POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
SPREJEMA DO 18. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI
■prej:
NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LJUBLJANSKEM .VEČERNIKU" SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE . SPISE OBJAVLJAMO SAMO ENKRAT V LJUBLJANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO „VEČERNIKA“ V LJUBLJANI ALI LIST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
SAMO V MARIBORU
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VIČEPNIK
LETO 1.	Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici it. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 6. decembra 1939	NAROČNINA: Ljubljanski ,fVečernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din	ŠTEV. 4 |
Blo&ada /e s/rasno orož/e
Kaj piše glasilo maršala Goringa »National Zeiiung« o angleško-francoski blokadi
V Nemčiji zapirajo sovjetske agente
Napad na Murmansk
Husi izgubili 60 letal
ESSEN, 6. dec. Reuter. Goeringov list »National Zeitung« objavlja izpod peresa znanega nemškega gospodarskega strokovnjaka dr. Helfericha članek, ki je vzbudil po vsej Nemčiji začudenje. Dr. Helferich govori o petletnem načrtu in vplivu angleško-franeoske blokade na nemško trgovino. Pravi, da je blokada popolnoma zadušila nemško zunanjo trgovino. Treba je gledati faktom v oči. Kakor med svetovno vojno, prav tako se je sedaj posrečilo Angležem, da popolnoma ustavijo nemško trgovino s prekomorskimi kraji. V vseh mogočih pristaniščih na svetu leži čez sto velikih
nemških parnikov, ki ne morejo odpluti nikamor. Velika večina pa je že zajeta. Dr. Helferich citira Hitlerjeve besede »Nemčija mora ali izvažati ali pa umreti!« ter pravi, da je življenje v Kielu Luebecku, Bremenu in Hamburgu že popolnoma zamrlo. Vse večje trgovske fir me so tik pred propastjo, zato jim je treba pomagati. Dr. Helferich predlaga tri rešitve: 1. Vlada mora tem tvrdkam v omenjenih mestih nabaviti kapital, 2 mora jih oprostiti davka ter omogočiti da odpustijo personal, 3. za osebje je treba najti drugega posla.
Odpor Fincev pri Petsamu
LONDON, 6. dec. Havas. Nekateri višji finski oficirji predvidevajo, da se bodo morda ,rusko-finska nasprotstva stabilizirala do pomladi. Po neki vesti iz Kerkenesa na finsko-norveški meji se bosta oba nasprotnika do pomladi omejila na tem ozemlju na obrambo zavzetih postojank. Finski oficirji dodajajo, da so snežni viharji Fincem dober zaveznik, prav tako pa tudi nizka temperatura.
Južno Petsama so Finci utrdili svoje položaje, ker pričakujejo, da bodo Rusi
napadali iz petsamskega fjorda, kjer so se včeraj izkrcali. Cesta v Petsamo je polna finskih čet in transportov. Finci še vedno krepko drže v svojih rokah ce sto, ki vodi iz Petsama skozi Salmr v Ravanieni.
VOJNO ZAVAROVANJE GRŠKIH MORNARJEV
ATENE, 6. dec. Stefani. Včeraj je bil objavljen zakon o obveznem zavarova nju mornariških oficirjev in mornarjev zaradi vojne nevarnosti.
il
BERN, 6. dec. Havas. Dopisnik »Ba-seler Nachrichten« poroča iz Manakova, da je nemška tajna policija v poslednjem času odkrila družbo sovjetskih agentov, ki so v Nemčiji razširjali komunizem in delali živahno propagando za sovjetsko Rusijo. Policija je izvršila večje število aretacij. Med aretiranimi agenti je večina Nemcev.
NOVI UJETNIKI
LIZBONA, 6. dec. Reuter. Neka francoska podmornica je ustavila portugalski parnik »Nyassa« pri Dakarju ter ujela 8 nemških potnikov, ostalih 25 Nemcev pa je lahko potovanje nadaljevalo.
Poprava krivic — pogoj miru
LONDON, 6. dec. Hava&. Današnji jutranji londonski listi objavljajo pod velikimi naslovi, govor lorda Halifaxa, ki je obsodil sovjetski napad na Finsko, in poudarjajo, da je za napad odgovorna tudi Nemčija. »Times« pravi, da je Halifax uporabil Daladierove besede, ko je izjavil, da bi bila Velika Britanija pripravljena končati vojno, če bi se mogla pogajati z nemško vlado, od katere bi imela garancije za popravo vseh
krivic, ki so bile storjene malim nam dom. Z druge strani pa obračajo listi pozornost na položaj, ki so ga povzročili dogodki na severu. Listi opozarjajo na članek, ki ga je objavil »Volkischer Beobachter« proti Veliki Britaniji v pogledu akcije na azijskem kontinentu. Vsi listi občudujejo malo in hrabro Finsko ter ugotavljajo, da obsoja napad nanjo ves svet.
Dinamit v nezugorskem pristanišču
NEWYORK, 6. dec. Havas. Iz Peter-sena poročajo, da je policija odkrila v neki ladji velike količine dinamita, ki bi zadostovale, da se požene v zrak več ncwyorških mestnih okrajev. Tisti, ki je to pošiljko dostavil, je dejal, da je ta eksplozivna snov bila ukradena v vojaškem skladišču Westpoita, in da so jo ukradli komunisti.
NOV EVROPSKI REKORD V PLAVANJU
STOCKHOLM, 6. dec. DNB. Znani švedski plavač Bjorn Borg je postavil nov evropski rekord na progi 500 m prosto s časom 6 min. 1 sek. Dosedanji rekord 6 : 11 je bil star 7 let in ga je imel Francoz Jean Tarris.
LETALSKA ZVEZA MED KITAJSKO IN NEMČIJO
CUNKING, 6. dec. DNB. Danes je bila ponovno vzpostavljena zračna zveza med Čunkingom in Nemčijo. Letala nemško - kitajskega zrakoplovncga društva Eurazija bodo skrbela za redno zvezo s progo rusko - kitajskega zrako-plovnega društva.
LENIN JE FINCEM GARANTIRAL SVOBODO
HELSINKI, 6. dec. Stefani. Finski radio poziva ruske vojake, naj se nikar ne borijo proti Finski, kateri je sam Lenin garantiral svobodo in neodvisnost.
HELSINKI, 6. dec. Reuter. Danes vlada na Finskem oblačno vreme in močno sneži. Zaradi tega je onemogočeno letalsko delovanje. Rusi so ojačali pritisk v območju Petsamo in v območju severno od Ladoškega jezera. Sovjetske čete uporabljajo v veliki meri tanke in druge borbene vozove, kakor tudi veliko število letal. Finske čete so doslej pe vsod zadržale svoje položaje in so odbile sovražnika v borbi na nož. Pritisk sovjetskih čet narašča od ure do ure. Ponekod so sovjetske čete prodrle 30 milj daleč na finsko ozemlje, vendar se nilso prispeli do tako imenovane Man-nerheimove črte. Lista mrtvih in ranjenih še ni bila objavljena kaže pa, da so izgube Rusov znatno večje, kakor na finski strani.
Evakuacija Hilsinkov se nadaljuje pospešeno, čeprav sneži in leži nad mesi om gosta megla, ki v veliki meri ome-
jujeta promet. Vlada bo še nadalje ostala v Helsinkih. Posamezni ministri stanujejo v predmestjih. Zgradili so veliko število zaklonišč proti zračnim napadom. Zaklonišča so pokrita z granitnimi ploščami debeline 6 palcev in so popolnoma varna pred bombami. V njih je električna razsvetljava in tudi telefoni.
Najnovejša poročila javljajo, da je finsko letalstvo o priliki bombardiranja Murmanska uničilo 60 sovetskih letal na murmanskem letališču. Finske čete so prizadejale Rusom v krvavih bojih, ki še trajajo v območju Salmija, težke izgube. Zaplenili so 64 tankov. Mesto Terioki, kjer ima sedež ljudska vlada, ki so jo sestavili Rusi, so morali zaradi pogostih napadov finskih letalcev evakuirati. Uničena sta bila dva polka sovjetskih borbenih voz. Ob Ladoškem jezeru je bilo ujetih 1500 Rusov.
Vsa Amerika proti sovjetom
WASHINGTON, 6. dec. Stefani. Zedinjene države se bodo pridružile kolektivnemu protestu 21 ameriških držav proti sovjetski Rusiji. Argentina, Uru-
gvaj, Bolivija in Ekvador bodo prevzele iniciativo, da bodo vse države paname-riške unije zavzele skupno stališče nasproti napadalcu.
Nesreča nemškega bombnika v Angliji
LONDON, 6. dec. Reuter. V zgodnjih današnjih jutranjih urah so opazili na vzhodni angleški obali, kako pada neko nemško dvomotorno enokrilno letalo proti zemlji. Pilot je izgubil višino in ni mogel pristati na suhem. Letalo je
zaneslo na morje, kjer je treščilo ob valove. Poslali so rešilni čoln, pa ni v mraku našel nikogar. Šele kasneje je morje naplavilo truplo nemškega pilota. Nemški bombnik je bil na izvidniškem poletu.
Francoski listi o sovjetskem napadu
PARIZ, 6. dec. Havas. Današnji »Pe-tit Parisien« piše, da so argumenti, ki jih je Molotov navajal glede napada na Finsko, imeli v svetu povsem drugačen odmev, kakor pa si ga je želela sovjetska vlada. Zahteva, da se sovjetska Rusija izključi iz Društva narodov, zavzema v južno -ameriških državah vedno večji obseg. Stališče, ki ga je zavzel Roosevelt se brez vsakega zadržka strinja z mišljenjem držav Južne Amerike. Tudi iz Italije poročajo o spontanih manifestacijah za Finsko. Italija, ki sicer ni več član Društva narodov, prav tako obsoja sovjetski napad, obenem pa tudi vse, ki v Društvu narodov napad zagovarjajo.
»Populaire« objavlja članek Leona Bluma, v katerem pravi, da ni bil nihče
presenečen, ker je Rusija odklonila, da pride v Ženevo. Ne gre za to, če je bilo sklicanje zasedanja Društva narodov za sovjetsko Rusijo ugodno, vsekako pa je važno, da bo skupščina DN. Bivši predsednik francoske vlade pravi dalje, da male države morda v Ženevi ne bodo zavzele odločnega stališča, gotovo pa je, da se Anglija in Francija nimata ničesar bati in da bosta zaradi teg odkrito imenovali napadalca. Blum opozarja na koncu svojega članka, da sc mora Evropa zavarovati pred sovjetsko nevarnostjo, pri tem pa nikakor ne sme pozabiti na nevarnost, ki ji grozi od narodnega socializma.
»Ordre« se bavi s posledicami sovjetskega napada na Finsko v pogledu bodočnosti Evrope.
AMNESTIJA
BEOGRAD, 6. dec. A A. Na predlog ministrstva pravde ter na temelju čl. 30 ustave je v imenu Nj. Vel. kralja kraljevo namestništvo izdalo splošno amnestijo za vse krivice in prestopke pri volitvah občinskih odborov, ki se kaznujejo po zakonu o občinah od 14. marca 1933, oziroma po zakonu o volitvah narodnih poslancev od 10. sept. 1931 z izmenjavami in dopolnitvami od 26. sep-
tembra 1931 in od 24. marca 1933, ki so bile zagrešene do dneva objavljenja tega ukaza brez ozira, ali je sodno postopanje že dovršeno ali pa še v teku. Če postopanje še ni uvedeno, naj se sploh ne uvede, vse izrečene sodbe pa so razveljavljene. Pri tej amnestiji ostanejo v vseh primerih nedotaknjene pravice države in privatnikov do povračila škode.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V L j u b I j a n i, 6. decembra 1939.
Vprašanje medvojne aprovizacije
Vse zahteva drakonske kazni, globlje se s tem vprašanjem
menda nihče ne bavi
Med današnjo in svetovno vojno je ogromna razlika. V svetovni vojni je dolgo vrsto let govorilo samo orožje in šele proti koncu svetovne vojne je začela tudi gospodarska vojna, ki je svetovno vojno tudi končala. V sedanj)! vojni je vsa težina bojevanja že takoj v začetku prenešena najprej na gospodarsko polje.
Čudno zato ni, da so sedaj ogromne armade na Maginotovi in Siegfriedovi črti, ki sta preskrbljeni z vsem, zaenkrat še v prav vsem na boljšem kot pa zaledje civilnega prebivalstva vojujočih se držav. Med svetovno vojno so bile vsaj nevtralne države polne zadovoljstva in sreče. Imele so vsega v izobilju, njihovo narodno premoženje je neizmerno rastlo vsak dan. Sedaj traja vojna šele tri mesece in tudi nevtralne države so one, kjer postaja življenje vedno bolj težavno in komplicirano. Njihovo gospodarstvo in življenje ne more več ostati nedotaknjeno od gigantskih gospodarskih valov vojskujočih se držav.
Tudi Jugoslavija se prišteva med srečne nevtralne države. Navzlic temu, da so njena prirodna bogastva taka in tolika, da bi se ne bilo treba bati za preživljanje in za preskrbo s vsakdanjimi po-trebiščinami, vendar tudi pri nas vsak dan glasneje trka na vrata težko vprašanje redne in nemotene preskrbe ljudstva z vsem, kar nujno potrebuje.
Ker smo šele v začetku decembra in pričakujemo novih plodov naše zemlje šele prihodnje poletje in jesen, moramo računati v razvoju tega vprašanja še na vsakojake neprijetnosti in perturbacije. Zato je razumljivo, če slišimo in beremo vedno bolj krepke pozive, da mora javna oblast tudi pri nas vzeti to vprašanje z vso hitrostjo v svoje roke ter ga rešiti v največjem interesu vsega prebivalstva.
Zahteve, s katerimi prihaja javnost glede reševanja zadovoljive oskrbe prebivalstva, se dosedaj sučejo samo okoli povišanja cen razni robi. Vse zahteva preganjanje in najstrožje kazni za navijanje cen.
Tako beremo v beograjskem listu »Delo«, da je »potrebno organizirati nadzorstvo nad notranjo trgovino in to tako, da ne bo onemogočeno normalno dviganje cen, kjer so dani stvarni, notranji vzroki za tako izpremembo, nadzorstvo, ki bo neusmiljeno in z vso silo zakona preganjalo špekulante, profitar-je in vse druge zlohotne in brezvestne ljudi, ki bi se hoteli v teh težkih časih okoristiti v razvrvanih gospodarskih in trgovskih razmerah. Najširši sloji naroda pričakujejo od poklicanih državnih oblasti, najpreje od države ter od banovinskih oblasti, da one to vprašanje skrbno in razumno pretresejo in da čim preje organizirajo popoln sistem državne kontrole nad gibanjem cen in nad splošnim prometom dobrin za potrošnjo. Čim prej se bo to delo začelo, tem prej se bo nehala in bo z uspehom uničena brezvestna špekulacija.«
V starih časih so vožnjo po Ljubljanici oskrbovali čolnarji, ki so se delili' na velike in male. Veliki čolnarji so bili v državni službi in prevažali so državno blago. Kot prvi je njihove svobodšči-ne potrdil cesar Ferdinand III. leta 1489. Vsaka ladja je imela čolnarskega mojstra in pet čolnarskih hlapcev, ki jih je jemal v službo cesarski dacar. Čolni velikih čolnarjev so bil sprva državna last.
V skladu z običaji srednjega veka so bili tudi naši čolnarji organizirani v »ceh« ali »bratovščino«. Čolnarski ceh je bil med najstarejšimi v Ljubljani. — Okrog 1. 1718. so se veliki in mali čolnarji ločili ter osnovali z dovoljenjem gosposke vsak svoj ceh. Omislili so si
V zagrebških listih zadnji čas neprestano beremo o policijskem in sodnem preganjanju povišanja cen. Brali smo celo poziv javne oblasti, naj ji občinstvo z ovadbami energično pomaga.
svoji zastavi in svoji bratovski skrinjici.
Dvoje starih čolnarskih zastav je v, trnovski cerkvi. Bandero velikih čolnarjev je iz rdečega damasta. Na eni strani ima sliko zaščitnika čolnarjev sv. Nikolaja, na drugi pa sliko Matere božje ter velikega čolna na Ljubljanici z letnico 1820. Manjše bandero malih čolnarjev je iz leta 1822.
»Ljubljanica je polna ladij...« je pisal Valvazor. Po važnosti svoje obrti so bili trnovski čolnarji pravi veljaki, dobro pa so zaslužili tudi »fakini«, razkla-dalci tovorov na pristanu na Bregu. — Blagostanje in veljavo je vzela čolnarjem železnica.
V Sloveniji prihaja na dan isto razpoloženje kakor na Hrvatskem in v Srbiji. Vse nezadovoljstvo je obrnjeno proti dviganju cen, vse pričakuje, da se bo dalo z drakonskimi kaznimi normalizirati aprovizacijo. Dosedaj pa še nismo slišali, da bi se v naši državi že kdorkoli mnogo globlje bavil s silno težkim in aktualnim problemom redne in nemotene preskrbe ljudstva z vsem, kar nujno potrebuje.	J.	P.
(Nadaljevanje sledi.)
Blagoslovitev vojaške grobnice
Kostnica vojnih žrtev na pokopališču pri Sv. Križu bo v nedeljo ob pol 12. slovesno blagoslovljena. Veličastno grobnico bo blagoslovil škof dr. Rožman, molitve pa bodo opravili duhovniki vseh veroizpovedi, ker so v grobnici združene vojne žrtve brez razlike vere in narodnosti. Iz Ljubljane bodo opravili molitve svečeniki pravoslavne, evangclske in muslimanske veroizpovedi, iz Zagreba pa pride k slavnosti vojaški rabin. K slavnosti so povabljeni minister pravde dr. Laza Markovič, njegov prednik dr. Viktor Ružič, minister vojske in mornarice general Milan Nedič, minister za zgradbe dr. Krek ter predsednik isenata dr. Korošec. Pietetne slavnosti se bodo udeležili predstavniki oblasti ter zastopniki narodno-obramb-nih, kulturnih, telesno-vzgojnih in dobrodelnih društev poleg velikega števila aktivnih in rezervnih oficirjev in bojevnikov. Gotovo bodo prišli k slavnosti, pri kateri bo sodelovala vojaška godba in Hubadova pevska župa, bojevniki iz vseh krajev Slovenije, da >se odolžijo spominu svojih pokojnih tovarišev in sotrpinov v veliki vojni, prebivalstvo Ljubljane in okolice pa bo tudi lepo počastilo spomin vojnih žrtev v duhu besed pesnika Otona Župančiča, ki so vklesane pred grobnico:
Na soncu vam postavili smo hram, da, mrtvi borci, boste bliže nam, in ti, popotnik, ki odpreš ta vrata, od koderkoli si, tu najdeš brata.
1. Knjige Vodnikove družbe so izšle. Za nizko ceno 20 din dobijo člani družbe štiri lepe knjige: Vodnikovo pratiko, povest Ivana Albrehta »Nebo gori«, malomeščansko kriminalno povest Ljube Prennerjeve »Neznani storilec« ter poljudno zdravstveno knjigo »O boleznih v ušesih, nosu in grlu«, ki jo je spisal znani zdravnik-specialist dr. Janko Hafner. Pratika ima pestro poučno in zabavno vsebino z lepimi slikami.
1. Miklavž je obiskal revne otroke in starčke. Mestna občina ljubljanska je priredila včeraj lepo miklavževanje za revne otroke v dnevnih zavetiščih in za prebivalec mestnega zavetišča za onemogle. Obdarovanih je bilo 400 otrok in tudi stari siromaki v vseh zavetiščih so bili deležni lepih durov.
1. Avtomobilski klub obvešča članstvo, da morajo lastniki motornih vozil v smislu uredbe o omejitvi tekočih goriv z dne 10. novembra t. 1. prijaviti svoja vozila do 14. t. m. upravi policije, odnosno okrajnemu načelstvu, pri katerem je vozilo registrirano. Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo, ki predlože prepozno ali pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjeno prijavo, ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za pogon ob prehodu na sistem dobave na karte.
1. Združenje jugoslovanskih inženjerjer in arhitektov - sekcija Ljubljana vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k ogledu cestnih del na drž cesti št. 2 pri Kranju, ki jih opravljajo podjetja inž. Jos. Dedek, »81o-grad« in Ivan Bricelj. Ogled bo v četrtek, 7. t. m., popoldne. Potuje se z vlakom, ki odhaja z glavnega kolodvora ob 11,43 do Žabnice. Povratek z vlakom, ki odhaja s postaje Naklo ob 18,20. Pešhoje ea. 10 km. Člani SPD z izkaznico imajo polovično vožnjo, objavo bo imelo vodstvo ekskurzije.
CfublfansRo gledališče
Drama. Danes: Zaprto. — Četrtek, 7. decembra: »Hudičev učenec«. Red četrtek. — Petek, 8. decembra: ob 15.: »Emil in detektiv«, mladinska predstava, izven, znižane cene; ob 20.: »George Dandin«, izven, znižane cene. — Sobota, 9. decembra: »Tri komedije«, premiera in premierski abonma.
Opera. Sreda, 6. decembra: »Gorenjaki slavček«, red Sreda. — Četrtek, 7. decembra: »Boris Godunov«. Red A. Gostuje Josip Križaj. — Petek, 8. decembra: ob 15.: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene; ob 20.: »Sabska kraljica«. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene.
B I O S K O P I
Matica: Blago Džingiskana.
Union: Dr. Robert Koch.
Sloga: Andry Lurdy na Divjem zapadu.
DEŽURNE lekarne
Nočno službo imajo: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4: mr. Ustar, Selcnburgova ulica 7.
Osebje umobolnic brez socialne zaščite
Za eksistenčne in socialne pravice strežnikov in drugih uslužbencev umobolnic se je zavzelo centralno tajništvo del. zbornic
Vzroki pomanjkanja bencina
Ugotovitve odbora)] za določanje bencinskih cen
Uredba, ki jo bo centralno tajništvo delavskih zbornic predložilo ministrstvu za socialno politiko ih narodno zdravje, ima namen, urediti razmere v vseh umobolnicah ter izposlovati osebju primerne dohodke, stalnost v službi, letne dopuste, maksimiranje delovnega časa ter možnosti za napredovanje v službi.
Podatki, ki jih je doslej zbralo centralno tajništvo delavskih zbornic, so iz naslednjih umobolnic in podobnih ustanov: Studenec pri Ljubljani, Velika gorica, Vrapče, Pakrac, Kovin, Split, Jaša Tomič in Topolnica. Vsa ta poročila so žalostna zgodovina umobolnic, bolnikov in uslužbencev.
V kratkem pročilu, s katerim je tajništvo delavskih zbornic napovedalo svojo akcijo, je položaj v Sloveniji obeležen takole:
Umobolnica na Studencu pri Ljubljani ima 42 uslužbencev, ona pri' Celju pa 26. Služba traja od 6. zjutraj do 7. zvečer, a ker ni določil za odmor in počitek, opravljajo strežniki službo večkrat po 24 ur.
Glede najnujnejše nabave bencina je zastopnik Narodne banke obljubil, da bo Narodna banka dala na razpolago nekaj deviz, da bodo interesenti, zlasti iz dravske banovine, lahko kupili bencin v Italiji.
Pri debati se je pokazalo, da je za obstoječe stanje v veliki meri odgovorna Stojadinovičeva vlada, ki je dovolila tujemu petrolejskemu kartelu, ki ima monopolno pravico uvoza tekočih goriv v Jugoslavijo, še novo koncesijo glede nakupovanja italijanskega bencina. Italijanska družba »Aquila« je pred tem zalagala mnoge naše trgovce, ki so blago plačevali povečini v kliringu (70 % v kliringu, 30 % v devizah). Kartel pa je onemogočil nadljnjo nabavo italijanskega bencina in je izposloval pri vladi že prej omenjeno koncesijo. Posledice so se v pravi luči pokazale takoj, ko se je začela vojna. Bencin se je zaradi ogromnega povpraševanja močno podražil, razen tega pa ga brez deviz sploh ni mogoče dobiti.
100 let Muzejskega društva
Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi, spada Muzejsko društvo za Slovenijo, ki bo proslavilo 16. dec. 100-letnico svojega obstoja. Ob tej priliki bo v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani v soboto, dne 16. decembra t. 1., ob 6. zvečer pod pokroviteljstvom bana dravske banovine izredni občni zbor. Istočasno bodo tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev, in sicer v soboto, dne 16. t. m., ob 9. uri dopoldne v Ljubljani, Bleiweisova cesta 24. Na zborovanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovinarstva.
Stari ljubljanski čolnarji
čolnarski patron Je bil sv. Miklavž
V vrsto raznih akcij' za zaščito delavcev in nameščencev je centralno tajništvo delavskih zbornic uvrstilo sedaj tudi pokret, da bi strežniki in drugi uslužbenci v umobolnicah, za katere ne veljajo določila socialne zakonodaje, prišli do svojih pravic. Centralno tajništvo je že zbralo obširno gradivo, na podlagi katerega bo sestavilo predlog uredbe za socialno zaščito strežnikov in ostalega osebja umobolnic.
Zbrani podatki kažejo žalostno sliko bednega položaja uslužbencev umobolnic, kažejo pa tudi, kako slabo so oskrbljene te zdravstvene ustanove, iz česar je seveda tudi razvidna beda nesrečnih bolnikov. Za strežnike in ostale uslužbence v umobolnicah ni nobenih predpisov, po katerih bi sc odrejali delovni čas, plače ter socialno zavarovanje in drugo skrbstvo. Zaradi tega ni osebje v umobolnicah odvisno samo od gmotnega položaja ustanov, temveč tudi od osebnega razpoloženja upraviteljev. Uslužbenci imajo najnižje plače in so v težki službi brez odmora. Sebe in svoje družine morajo preživljati z mesečnimi dohodki po 200, 300 ali 500 din.
V prostorih Narodne banke v Beogradu je bil včeraj sestanek odbora za določanje cen bencina. Že včeraj smo poročali, da je zaradi vojne povsod nastopilo pomanjkanje tekočih goriv in da je močno prizadeta tudi naša država, čeprav je neposredni sosed Romunije, odkoder smo doslej krili pretežno večino naše potrebe.
Na včerajšnjem sestanku v Beogradu so v prvi vrsti ugotovili dejansko stanje. Ako hočemo dobiti petrolej, ga moramo stoodstotno plačati z devizami, ki pa jih nimamo toliko, da bi lahko nakupili zadostne količne. Zaradi tega se bo treba še bolj omejiti kot doslej. Z devizami, ki jih ima Narodna banka, bi sicer lahko nakupili več petroleja v Romuniji, vendar potrebujemo devize tudi za uvoz surovin, ki so naši industriji nujno potrebne. Je to v prvi vrsti bombaž, kajti brez njega bi bili v nevarnosti, da popolnoma zastane ves naš obrat tekstilne industrije, ki je že itak morala delo močno omejiti.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št. 41-77. — Poštni čekovni račun št. 11.409.