršite izven nje še druge državljanske naloge, da pomagate pri prepotrebni nacionalni vzgoji naroda. Nihče ne sme napačno razumeti tega mojega odstavka. Spregovori! sem te besede z edinimi namenom, da Vas opozorim na potrebo Vašega prosvetnega sodelovanja. Res je, da ni vsak za to, a kak kamenček za zgradbo narodne kulture glede na nove potrebe lahko doprinese vsakdo. Povem Vam, da bom podpiral vsako tako stremljenje.
Gospoda! Bodimo zvesti drug drugemu, zvesti stroki, ki smo sl jo izbrali in najzve-stejlši naši narodni; državi. Ne pozabimo, nit za trenutek, da pomeni ona za nas samobitno narodno življenje in vso srečo svobodnega človeka.
Zahvaljujem se Vam za prelepi sprejem, zalhvaljlujem za tople pozdravne besede in Vas prosim ravnajte se po mojih besedah, da zopet zraste ugled naše stroke. Pozdravljeni !
Govor g. direktorja je segel vsem do srca, kar je pričalo mogočno, dolgoitrajlno odobravanje.
Zaključno besedo je 'imel tov. (Matko Kumer. Zahvalili se je g. direktorju iza odlziv ter mu v imenu vseh navzočih obljubil, da se bodo držali smernic, ki jih je podal. ?Voj govor ije končal s kraljevimi besedami: Pozabimo na vse to, kar nas je v preteklosti delilo im stavimo se vsi v službo velike vzvišene misli, da čuvamo in krepimo našo ve'iko in milo domovino Jugoslavijo.
Druga loterija „Poštnega doma".
(Načelstvo »Poštnega doma« je tudi v letošnjem poslovnem letu izvedlo efektno loterijo, ki se je odigrala v najhujšem času gospodarske krize, vendar uspeh ni izostal. Od 15.000 srečk jih je bilo prodanih 11.300. Čeprav so bili vsi večji dobitlki izžrebani in dvignjein, lahko že danes trdimo, da bo nesla loterija nad 50.000 Din čistega dobička za »Poštni dom«.
Uprava »Poštnega doma« izreka najiskrenejšo zahvalio Vsem, ki so pripomogli k uspešnemu zaključku loterije, zlasti pa tovarišicam in tovarišem pri onih poštah, ki so glede na število prebivalstva v dietičnem poštnem okraju (prodali razmeroma' največ srečk. Ti tovariši in tovarišice so pri poštah: Apače. Beltinci, Bled 1. Celje, Draga pri Loš. pot., Gornji grad, Grobelno, Gu-štamj, Javornik na Gor., Jesenice-Fužine, Ježica, Kamnik, Kočevje, Kranj. Krško, Laško, Lesce, Litija, Ljubijana L Ljubljana 3, Ljubljana 5, Ljubljana 6, Ljubljana 7, Loka pri Žuisrmu, Marenberg, Maribor 1, Maribor 2, Mežica, Moste pri Ljubljani, Murska Sobota, Podplat, Polzela, Ptuj, Radovljica, Rakek, Ribnica na Dol., Rogatec. Sevnica, Slo-venjgradec. Slovenska Bistrica, Smlednik, Sv. Barbara iv Halozah, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Tomaž pri Ormožu, Šmarje pri
Jelšah, Trbovlje 1, Tržič, Vransko, Vrhnika, Žagodje o. S., Žalec, Žirovnica.
Od 450 zadetih dobitkov smo jih doslej izročili upravičencem okrog 180, med njimi glavnega in večino večjih dobitkov. Glavlni dobitek je zadel' Janc Avguštin, tovarniški delavec iv Kranju. Tretji dobitek je dvignil Franc Borovšalk, rudar v Trbovljah. V nekaj Idlneh bodo' dvignjeni tudi ostali: večji dobitki, med imjiimi drugi, katerega je zadel Vinko Gajšek, privatni uradnik v Celju in pa 4. dobitek, katerega je zadela Stanka Fabianijeva, poštna upraviteljica v Jarenini. Do 15. februarja nedvignjemi dobitlki 'zapadejo v korist »Poštnega doma«.
Načelstvo »Poštnega doma«.
Žrebsia lista
efektne loterije Zadruge »Poštni dom« v Ljubljani
ki sft jo /Cidigiriaja na javnem žrtebninju dne 8. decembra 1.1. v dvioKaml Dellaiv. zbrimJcei v Ljubljani.
1.	dobitek '(pohištvo za spalnico ikiomlplletno s postelljlmimo vred im Ikiutoinlja) štev. 92188
2.	dobitek (konrJpletaa sipailmica) štev. 506
3.	dobitek (šivalni istroj) 'štev. 88130
4.	dobitek '(kolo moiško' aild žensko) štev. 9686
5.	'dobitek (blago za moško obleko An podlogo)
Štev. 38811
6.	dobitek i(grarriofoii1 s ploščami) štev. 14.993
7.	(dobitek (prašič) štev. 7604
'8. dobitek itijieđElni servis) štev. 13,70)
9. idiolbitek (bala naSIfirnejšega Sifona) štev. 9'10il 10. 'dobitek (1100 kg trboveljskega premoga) štev. 21233
H. dobitek i(l:100 kg trboveljskega premoga) šlt 12.899
12.	dobitek (jedilni pribor za 6 oseb) štev. 3669
13.	dobitek (kavni servis) štev. 5433
14.	dobitek i(ivreč’a mloke 85 kg) štev. 3231
15.	dobitek (smuči kompletne) štev. 60011 !6. dobitek <lba'Ia pialtna) štev. 14.135
17.	Idtobitek (umivalma garnitura) štev. 3153
18.	dobitek (2 nf1 bukovih drv) štev. 4154
19.	dobitek (prt in 6 servietov) štev. 9848
20.	dobitek '(pisalna garnitura) štev. 7479
10 dobitkov v vrednosti ^ 200 Din štev.: 334, 1285. 1314, 2409, 39C3, 4423, 7778, 9867, 13.397, 148414
10 dobitkov v vrednosti 11 100 Din štev.: 933, 1212, 2804, 5003, 7666, 9623, 9671, 10.693,
13.583, 14.733
410 Uclbitlkov v skupni vrednosti 13.100 Din štev.: 1, 36, 72. 99. 143, 171, 294, 303, 312, 313, 359, 389, 447, 529, 549, 600. 609. 6t20. 635. 677. 735, 737, 770, 787, 791, 824, 838, 879, 883, 915,
999,	1020,	1024,	1046,	1079,	1082,	1228,	1257,
12.95,	1917,	1380,	1447,	1461,	1478,,	149U,	1496.
1498,	1549,	1565,	1583,	1660,	1664,	1676,	1781,
1853,	1855,	1917,	1931,	1974,	2087,	2105,	2146,
2175,	2183,	2379,	2382,	2420,	2503,	2510,	2517,
2562,	2602,	2642,	2702.	2728,	2831,	2840,	2975,
3064,	3083,	3109,	3112,	3315,	3321,	3401,	3423,
1 3464,	3470,	3474,	3501,	3530,	3546,	3561,	3659,
j 3662,	3691,	3716,	3757,	3783,	3863,	3893,	3914,
j 3940,	3962,	4020,	4056,	4066,	4079,	4133,	4135,
: 4186,	4207,	4227,	4038,	4269,	4284,	4357,	4360,
{ 4362,	4393,	4398,	4399,	4455,	4707,	4749,	4766,
I 4770,	4798,	4043,	4883,	4885,	4889,	4922,	4929,
j 4936,	4949,	4958,	5038,	5048,	5113,	5123,	5195,
j 5224,	5229,	5243,	5259,	5307,	5320,	5351,	5353,
j 5429,	5432,	5522,	5660,	5764,	5774,	5823,	5947.
j 5985,	6058,	6134,	6135,	6161,	6207,	6231,	6251,
! 6360,	6458,,	6547,	6563,	6626,	6671,	6702,	6703,
j 6738,	6753,	6775.	6836,	6939,	7000,	7049,	7072,
l 7093,	7150,	7173,	7185	7189,7230,		7237,	7240,
j 7250,	7279,	7291,	7306,	7314,	7323,	7328,	7377,
7415,	7419,	7464,	7510,	7521,	7583,	7612,	7638,
7704,	7846,	7918,	7994,	8082,	8094,	8105,	8176,
8181,	8186,	8028,	8242,	8300,	8303,	8338,	8431,
8484,	8549,	8605,	8663,	8683.	8717,	8806,	8891,
8979,	8999,	9019,	9032,	9034,	9067,	9072,	9085,
9150,	9152,	9187,	9189,	9237,	9258,	9269,	9312,
9508,	9522,	9560,	9605,	9639,	9647,	9708,	9713,
9714,	9726,	9878,	9884,	9888,	9912,	9933,	9941,
9964,	10.034.	101.074, ,101.091',	10.169,	10.184
10.188,	10.241,	10.269,	10.274,	10.351,	10.368,
10.443,	10.448,	10.495,	10.616,	10.637,	10.690,
10.739,	10.785,	10.802,	10.809,	10 826,	10.865,
10.908,	10.931,	10.975,	11.079,	11082,	11.129,
11.157,	11.161,	11.213,	11.275,	11.301,	11.333,
11.365.	11.397,	11.556.	11.599,	11.674,	11.691,
11.692.	11.741,	11.780,	11.914,	11.930,	11.967,
12.030,	12.058,	12.068,	12.085,	12.181,	12.248,
12.300,	12.314,	12.315,	12.348,	12.355,	12.444,
12.401,	12.462,	12.465,	12.471,	12.47.3,	12.567,
12.613,	12.614,	12.635,	12.681,	12.684,	12.766,
12.771,	12.808,	12.830,	12.850,	12.853,	12.860,
12.868,	12.878,	12.929,	12.952,	12.956,	13.031,
13.061,	13.074,	13.114,	13.224,	13.252,	13.270,
13.286,	13.293,	13.327,	13.340,	13,351,	13.371,
13.393,	13.408,	13.418,	13.428,	13.465,	13.486,
13.498,	13.539,	13.572,	13.577,	13.608,	13.642,
13.643,	13,647,	13.675,	13.727,	13.737,	13.751,
13.754,	13.774,	13.786,	13.814,	13.829,	13.870,
13.871,	13.878,	13.882,	13.911,	13.925,	13.937,
14.097,	14.137,	14.152,	14.167,	14.172,	14.228,
14.235,	14.284,	14.302,	14.450,	14.455,	14.504,
14.539,	14.541,	14.544,	14.643,	14.673,	14.707,
14.767, 14.790; 14.804.
„Dobrota" — prosi
Svelt istoji na prošnji. V današnjih din eh še prav posebno. Prošnje in tožbe iromajo Trumoma na naše domove, ogovarjajo nas na cesti in nam slede v urade, društva, v oblastva. Se predstavljajo zdaj z mehkim, prosečim, zdaj s trpkim, zahtevnim glasom.
Družabna im denarna kriza, brezposelnost in vseobča gospodarska stiska. Vse ostreje, vse bolj rezko doni' ta klic: iz dneva v dan. kakor glas trombe, znanilke mrzlih, bridkih časov.
V imenu čiovečanstva, domovinske in bratske ljubezni se pomajveč oglašajo bedni glasovi, zakaj motivi zgolj požrtvovalne, nesebične ih odpovedne 1 ljubezni biedč v nas resnično bolj in bolj.
In vendar hočemo in moramo umeti, da je idružba le skupnost posameznih članov, da tako rekoč celimo lastne rane, če se usmilimo obče bede, če jo skušamo ublažiti kolikor in kakor moremo. Vse telo je namreč bolno, če so bolni posamezni udi. Vi pa bi bili tako radii čvrsti in zdravi. Kje je rešitev? V skupnem smotrenem, poštenem in pravičnem debi'.
So malenkosti, ki niso malenkosti. Ena sama opeka pomeni kos žgane gline, množina opek pa pomeni hišo, lastni dom. Kozarec vina pomeni krepilno pijačo, velika množina kupic, izpraznjenih morda v »skrajšanih rokih« pa pomeni razpad družine, prepir, pomanjkanje. Pomeni razkroj duševnih in telesnih sil. Cigareta, zapaljena ob požirku črne kave po dobrem kosilu pomeni, recimo: užitek; nekaj let vztrajhega kajenja pa pomeni v dim pognane tisočake. In slično.
(Podarjeni dinar pomeni imiloščino, miloščina ištevilne družbe pa pomeni že denarno podporo, odlpomoč, obratno glavnico. Članarina nekaj dinarjev mesečino za posameznega člana ne pomeni še težke žrtve in ne denarne sile. Sto, (tisoč in več članov odnosno članarin pa pomeni sto, tisoč in več majhnih vsotic. Jih seštejem in zapišem skupno vsoto. Seštejem mesečne in letne zaključke. Kdo bi dejal, da so to skromni zneski? iNasprotno. Je že denarna moč moja velika skupna vsota, s katero že lahko ločini rane na telesu družabnega obubožani a. Vsaj nevarne, najbolj skeleče. Več takih družb 'skupaj, ki temelje na pošteni 'denarni transakciji, pomeni samopomoč, pametno gospodarstvo, pomeni početek blagostanja.
Rekli smo: svet stoji na prošnji. Glejte, že več let hodi med nami nekdo in prosi. Miloščine? Ne, je ne potrebuje. Sam raz-pollaga s precej čedno glavnico. Tudi ne prosi zase. Za vas same prosi, da bi bili vi vsi sami sebi naklonjeni, da bi sami sebi usmiljeno podarili neznatno mesečno miloščino. Prosi, da vam in vašim ne bi bilo treba prositi, zbira in računa, da vam samim prihrani skrb in delo. Prav za prav razdeljuje. Da vam samim in celo znatne vsote naenkrat za malenkostno uslugo. Ce žrtvujete mesečno nekaj sval'jčic, morebiti 2 kozarca vina, če ob nedeljskem izletu naročite pri kosilu mesto pečenke navadno
meso. Da bi 'v slučaju slabega vremena ne posetiili -predstave kulturnega filma, opere ali drame, da bi -se morali 'odpovedati simfoničnemu koncertu, tega niti ne upa prositi ...
Se ijilh ije mnogo med mami, ki -hodijo brezbrižno mimo našega prosečega dobro-t-nika. Sami sebe ne znajo prav ljubiti; premalo računajo s prihodnostjo in, -zato odklanjajo dobrotno roko. Toda »Dobrota« potrpežljivo prosi. Bodimo uvidevni, dobri sami sebi im svojim dragim. Saj pravite, da -jih
ljubite. Resnično jih ljubite, ako jim vse to želite -in storite, kar bi ždeli in radi storili sebi.
Leto se poslavlja. Nastopa novo. Nobena pratika ni -zaznamovala dneva, tistega turobnega dogodka — morda pride prav kmalu — ko boš moral odpotovati -s te -zemlje neprestanih kriz. Spomni ,se pravočasno »Dobrote«. Sam si videl obiilino -smrtno žetev med svojimi tovariši; tekom letošnjega leta. Nenadno so odšli. Preostal im ni bilo v najmanjšo pomoč in oporo, -da so bili po-
kojnika opozorili na prav ugodne pogoje našega dbsmirtlnega društva.
Pojdi in tudi iti -tako stori. Naj bi bilo tvojih let še mnogo in ze-lo veselih...
Le t-z ljubeče previdnosti — Dobrota prosi —.
Srečno in veselo novo leto vsem sotrudnikom in čitateljem
uredništvo.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDDOPOag
c □ □ □
Veselo in srečno novo leto želi
BOBNŠEK VEKOSLAV
trgovina s špecerijo
Celje.
□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OD
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Veselo In srečno novo leto želi
STRUPI FRANC
D veletrgovina s steklom in porcelanom
□ □ □ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
Celje
Veselo in srečno novo leto želi
Kalan Franjo
trgovina premoga in drv Celje
□
n
□
o
□
n
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
□
Veselo in srečno novo leto želi
□
Hladin Valentin
manufaktura in modna trgovina	G
OeJje, Prešernova ulica (pri nemški cerkvi) Q
□
MAJER FRANJO ;
MARIBOR, Glavni trg štev. 1
Toplo priporočam svojo veliko in krasno zalogo manufakturnega blaga za dame in gospode Na zalogi imam vedno blago naj novejših vzorcev
Nizke cene	Solidno blago
Damske plašče
in krasne obleke kakor tudi moške suknje dokife najceneje t>
Urgonskem domu
eJltarifror, .Ufeksandropa cesta šf. 25
3. Pregrad
stalno v bogati izberi v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki
IKAIRL IPlBEILOG
LJIJBLJAKA
Židovska ulica	Stari trg
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ -Veselo in srečno novo leto žeti
□
REBENSCHEGO IVAN
□	slaščičarna
□
□	Celje □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
□	Veselo in srečno novo leto želi
□	JUNGER LUDVIK	□
q prekajevalnica in delikatesna trgovina q
q	Celje, Prešernova ulica 8.	q
□	n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a —	u
□
□ □ n	□ □ j ■
LJ H	j □ □
□ □ □	3 □ c
Veselo in srečno novo leto želi LOIBNER KAROL (pri Zvoncu),
□
□
□
a
0 špecerijska in delikatesna trgovina Celje, Kralja Petra cesta
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ČT
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i^ Veselo in srečno novo leto želi
□	y
Rebenschegg Franc □
□
□
□
Hotel Pošta In mesarija, Celje
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L
ZADRUGA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
ZA NABAVO POTREBŠČIN V LJUBLJANI
Vodnikov trg št. 5 Telefon št. 2421
Preskrbuje svoje člane s špecerijskim blagom in kurivom, z manufakturo pri železniški zadrugi in pri tvrdki Teokarovič, Gradišče štev. 4, s čevlji pri tvrdki Šinkovec, Pod Trančo in A. žlbert, Prešernova ulica.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Veselo in srečno novo leto želi
VIDIC FRIDERIK
trgovina z modnim, manufakturnim, konfekcijskim in galanterijskim blagom Celje, Kralja Petra c. 28 — Vodnikova ul. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□U
Veselo in srečno novo leto želi JAGODIČ JOSIP
0 trgovina s špecerijo in železnino
0	Celje
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C
"!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□, Veselo in srečno novo leto želi
PLEVČAK JOSIP D	čevljarski mojster
Celje, Kralja Petra cesta 28. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□U
nnnnnnnnnnnnnnnnmnaaDDmaaaaaao Veselo In srečno novo leto želi RAVNIKAR IVAN
□	veletrgovina s špecerijskim blagom
□	Oe-Ue. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r
Veselo in srečno novo leto želi
ZAMPARUTTI ROZA
n	zajtrkovalnica in delikatesa
Celje, Kolodvorska utica
r
a
□
EKSPORTNA HIŠA
„LUNA“
MARIBOR, Aleksandrova 19
Nogavice, volnene majice, puloverji in cele obleke iz lastne pletame, tudi po meri po brezkonkurenčnih cenah.
Kemično čiščeno perje kg Din 15.—, 25.—, Najfinejši pub beli kg Din 220.—. 55.—.
Dostava na dom. Mesečni obroki.
Potrebno blago naročite lahko tudi telefonično. — Državni uslužbenci, aktivni in upokojeni! Kupujte v svoji zadrugi, širite smisel za njo med to-variši-nečlani! — Od velike in močne zadruge je odvisna naša skupna boljša eksistenca.
MERCINA in DRUG
dbent. š£eop.
tehničar
prej voditelj ateljeja Zins
Ijjnbljana VII
Celovška cesta 32/II.
Sprejema
od 8.-12. In od 14.-18.
Telefon štev. 34 — 48
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PI AT NIK, RADEČE
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana, Stari trg št. 11
■0
ZA OTROČIČKE:
Vrsta 7042
Tople copate iz volnenega sukna z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo vaše otroke pred prehlajenjem.
Vrsta 2851-05
čeveljčki iz laka ali rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19—26 Din 35.—, vel. 27—34 Din 49.—, vel. 35—38 Din 69.—.
Vrsta 3661-00
Otročičkom za mraz visok čeveljček iz črnega ali rjavega boksa s podplatom iz kru-pona. Vel. 19—27.
JE OBUTEV NAJPRIMERNEJŠE DARILO!
ZA MAMICO:
Vrsta 1865-01
Praktične gumijaste snežke bodo obvarovan le Vaše noge pred vlago, stanovanje pa pred nesnago. V teh čevljih nosite čeveljčke iz satena za Din 59.—.
V«ta 294544
Okusni čevlji U rjavega ali črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—>.
Vrsta 2055-10 Udobni, topli, vendar elegantni čeveljčki z ^	' okrasom. Za mraz in zimo nema-
MOSKE NOGAVIČK:
•f
Gladke iz bombaža Din 5.- do Din Bombaža«te z vzorci
ZA OČKA:
Po dnevnem naporu se počutite najbolje v teh udobnih domačih čevljih iz volnene tkanine.
m
Vrsta 9817-61
Te lahke galoše iz najboljšega gumija Vam bodo obvarovale čevlje; ohranile vam bodo noge suhe in tople tudi v najhujšem dežju, ženske galoše za isto ceno.
MN.
Vrsta 1937-72
Trpežen čevelj iz črnega ali rjavega boksa z nepremočljivim gumijastim podplatom. Pripraven za vsakega, ki predvsem zahteva trajnost čevljev.
7.-
Vrsta 1977-22
Visoki čevlji iz finega črnega telečjega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Zelo prikladni za one, ki zahtevajo predvsem trpežnost obutve.
Vjgtej ?8!M-6d
Nepremočljivi otroški škornji Iz lakastega gi unija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjem snegu in blatu. Ve). 19—26 Din 59.—, 27—34 Din 79.-, 35- 38 Din 99.-, moški m štrapac Din 129.—,	lakasti
Din 149.—.
TOjagaaggggaiB
Din 7,-
Ovrste maco Debele volnene Fine flor Najfinejši flor Svilene Tople volnene Bemberg svila
Din
Vrsta 3967-22
Udobni čevlji iz črnega boksa z neraztrglji-vim gumijastim podplatom. Zelo prikladni one, ki so v svojem poslu prisiljeni, da
Izhaja 1. in 10. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. — Oglasi po dogovoru. — Čekovni račun št. 11.834. — Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu »Poštnega Glasnika« v Ljubljani. Pred Prulami 1, reklamacije, oglasi In drugo pa na upravo lista, istotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev Tugoalavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Ivan Rabič v Ljubljani). — Odgovorni urednik Tilen Eplch v Ljubljani. — Za Narodno tiskarno
Fran Jezeršek v Ljubljani.