Zakiad ua otoku. (Dalje.) <U|parniki so se razkropili v redko vrsto, skat-jJh »aokrog in vpili. Nekako v sredini te vrste^ '— w«oeej (liileft za drugiDti sva Sla Silver in jaz. .7«»lo ;e sopel enonožui kuhar v breg iu globoko m hb ;e udlrala bergla v kamenje in mabovje . ¦Otf 4ft3d do časa sem ga moral podpreti, da se ni mmH po strmini navzdol. Sake pol milje smo naredili in približali smo M f«bn planote, ko spredaj nekdo strahotno -aakyi% Se ve* krikov groze se oglasi in vse ste«© JrKi mogoce, da bi bil že naš zaklad!" je priaoptf slari Morgan mimo naju. ^Zaklad leži ven 4ar Bfe robu plajiote!1* Jn res smo naSli čisto nekaj drugega! O^ koreničju starega debelega borovca ie leial 6»>«<rj zelenja — člove&ki kosteniak. Par cunj m (pi io še držaJo. j)fraz je grabil pri srou vsakega izmed nas ab itn cogledu. ^Jleinar je bil!" je dejal George, ki je prav p#g»B»no pristopil in natanfino pogledal cunje. »Kaipada!" ga ]e zavrnil Silver. BSko!a res m bcdete našli tu na temle otoku! — Ampak ffud<tt, liako leži! To ni naravna lega!" Moi jt I«2al popolnoma zr&rn&n, Djogov« do = ge 80 kazale v euo siner, roke pa |e imel položene nad glavo, da so kazale v nasprotno smer. ^Zdi se mi", je pripomnil Silver, Bda je to-le tažipot k zakladu, Tule je otok kosteniaka, prav y smeri« kakor govon opomba na lemlJBviflu." Pogledali smo oa kompas. Res je bilo, Noge so ležale v smeri vzhod-ju gorzhod proti A-zbodBu „8*1 senot dejah!" je vzMiknil kuhac MTb je "''.tžipot! — In v smeri rok leži zaklad! — Ampak pri moji bergb, v srce zazebe človeka, ce misli na •FilnlaJ Kajti on si je izmislil to šalo, Sest jih 3« bi!o z njiin, ko so zakopavali zaklad, in vseh teh šcat je pomoril in enega je vlekel semkaj in gaie postavu za kažipota! — I3olg Clovek j« bil in rumcne las-c je imel^ Morebiti da ]e AUandjoe, — Se iva sj<ominjag, Morgan?* ^Seveda se ga spominiamlj Se dolžen mi je bil In moj -iož je vzel s sebo], ko je šel na otok," ..Cuuno, d"a ni najti noža poleg kostenjaka!" je ederi jripomnil. nFlint mu ga ni vzel in _>tiŁi ga tudi ntso snedli!" ^Pri moji bergli, res ]e!" je rekel Silver. rZploh nobene stvari ni najti, ki jih navaJdno nosiio mornarji seboi, nobenpga drobiža, tndi ne Skatljice za slanino!" ..Ctmno!" je priznal Silver ,,Ampak če bi 8e živei Flint, huda bi nam predla! S»st jih iebiIo iu ln kostl so Se ostale od niih!" BVidel sem Flinta mrtvega s temito svoiimdoota\\* is grljjoveSoral Moogan. ^Mrtvega — seveda."" je pridjal mornarzobvezano glavo. MPa 6e bi strašili duhovi —, FBmtOT duh bi strašil. Nesrečno je nmrl^ tale Flinir" BNesre6no, nesredno! Divjai je in vpU za ro^ moffl in kričal svojo »Petpajst, mož —," iTo je b3» ojegova edina pesam, ki io jo znaL In da vam^o* vem resmoo, Se dandanes ie ne mooem sliSati, p« da se ne bi stresel ." ,,Beži beži! Flint je rartev iii duhovi ne strašijo, vsaj po dnevi ne, kotikor je meni znano. — Sedaj pa naprej za zakladom!" Stopili smo. Toda Tkljub svetftemu aolnou šib belemu dnevu so ti drzni roparji niso v©6 apafi posamM po goedu. Tesno so se držali drug 4rn-t gega m s pridošenimi glasovi so govorili. Strati jim je zlczel v kosti-. XXXII. Deloma vsled tega strahu, ki je tožko tegal n» niihcve ude, deloma da bi si odpočin po naporne— plezaoju t Brib, je ysa djružba sedla, ko sm« dospeli na rob pjTanote. Twrila je risok gorSTJl jy:elaz med vzhodnim ra zapiiOnim obrežjem in na oBb strarri se je odpiral n^ome.^on pogled na Siroko morje. Pred nami je ležala zapadna obal, ki sem mimo n]e vCerai plul s svojim čolničeaj, za nami pa se je raaprostiralo naSe pristanišCe a otočiCem kostenjaka ift nizko, ioofivirnato ravnico, fti onstran otofiica ofr Laneruo norjA iMa naši deeni strani se M drigfit strmi hrbet ^Daljnogleda", na levi spodaj pa MGri5 sr©dni©tt'a ia.drnika." Tihota je vladala tu goni in Bnt sanjote je še povečaval pogled na prazno, neimerno morje krog in krog otoka, Silver ie gledal svoj kompas in obračal zem «erid, wTri drevesa", je dejal in zrl 6rez gozdnato planoto, ntri drevesa ležijo približno v ravnl 6rti rto6i«5a in kostenjaka. ~ Igrača je, najti zaklad, •— Dejal bi, da najprvo pojužinamo!" BCislo ntf nisem lačen", je godmjal Morgan. «Ce mislim oa Flinta —>." »Ei, moj sin", mu je rokeH SUver, Bhvali Boga, 3» ?e rartev!* ,.Odumo grd je bil, ko je umiral!" ]e vzkliknil eden in sc st i-esel. ^Cisto zasinel je bil v obraz.* «To e bilo zavoljo tistega rnma!" Je ugotovil George nRes, Cisto zasinel jje bil! To Ie praviizra-!* Odkar so našli kostonjak, so govorili vedno ti86 tn fc&e, nazadnje so le ge §cpetali, Grobna tihota je ležala nad gozdom« Kar se začuj« izza drevja visok, tenek, rahlo st tre.'-06 glao in zafioje zrano pesemi (Jmrl jo in na n]egov zabo] Petnajst se jlh je vrglo koj. Ju-hu-hu in Še ruma prines! Ne da se popisati, kako strahotno ]e vplivalta glas — fiul se jo kakor iz drugega aveta — na te «rj«W, Vsa kri jim je izginila ia obraiov^ Wecli so bili takor mrtvagki prt, eni sc skočili na mge, drngi pa so se v svoji grozi oklenili tovarigev, Morgau je ležal na tlelu wFlint, pn —!" je polglasno kriknil George. Pes3m ]e utihnila, kakor odrezana, mrtva tigina j-e zavladala. ^No, no!" je miril Silver s trepetajočim glasom in prebledelimi ustnicamL ^Pogum! To ie bil živ Clorek, — Clovek, ki ima meso in kosti!" Njegove besede so vrnile pogum tovarigem, — kri jim je iznova zaplala v licih — ko se spet oglasi aicrivnostni pevec, topot pa prece] dalefi v stran. BDarby —! Darby — !a je vedno in vadno z<v pet ponavljal, da je odmevalo od strmih ston strmega wDaljnogleda." Nato Ła nekoKVo više: »Darby! PoiSfii mi nima —1" Teano so se stisnili uporniki dnig k drugemu, 081 60 se iim izbuiil , strahotno so strmeli v uemem molku še dolgo potem, ko je zamrl zadnji kllc v gozdi.i tigini —. BNi8cove zaaoje besede!" ]e jefial Morgan. — nNjegov« zadn^e besodo pred smrto!" Diotr je potegnil iz žepa svoje sv. Pismo in je molil, Gotovo jo bil dober -Jlovek, preden je prigel med to divjagko družbo. Silveriu so Sklepetaii zobje, pa vdal se Se ve ano ni. »Nooen živ Clovek na tem otoku", je mnnral, Wni kedr.' fiul o Darbyju, — noboden razven nas tule — t" In euJoma i« zbral svo| Kadnji pogum:; ,,Tovariši°, je vzkliknil, ,,zlato moramo najti ta n» vrag i.u ne Človek nam ga nc bo ubranill — FJintu se nisem bal, ko ie ge živel, pa se ga tudi šbmrtvecra ne bojim! Komaj četnt mii4e odtod ležige^ domsto Ijsoč funtov zlata —! Kateri brecolovec bts obrnil lirbet takemu zakladu iz strahu pred starira pijanim mornarjem, ki je povrh še mriev!?*' Pa unorniki niso kazal nobonega poguiaa TsHb Nasprctno, vedno večji strah jim jo zrl iz obraza* Najraj-Si bi bili pobegnili, pa pi»ve6 jih ie bik> — strah, tesno so se oklepali Silverja, kakor bi o(i njega pricakovali vso pomofi. On pa ]e še preoej dobro prema ova! svoj strah. MN:j:ar, . >h.^)" ga je svaril George na njegove zadr-jo betšede« MNikar se no skugajte z — duhom!- BZ 'lihom — ? Morebiti!" mu je odgovoril S»ver, ^Ampak niegov glas je dal odmev in kakos duh ne daje sence, tako tudi njegov glas n« morei dajati oilmeva —!" i ; ¦ Dokaz je bil jako slab, pa je vkljub fenm zel» pomirjevalno VDlival nr praznoverne roparje. P«|* sebno George se je oddahnil. ¦ nPa res! Tako bo!" je dejal. nGla\o pa inate na pravem mestu, John! — Ampak, tovariši, zdi se mi, da smo vobfie na napačni poti! Glas i© bil sicer podoben Flintovemu, pa ne popolnoraa, Pr^i bi rekel. da je bil to —." ^— Ben Gunn!" je zavjnil Silver, (Dalje prihoftjjl$4