k r««. »«»*. -fc« ™ in praznikov. daily except Saturdaya. Uganda}'® »d HolkUjs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE v Uredniški in upravniiki proetori: 2607 South Lawndaie Ave. Office of PublicaUon: 2657 South Lawndale Ave. Z Tclophone. Rockweii 4904 .YEABXXXV. Cene lista je $6.00 ■ntaN* as Mcond-ctaM matter Januar?' iS. 1MU. at tha poat-offtca at CtUcaso. IlllnoU. unOar tha Act ot Conar«M at March ft. im CHICAGO. ILL.. TOREK. I. APRILA (APRIL •). 1149 Apceptance for mailing at special rate of postaje provided for bt sscUon 1103. Act of OcL 3, 1817, authoriaed on Juna 4, 1918. ' ii, mt i i m = Subacription $6.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER «7 meriški bombniki razlili Antwerp v Belgiji Zbor ameriške Armade predrl sest milj daleč f južni Tuniziji in se približal Rommelovi bojni črti na obrežju. Ameriška letala napadla osiščni konvoj z bombami, ki so potopile vojaški transport in dva tovorna parni-ka.—Ruti odbili nemške naskoke na svoje pozicije na južni strani Izjuma v dolini Doneča. ^Zavezniški letalci potopili in poškodovali dvanajst japonskih ladij in parnikov JO London, 5. aprila.—Veliko šte-q ameriških "letečih trdnjav? Liberatorjev je danes sipalo Pbe na industrijske tarče v erpu v Belgiji. Radio v inu je priznal,, da škoda je velika. Jfakja v TunislJL 5. aprila. — iki vojaški strategi pričaku-da bodo Američani in An- gi invadirali Italijo takoj po šončani okupaciji Tunizije. V (pričakovanju Nemci vodijo rrocično naglico utrjevanje ob-šja južne Italije. Ziveiniški stan, Afrika. 5. apr. Drugi zbor ameriške armade južni Tuniziji je prodrl šest Sj daleč in se približal novi ščni obrambni črti na obrež-te glasi poročilo iz glavnega generala Dwighta D. Ei-nhowerja. Drugi oddelki a-eriške armade so prekoračili ibe na vzhodni strani EI Gue-n in izgleda, da bodo kmalu vezali stike z britsko osmo ar-sdo, kateri poveljuje genersl ard Montgomery. Kolone osme britske armade črto pri Wsdi el Akaritu, milj severno od Gabess, osi-► trdnjave, katero je ta ar-okupirala zadnji teden. Za-ttniške čete ogražajo Romme-Ho črto s treh stran — sever-juzne in severozapadne. >rva britska armada v sever-Tuniziji in domačinske čete odirajo proti obrežju Stredo-»skega morja. Te so okupira- Cape Serratt, osiščno baso obrežju tega morja, ki leži milj zapadno od Bizerte, glav-Smornarične baze v Tuniziji. Ameriška armada pod poveljem generala Pattona, katero *njo tri pehotne divizije in oklopni diviziji, je strls od-» nemških in italijanskih čet hribih, ubila in ujela mnogo - inikov. Bojna letala in top-ki °ddelki podpirajo operaci-tmeriško armade v operaci-* proti osiščni sili. Ameriški ki so v enem spopadu s so-ažn.kom sestrelili 18 nemških 1 italijanskih letal. ' Uročilo agenture Associated ^ s fronte pravi, da ao Nem-vojaške posadke v dveh Wlh pri Maksnassyju in El Fj^u. da ustavijo pohod zs-r čet proti morju. J,1 frontl v južni Tuniziji so ■"J« francoske čete, ksterim IJVJJf* R^noral Msrie Louis rfIf T<' w odbile dvs nsps- oklopnih kolon ns F>)" pozlnj, nakar ^ Mče,e p^'uraU K' ^ouka proti Kai-letala so. napadla o- c 'tv0j v b,iiini ErgU''/1Je- tr.- potopil® vojaški m dvs tovorna parni-* orožjem in mu iHt nri Girtud. vrhov-Ai., francoske severne C ^ P" ob.sku Gabesa ns-™ ; ' ' os.šč-na sila v Tu- Uk ' • hijena. To če- Z Dur'kirk *"rako morJe natrpano s ročilo iz' Moskve prsvi, ds so se nemški napadi na pozicije ruskega vojaštva na južni strsni Izjuma v dolini reke Doneč izjalovili. Nemci so zagnali v napade tanke, bojna letala in pehoto, ki pa so bili odbiti. Rusi so ubili čez tisoč sovrsž-nikov v eni bitki, rszbill devet tsnkov, 30 tovornih vojaških avtov in sestrelili devet nemških bojnih letal. V pokrajini Kuban na Kavkazu so Rusi dosegli nove uspehe v vojnih operscijsh proti na-cijski sili. Okupirsli so važne točke v svojem prodiranju proti Novoroaisku, mornaričnih bazi ob Črnem morju, kjer je zbrana močna nemška vojaška posadka. Pravda, glasilo komun^tične strsnke, svari Ruse pred novo nemško ofenzivo. Več nemških divizij je na poti ns ruske fronte iz zapadne Evrope. Melbourne. Avstralija. 5. apr. — Zavezniški letalci so potopili in poškodovsli dvsnajst japonskih ladij in parnikov, med temi sedem križark in rušilcev, v na-nadu na Ksirians isDonsko moretnaisu. narično bazo, BSoTtlji^ero. Tt vzhodno od Port Moresbyjs, Nova Gvineja, se glasi uradno naznanilo iz glavnega stans generala Douglasa MacArthur j a. to dostavlja, da je bilo japonsko brodovje pri Ksviengu uničeno. Eden in Winant se > vrnila v London « i ■ Parlament bo informiran o rezultatu obiska 5. apr.—Zunanji minister Anthony Eden se je v spremstvu Johns G. Winanta, ameriškega poslanika, vrnil v London z obiska Amerike in Ke-nade, kjer se je nahajal tri tedne. Takoj po prihodu je Ed?n odšel v urad premierja Churchilla. Uradno poročilo pravi, da bo Eden kmalu informiral parlament o rezultatu svojega oblsks in rszgovorov med njim ln sme-riškimi ter kanadskimi uradniki. On se ne bo sestal s časnikarji, dokler ne informira parlamenta o razgovorih s temi uradniki. Da so bili sprejeti vsžni zaključki ns konferenesh med Edenom, predsednikom Rooseveltom, držsvnim tajnikom Hul-lom in kanadskimi uradniki, je gotovo. Na podlagi teh bosts Velika Britanija in Amerika izvajali svojo vojno in ekonomsko politiko. Britski ursdni krogi se zavedajo, da sporazum med Veliko Britanijo in Ameriko je ogelni kamen in ključ do svetovnegs Washlngton, D. C. 5. apr.— Ameriški letalci nadaljujejo z napadi na japonsko bazo na otoku Kiski v Aleutski grfapi prt Alaski. Mornarični department pravi, da so izvršili osem napadov na to bazo zadnji petek. Škoda, ki so jo povzročile bombe, ni ugotovljena. Vsa letala, ki so se udeležile napadov na japonsko bazo, so se vrnils v svoja oporišča. i ————— _ . v Senator Thomas za ustanovitev mednarodne banke Washington, D. C., 5. spr. — Senator Thomaa, demokrat iz O-klahome, se je izrekel za ustanovitev mednarodne banke in enotno denarstvo v povojni dobi/ On je avtor zakona, ki je rezultlral v devaluaciji dolarja 1. 1933. Thomas je dejal, da je že prišel čas, ko morsjo zsvezniki storiti korake za stabilizacijo denarst-va po vsem svetu. Nemčija čuti posledice blokade Edinburg, Anglije, 5. spr. — Dlngle M. Foot, parlamentarni Ujnik minlstrstvs za ekonomsko vojno, je dejal, ds Nemčije čuti posledice britske pomorske blokade.. Delavci v nemških tovarnah morajo zdaj izdelovati na domestila za produkte, ki jih Nemčija ne more uvažati iz dru glh držav v zadnjih letih. m t rj»'*mh Morrison napovedal • invazijo Evrope South Elmaal, Anglija, 5. apr — Notranji minister Herbert Morrison je v svojem govoru ns zborovanju rudarjev lz Yorkahi-ra napovedal zavezniško invazijo Evrope. . Osišče bo stisnjeno med smeriško ln britsko silo, ki invsdirs zepedno Evropo, in »pr -Radijsko po- rusko silo ns vzhodu. >n čaa, ko bo vojakov, ni da- le obe velesili zsnsšats na kooperacijo sovjetske Rusije v vojni in povojni rekonstrukciji. Unija se odločila ta spojkav s CIO Chlcsgo, 5. apr. — Graditelji prog za čikaško cestno železnico, členi unije Ameriške delsvske federacije, so se pri volitveh izrekli zs spojitev z unijo trans-portnih delavcev, včlanjeno v Kongresu industrijskih organizacij, s 1011 glasovi. Volitve so se vršile pod nsdzorstvom vojno-delsvskegs odbors. Izid volitev je odmev revolte proti voditeljem unije ADF. D1TELJI Blum, Daladier in general Gamelin v ječi petain obsodil bombne Napade J/L :■ i J London. 5. apr —Radio Berlin je naznanil, de je bilo pet blv^ Ših voditeljev francoske republike odvedenih v Nemčijo iz bojazni, da jih ne bi Anglija in Amerika osvobodili, nakar bi ti voditelji lsbko ustanovili vlsdo v izrfhsnstvu. Naznanilo $ravi, da so bili odvedeni v Nemčjio Kdouard Daladier, predsednik vlade pred kapitulacijo Francije pred Nemčijo, socislist ln bivši premier Leon Blum, ln genersl Msurlce Gamelin, vrhovni poveljnik zavezniške ailb pred sklenitvijo premirje med Francijo ln Nemčijo. Psul Reyneud, vojni minister v Dsladierjevi vladi ln potem predsednik vlsde, ter Georges Msndel, bivši notrsnjl minister, sU bila že prej odvedene v Nemčijo. , Vsi se nehs-jo v nemški ječi. ' (Tsjns radiopostaja Atlantik, ki operira v Nemčiji, trdi, da so bili Daladier, Blum lnt Gamelin pred petimi tedni pripeljani v nemško jetniško trdnjsvo pri Koenlgsteinu, v isto trdnjsvo, lz kstere je pobegnil genersl Henrl Girsud, ki je zdsj vrhovni komisar francoske severne Afrike.) Nscijska ursdna čssnišks a-gentura pravi, da*eo bili bivši francoski voditelji od Nemčijo, "da ae jiml beg ls francoske ječe." Ce bi se jim beg posrečil, bi lshko s pomočjo Amerike ln Anglije or-gsnlslrsli puč proti Lsvslovi lutkovskl vladi ln nemškim sv-torltetsm. Nemško neznsnilo o deporta-clji francoskih voditeljev je bilo objavljeno nekaj ur potem, ko je msršsl Petain po radiu apeliral na francosko ljudstvo zs podporo ln obsodil vse one Fren-coze, ki kooperlrsjo s zsvezniki, kot rebele. On je v svojem govoru obsodil tudi sngleške ln ameriške letalce, ki napadajo francoska mest s. Nove odredbe naborne uprave « -, Moški v starosti 38 do 45 let prizadeti Chicago. 5. apr. — Federslna naborna admlnlstrscljs je poo-strila regulacije glede vpoklica moških v vojaško službo. Genersl Lewls B. Hershey, načelnik admlnlstrsclje, je naznanil v Washlngtonu, ds moški v starosti 38 do 45 let mors jo jdobltl delo v vojnih industrijsh sU ps ns fsrmsh do 1. msjs, če se hočejo isognitl vojsški službi. Polkovnik Psul C. Armstrong, Ulinolskl naborni direktor, ja lstočssno instruirsl pokrajinske naborne ursde, ds morsjo skrbeti, ds vsi moški, ki so se poročili po 7. decembru 1. 1941 ln ne delajo v vojnih Industrijsh, gredo v armado, zaeno pa je odredil reklsslflkscljo moških v rss-redih 3-A in 3-B. Genersl Hershey je dejsl, ds se odredbe glede dela aH vojaš* ke službe spllclrs ns vse mlsjše moške od 1. sprlls. Strežaji, natakarji, operatorji dvigal se ne morejo izogniti vojsški službi, čeprsv imsjo žene in otroke. Angleški parniki trans» portirali 2,260,000 oseb London, 5* spr.—Angleški parniki so trsnsportirsll čez 2,250,-000 oseb v preteklem letu, poroča pomorski ursd. Število u-ključuje civiliste ln vojsks. To je štirlkrst večje od števlU potnikov, ki so se Vozili ns ps mikih pred izbruhom vojne. Eden ubit, 25 ranjanih Little Ročk, Ark., 8. ipr. — Strojevodje vlsks železnice Ročk Islsnd je bU ubit, 20 potnikov ps rsnjenih, ko je U vlek treščil ob drugegs. Obs vlsks sts vozlls z veliko brzino, ko se je pripetile nesreče. Ambulsnce so odpeljete rsnjence v bolnišnico. Bivši italijanski diplomat ubit Vlchy, Frsncijs, 5. spr. — Polkovnik Luigi Bofsttl, bivši vojsški staše italijanskih poslsnlštev v Rusiji, Cehoslovsškl ln Jugo-slsvljl, je bU ubit ns fronti v Tuniziji, se glssl rsdljsko poročilo iz Rlms. Domače vesti Obiski ln poadravl Chicago.—F r a n c e s Perme, Witt, 111., v družbi z Josephino Shemellne lz Chlcaga sta 9. t. m. obiskali gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 3. aprila sta bila civilno poročena Ivan Jon-tez in Ida Belaj. Svatbe ni bilo. Obilo sreče!—Dne 2. aprila je umrl dobro poznani krojač Frank Poje, stsr 64 let ln rojen v Babnem polju pri Ložu na Notranjskem. V Ameriki je bil 38 let in svojo krojsško obrt je vodil 33 let. Tuksj zapušča ženo, slns, tri hčere ln dvs brsts.— Dslje je umrl Jos. Nose, stsr 64 let ln doms ls Strug pri Dobrem polju. Tukaj je bU 45 let in zs-pušča dvs sinovs (eden pri vojs-kih). tri hčejr* ln brsts. Nov grob v Oklu Wsrren, O,—Dne 2. spr. js tuksj umrl Jos. r, ki lz-vaja U zakon, zdaj podžiga trenja med delavci v vojnih tovar-jnah." VVagnerjev zakon garantira delavcem pravico organiziranje In kolektivnega pogajanje. Frey, ki je sa preklic tega zakona, bo nastopil kot priča pri zaslišanju pred delavskim odborom v Beat-tlu, Wssh. vladni odbor poseže v rudarski konflikt Neeporamum med odborom in delavskim departmentom rudarska stavka preklicana Waaklagtoa. D. C« 5. apr.— — John L. Lewis, predsednik rudsrske unije United Mine Workers of Amerlcs, se bo moral odločiti ta teden sa sil proti prlsnsnjo jurisdikcije vojno-delavsksgs odbors v zsdsvl izravnave spora med njegovo organizacijo ln operatorji. , On vstrsjs pri sshtevl ss svlšanje« mesde sa dvs dolsrjs ns dsn. Lewls je nedsvno lsjsvll, ds ne bo odobril pogodbe, kstero bi nsrekovsl nsčelnik vojno-delsv-skegs odbora. Povratek dr. Johns R. Steel-msna, direktorje spravnega biroje, divizije delsvskrgs departmenta, v New York, kjer bo obnovil rssgovore s premogovnimi operstorjl ls severnih in južnih drlav, je sledil poročilu, ds je nsstsl nesporazum med voj-no-dslsvsklm odborom ln delavskim departmentom gledi vprsšsnjs, sil se spor med operatorji in rudsrsko unijo predloži v izrsvnsvo temu odboru. Clenl slednjega trdijo, ds lshko prevssmejo jurlsdlkcljo v smislu oblasti, kstero jim je poveril predsednik Roosevelt. Možno je, ds bo Lewls okllcal stavko 450,000 rudarjev na polju mehkega premog* «,iN*'|>ro-t testa pro« intervenciji odbora. ' Steelmsn se ja Isrekel sa na-dsljevsnjs pogsjsnj med Lewi-sovo unijo in operstorjl. ldward R. Burke, predsednik organizacije operatorjev is južnih drftsv, je Isjsvil, ds edino vojno-delsv-skl odbor lshko isrsvns spor med unijo in operstoril. Ako odbor prsvsame jurlsdlkcljo, jo i»wts sprejeti s pro-ps ekllcatl stsvko. proti mszdni formuli odbors, ki določs zviša- bo moral Lewts testom, sil On ss je Isrekel nje mesde le za petnajst odstotkov, dočim on sahtevs svl-šsnje rudsrske masda zs dvs dolsrjs na dan. WilUssMoa. W. VaM 8. spr.-Okrog dvs tisoč rudarjev, članov unljš UMWA, ki so ssstsv ksll v tuksjšnjlh premogovnikih, je odglasovslo za preklic stsvke in vrnitev ns delo. Stsvko je Izbruhnila zadnji petek kot posledica spora glede plače ln pol za delo ob sobotsh. Rudarji so zagotovili podporo federalni vladi. Maščevanje za eksekuci je talcev Poljaki predlagajo bombne napade London. 5. apr -Predlog, da ae gotova nemška mesta popolnoma uničijo s bombnimi nspadi is zraka po vsaki ekaekucljl talcev v okupiranih deželah, vsebuje resolueljs, katero ao sprejeli rrprezententje vseh poljskih orgsnizaclj v Londonu. Sprejetje resolucije Je neznsnils poljska čssnikaraka sgentura. "Nemce je treba oposoriti, ds se bodo zavezniški letalci maščevali za ekaekucijo talcev s uničenjem nemških mest," prsvi resolucija. Druga rseoludjs, ki Je bila tudi sprejeta, »u««rira ssvesni-kom, naj poavare nacijske vojaške in civilne avtoritete, da jth bodo držali odgovorna sa varnost civilistov v okupiranih deželah ln da bodo drastično kaznovan« zs storjene zločine. PROSVETA THE ENLIGHTENMEHT GLASILO DI LASTNIMA SLOVENSKE MASOOME .....*«.•<-• PHQ8VKTA •A teto. S3 00 mm pol uu, »I M M šelrt teto« m 97 Jt m colo leto. D.7I m pol Utrni M iiiuBsantv m. for tke Umitod State* (»mpi CM"n) «»d Chicapo and Clce*e $fM par rfmr. imlf f tankov m m pa dopovoru—Rokopisi depfaov ln vračajo. Rokopisi literarne vsebina (I itd.) se vnejo pošlljateljn le v atetajn. še }e prflaSU Advartialng ratas en •grmad unsolkiled artkloa will by aoll oddreaaed snd stampetf an • Maalev m vse. kav Ima slik PROSVETA 1MT-M So. Lawndale Ave« Chicago. Illinois MEMBER Or TKE FEDERATED PRESS US Datum v oklepaju na primer (April 30, 1941), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi _ Tedenske kritične misli Angleški zunanji minister Anthony Eden, ki je bil v Ameriki zadnje tedne, je 26. marca v svojem radiogovoru v Baltimoru popravil napako, katero je naredil Churchill, predsednik angleške vlade, nekaj dni prej v svojem govoru, ko je ignoriral Kitajce. Eden je ponovno ln ponovno poudaril važno vlogo Kitajske v sedanji vojni in njeno upravičenost do enakopravnega sodelovanja z drugimi narodi v bodočem miru. Anthony Eden je s tem pokazal, da deluje za kooperacijo med Združenimi narodi. 1' v * • • / Veliko se špekulirs o Edenovi misiji v Združenih državah. Na splošno ae domnevs, ds je prišel posredovst med Ameriko in Rusijo glede nekih spornih zadev, ki ogražajo kooperacijo pri gradnji bodočega miru. Če je to res in koliko uspehs je imel Eden pri konferiranju z Rooseveltom ln drugimi ameriškimi državniki, bo pokazala prihodnja konferenca zaveznikov, katera baje pride meseca junija. Ako se na tej konferenci snidejo Roosevelt, Churchill in Stalin, bo to dokaz, da je bila Edenova misija v Ameriki uspešne —e pogojem seveds, če je Eden res bil tuksj zsrsdl tegs. • • • Evropska federacija je spet v ospredju, odkar je Churchill v svojem govoru 21. marca omenil "Evropski svet." Član kar II W. FOdbr, o katerem smo pisali v včerajšnji Prosveti, da se je krepko potegnil za primorske Slovence, jc zadnji četrtek posvetil svoj članek federaciji Evrope. V tem članku pravi, da odgovorni krogf v VVaahlngtonu ln Londonu bolj tn ft^olj spoznavajo potrebo kontinentalnih federacij, kl naj bodo podlaga za svetovno federacijo. Vsaka pristna stvsr zrsste lz malega in žako mora tudi svetovna federacija. rit f. ■ ' Podor piše, da velik kamen spotike za federsliztrano Evropo je Rusljs, katera zase ne potrebuje nobene kontinentalne federacije, ker ona je že federacija, ne bo pa trpela nobene evropske federacije, ki bi bila naperjena proti njej. Treba bo torej najti neki "modus vlvendi," ns temelju katerega bosta evropska ln ruska tederscijs kooperirsli zs mir v okviru svetovne organizacije. Podor prsvl, ds je bojazen demokrstičnih krogov pred boljše-viško revolucijo po vojni brez podlsge, kajti—in baš to smo tudi že večkrst poudarili v Prosveti—sovjeti bodo po vojni čez glavo zaposleni z rekonstrukcijo ogromnegs dels zapadne ln južne Rusije ln ne bodo imeli ne čssa, ne volje niti sredstev zs kskšno revo-luclonsrno agresivnost. Edino, kar bodo hoteli, je garancija, da jih bodo drugi v bodoče pustili pri miru. To garancijo bodo dobili in evropska demokratična federacija bo imela mir pred Rusijo. Nižja kongresna zbornica je zadnji teden pokopala Rumlov davčni načrt, o katerem je bilo precej krika. Newyorškl finančnik Ruml je hotel s tem načrtom opustiti dohodninski dsvek enega leta, kar se je lepo slišalo, če je smcrtški mali človek, torej delavec, Stslll le ns—svoj davek. Ampsk kdor je pomislil nfc milijone do- rjev, kl bi jih bili prihranili bogatini, je lahko Izračunal, da je bil Rumlov načrt sestsvljen v korist bogstlnov, ne pa v korist ma-legs človeka. To je bilo tako jaano, da se niti konservativni demo-kratje in republikanci v zbornici niao upali sprejeti kaj takšnega. Zdsj bodo sestavili nov načrt davka, kl bo kompromis med Rum- lom in administracijo—da bo volk sit in koza cela. a o a "Junaško rusko ljudstvo je naš prijatelj, niso pa naši prijatelji oni, ki zagovarjajo politične umore na ukaz boljševiške diktature," je Izjavil James B Carey. tajnik CIO, na protestnem shodu v New Yorku dne 30 marca proti eksekuciji dveh poljako-židovsklh socialistov v Rusiji. Carey je dslje rekel: "V preteklosti so ae ruakl delavci pridružili nam v protestiranju zoper peraekuclje ln krivico v Ameriki Mi smo pozdravili njihove demonstracije, na primer \ slučaju Mooneyja tn Billin^sa ter Sacca in Vanzettija, danea pa apeliramo na ruske delavce, naj vzamejo naš današnji proteat v enaki luči . DrugI govorniki na tem protestnem shodu, katerega se je udeležilo čei :t00(» oseb, največ delavcev, so bili župan LaGuardla, aena-tor Mead, kongresnik Voorhia, David Dublnakt ln Wllllam Green pole« več drugih. Vsi ao obsodili ustrelltev Alterja ln Ehrlicha krt političen umor, /a katerega je odgovorna aovjetska diktatura. a a a * Jugoslovanski informacijski center je ob obletnici 27. marca (81-monlčev puč v Helgradu tn prelom Jugoslavije a Hitlerjem) raa-1**1*1 našim lintom dolg govor mladega kralja Petra ob tej priliki. Ta govor, ki na je fantu nekdo spisal, kajpad^ smatrajo ministri v Ijondmu za silno važen, toda motijo se. Za nas bi bilo boli važno, če bi ae jugoslovanska vlada v Londonu zbudila iz dolgega »panja in povedala Srbom. Hrvatom ln Slovencem doma, kaj misli glede bodoče Jugoalavije. ako sploh hoče, da bo Jugoslavija še ekaiatirala Ali kaj mielt na demokratično federacijo Jugoslavije? Ako aedan|a jugoeloveneka vlada v Londonu ne mtah na to. čemu tega ne pove odkrito in pred vaem »vrtom? Vsaj Šimence—v atarem kraju kakor v Ameriki—bi zelo zanimal « dgovor na U> vpiašanje. To je za naa bolj važno v tem momentu kot pe ao aentirm-ntalne deklamacije, ki jih nekdo ptše v imenu Petra—«ihč* Jih pa ne čila. _ ^bfjsT. Pa. - Zadnjič aem končal pri zloglasnem Rasputi-nu. Ta itAVihani menih je vpeljal v Petrogradu pravo Baalovo malikovalstvo. Toliko je pač gotovo, da je Imel dvorske dame popolnoma pod svojim vplivom. Car mu je nekaj časa verjel kakor svetniku in je storil vse, kar mu je Rasputln sugeriral. Mož je dosegel pri carju več kakor vsi ministri s samim Nikolajem Nlkolajevtfem skupaj. Nc le mnogo gubernatorjev, ampak tudi mnogo generalov se je moralo Rasputinovemu priporočilu zahvaliti za avoje imenovanje. Pozneje je 'zvezdna palača' delovala tudi v zvezi z dvema dru-; gima organizacijama, namreč z "dvorjansko organizacijo" in s črnimi stotnijami. S pomočjo dvorjanske organizacije je "zvezdna palača" obvladovala vso rusko malo aristokracijo, ki je imela izredno veliko gospodarsko moč. S svojimi tesnimi stiki s črnostotnijej je pa kontrolirala široke ljudske plasti in ulice ruskih mest. Tako je bila "zvezdna palača" vedno zmožna spraviti ljudske mase v gibanje in demonstracije za kakšno reč, ali pe proti kakšni reči. Najzanimivejši vodja črnih siotnij je bil famozni dr. Dubravin. Le z javnim tiskom je imela "zvezdna palača" malo sreče. Razen nekaterih malih čmostot-nijskih listov, kakor "Ruskajs zemlje", "Zameščena" itd. ji ni bil noben, zlasti ne noben vplivnejši list na razpolago. Ker pa jO bila tiskarna Ohrane vedno pripravljena za njeno službo in ker je večina gubernatorjev in uradnikov Ohrane razširjala njene okrožnice in letake, je lahko opravila velik kos svojegs dela tudi brez javnega tisks. Seveda ne smemo misliti, 4* je mogla ta mogočna organizacija delati povsem nemoteno in samovoljno. Kljub temu, da ji je pripadalo mnogo članov carskega dvora, je dobila tekom časa tudi mogočne nasprotnike, kot so bili grofi Solakijl, Sergej Vit-te, Stoljipin in mnogo drugih Rusov v visokem družabnem položaju. Po atentatu na Stoljipina v Kijevu so bile razširjene vesti, da je bil ta ministrski predsednik umorjen z znanjem "zvezdne palače" oziroma s sodelovanjem Ohrane. Ce bi bilo odvisno od teh dveh faktorjev, ne bi bil Bogrov prišel nikdar justici v roke. Tedanji generalni guber-nator v Kijevu, general Krilov, *e jc prišteval veličinam "zvezdne palače" in je bil nepomirljlv ■ovražnik Stoljipinov. Po umoru ministrskega predsednika je bil sicer uveden proces, sU vsled spletkar!j "zvezdne palače" je bU potlačen ln kljub vsemu tru du preiskovalnega sodnika niso vi naselbin prišli pravi vzroki nikdar na dan. ... _ .i____________ li J Tako je U organizacija, edina svoje vrste na svetu, držsla vso Rusijo 15 let v grozi in trepetu in terorizirale na eni strani prebivalstvo, na firugi strani pa slabiča carja. Njeno najzanesljivejše sredstvo, da si ohrani oblast nad carjem^Je bilo strahovanje vladarja vseh Rusov. Sugestira-11 so mu, da revolucija dvigne glavo pred njegovo palačo in lahko vzplamti vsak trenotek, če ne nastopi odločno proti revolucionarnim elementom. In ker se car ni bal ničesar bolj kot revolucije, je vsglej ustregel reakcio-narjem. Odstranjeni Nikolaj- Nikolajevič je bil nad 15 let strah ruskega prebivalstva, kakor sam car; in ker je bil vodilni duh v "zvezdni -palači", je bila njegova odstranitev skoraj toliko kot uničenje te mogočne organizacije. Po zatrdilu ljudi, ki so poznali položaj, se je car skozi leto dni ozirpl po sredstvih, da bi se rešil neljubega strica, ker pač ni v značaju trmastega despota, da bi se klanjdl despotizmu drugega. Ali dokler je bil Nikolaj Nikolajevič uspešen vodja proti-revolutjije in potem še celo "veliki, zmagoviti'' vojskovodja, se ga car kljub vsemu trudu ni mogel rešiti, kajti za Nikolajem Nikolajevičem je stala garda. Sele ko so,Rus i sami, kakor pripadniki drugih narodov v Rusiji spoznali v Nikolajeviču zlega duha carske armade, je porabil Nikolaj II. ugodno priliko, da se reši neugodnega strica. Z njegovim pregnanstvom na Kavkaz je izginil iz ruske pomike faktor, ki je vodil Rusijo v pogin, in jpznavalci razmer so bili prepričani, da "zvezdna palača" ne preživi padca svojega vodje. Iz tejja izhaja veliki politični in zgodovinski pomen odstranitve vsiikega kneza Nikolaja Nikolajttiča. Vsekakor opozarjajo ruiki naprednjaki na dejstvo, ki zasluži pozornost, ds je dan po njegovi odstranitvi od vrhovnega poveljstva armade ruska duma, ki je bila vedno označena kot nazadnjaška, postala liberalna in stopila pred carja z zahtevami, ki so bile zs ruske .razmere radikalne. Resnica je sicer, da car ni izpolnil zahtev. Ce bi jih bil, bi se bil mogoče rešil; če pa je ostal slep za vse, je prišla revolucija. Zgodovinsko je pa vendar zanimivo, na kaj se je opiralo pričakovanje. ! Dokler so obvladovali Rusijo veliki knez Nikolaj Nikolajevič in "zvezdna palača", z Izključitvijo vseh liberalnih elementov, so šli tako zvani ok-tobrlstl, nekakšni zmerni liberalci, z vsako vlado. Domišljali so si, da bodo tako sami zavladali, ali p\ vsaj prišli v vlado. Toda vlada, ki se ji ni niti sa- Ujeti Italijanski časiniia ae raagovarjajo s generalom Monigo-menrJem. poveljnikom osme britske armade. njalo o tem, da pri pripustila ok-tobriste k soodločanju o vladnih zadevah, jih je izrabljala le za to, da bi z njih pomočjo izvajala svoje načrte. Tisti trenotek pa, ko so oktobristi spoznali, da je zaščitna moč vlade ("zvezdna palača") zlomljena in da imajo s posredovanjem veletrgovcev dostop k carji), so dobili toliko po-gums, da so pokazali barvor Ce se je do te dobe za nazadnjaško smatrana duma nagloma izpremenila v liberalno, se lahko sklepa, da so se oktobristi vrnili k svojemu prvotnemu programu in priklopili k strankam levice. Vlada namreč ni izgubila le svojo tajno oporno moč, ampak je celo naletela na opozicijo pri svojih doslej zvestih pristaših. Prva posledica tega pojava je bila, da je takoj pokazala svojo naklonjenost za majhne kom cesije. Nova večina dume se pa hotela zadovoljiti s temi drobtina-mi, zlasti že zato ne, ker se je vlada celo pri teh malih koncesijah branila, da bi jih vzakoni-la. Posamezna ministrstva so jih hotela le z dekreti naznani- ti, da bi jih mogla ob priliki zo- ni "firbec" gnal, da sem se šel tovarni Beelag Aircrnft Co. peradlrajo pet preklicati. Nova večina dume pa ni bila gotova, če ne vstane že jutri kakšna nova tajna sila, ki bi prisilila vlado, da obnovi stari red. Hotela je torej, da bi bila vlada vezana z dotič-nimi zakoni, med tem ko se je vlada ravno te izpremembe branila. Posledica je bila dolga par lamentarna kriza. Car je ostal, kakor je danes znano, gluh za vsa znamenja. Sprejel je le Goremijkijevo de-misijo in poizkušal z drugimi vladami. Zibal se je sem in tja med liberalizmom in absolutno reakcijo, nikdar pa ni pošteno mislil na kakršnekoli demokratične koncesije. Poklical je na čelo vlade Trepova, ki se je vedel nekoliko liberalno, a še tistih borih reform ni mogel izvršiti, ki jih jc bil nameraval, Car "batjuška" je nastopil odprto z reakcijo, ko je imenoval Ga-licina za ministrskega predsednika, kateri je takoj izjavil, da med vojnb ni časa za notranje reforme. Rusija mu je pa potem dokazala, da je čas še za kaj več. Namesto malih reform je izvršila —revolucijo. Jakob Zupančič. 386. Pripomba uredništva: Prosi mo, da navedete vir, iz katerega ste to črpali—preplasvali. Še o Rusiji Hermlnle. Pa.—V Prosveti dne 26. marca čitam dopis našega stalnega dopisovalca Franka BarbiČa iz Clevelanda pod na slovom "Rusija zopet na roše-tu". Ne bom citiral vae. kaj pi še, toda piše popolnoma prav in brez vsakega zavijanja. Je res tako kot on piše. Pomudil sc bom samo pri odstavku, kjer stavi vprašanje vsem onim, ki se vedno ogrevajo za Rualjo, da-U jim je znano, če se Rusi res tako zanimajo za nas kot se nekateri naši rojaki zanje. Dalje« pravi, ako hoče on kaj izvedeti o Rušili, Ikhko gre vprašat soseda, kajti on je bil Um oeebno in še trije drugi z njim. , - Jaz to rad verjamem, kajti tudi meni je precej znan tak slučaj, ko je Šel v Rusijo neki rojak iz naše našel btne— ne iz Herminieja, marveč iz Wyane. on in žena. Mož je bi) precej podkovan. Ko ae je odpravljal v Rusijo, je rekel nam drugim: 'Hvala Bogu. zdaj aem pa rešen te ameriške zarote in nikdar ve* se ne vrnem nazaj. Jaz grem v svobodno deftlo Ruaijo in adljo Amerika. . . " Jaz sem se kar prekrižal ln sem si mislil: Bog ti daj srečo, nam pa pamet, ki tukaj ostane-mb z našim plitkim razumom in kratko mislijo, da je tukaj še bolje za nas kot v svobodni Rusiji. In tako je križ res prav prišel meni, ki nisem bU nikoli namenjen v Rusijo,' in tudi več drugim, ki so se še cdo bolj zanimali za te ruske Slovane kot pa sami zase. Še ni preteklo leto, ko se do-tični rojak zopet nenadoma pojavi med nami ameriškimi Slovani, toda ne tam kot smo bili prej. To je bilo leta 1922, ko je bila v Pennsylvaniji velika pre-mogarska stavka. Ta mož je šel v Rusijo, mi pa stavko, po stavki pa smo se vsi razpršili v razne kraje. Tako je nas našel ta ruski svobodoljubec v Nortb Bessemerju in zopet pričel uživati sad svojega premogarskega dela. Ali bog ne daj, da bi mu kdo kaj omenil o svobodni Rusiji: takoj je bil ogenj v strehi in začel je polagoma; "Kaj ti veš o Rusiji? Ti ne veš nič o nji kot tudi jaz nisem vedel, dokler me diU ruske tovarne in ra v njene naravn* zaklade koT* icaki. Ruski narod je tako usmiljenja vreden k^ izmed nas. Pa naj zadostuje za h, Upam, da se £ mlatimo prazne slame. Takn. kdo piše, da to ni kapita l vojna in da vojna mora le je slepec današnjih dni in , q Jim člankom le sebe vara. 1 frank Fiak. Nekoliko komentarjti "e vrstice se bodo še nan* Culbertsonov načrt za i, federacijo in trajni m ul sem se ga ie v zadn člankih, toda kdor se h( bolje seznaniti, naj n, prečita njegovo brošuro (r » za naročbo sem dal zad, i_ J) ®H P« njegovo knji Total Peace". ki izide m<* - .a. Stvar je,vredna v« upoštevanja. In če se hoče c veštvo izogniti bodočim vojn« bodo še hujše od sedanje, dj ta dovolj strašna in vseunii Se bo moralo oprijeti te sličnega načrta za poknj in svetovno federacijo svrho trajnega in pravični miru. ■ osebno prepričati in poskusiti, ali je res vse tako svetlo kot nekateri svetijo to svobodno Rusijo. . . " In poskusil jo je toliko, da je postal popolnoma "brok"; še cape je prodal, da se je mogel vrniti v Ameriko. Mož se je pohvalil samo is tem le: "Milijonar sem bil pa le, ko sem enkrat prišel pod rtistyo vlado in izmenjal tiste moje tri tisočake dolarjev. Ob koncu leta pa ni bilo milijona, niti tiste narekovane svobode nikjer. In kaj mi bilo drugega' storiti kot vprašati za vizo in se odpraviti zopet nazaj v zakrpano Ameriko." Mož je pravil, kakšne potežko-če je imel. Ko so zaslutili, da mora imeti nekaj pod palcem, so ga kar na debelo skubli vsepovsod kamorkoli je šel okrog tistih vohunov in agentov. Ko so ga domalega vsega slekli, ao mu dali vizo in sedaj pa pojdi, od koder si prišel. Mož mi je prayil, da so bili v komuni, to je več skupaj in da so kar po tleh ležali, kot na primer mlatiči v starem kraju po nasadu. Rekel je, ko je prišla huda zima in jim je krava vrgla teleta, so se balij da bi jim tele zmrznilo, pa so ga prinesli v komuno, to je "stanovanje". Mož je pravil, da je malo zaspal in ko se je tele ogrelo, mu je sko-čllS na prsi s tako silo, da je mislil, da je po njem. "Potem sem pričel premišljevati, kako bi sc rešil te nepričakovane ruske "svobode" in tako sva sklenila z ženo, da greva, od koder sva prišla. In tako sva storila, kakor hitro sva mogla vse urediti za odhod v Ameriko." Da me ne bo kdo napačno sodil: O tem mojem poročilu jsz ne morem trditi, da jc bilo res tako, ali večinoma tako povedo oni, ki so se vrnili iz Rusije. Saj ste čitali Judničeve dopise in še par drugih, ki so prillčno tako poročali kot U rojak. Pretežna večina teh ruskih vnetnlkov se je vrnila, to je vsi, kl so se mogli. Ali nekaterim so pa sredstva pošla in so bili prisiljeni Um osUti, ker nl bilo druge pomoči. To se pravi, da je Šlo več ne-Ših rojakov tja z neko potegavščino. Ampak vsi oni, kl ao Rusijo Uko hvalili in ljudi nabirali za tiste ruske komune—niti eden teh nt šel tja. En Uk tiček je še danes nekje v Detroitu. Bil je zelo glasen, kaj in kako je v ruski svobodi, ali on nl šel tja. Da je Rusija danes to. kar je. je precej zasluga tudi ameriških Te na tovnol DoUknil par z njim no slov torek) ki je joča, ali I ske Zadnjič sem omenil, da Culbertson s svojim zelo revo cionarnim načrtom za svetov policijo na podlagi kvotne d rožene sile tako rekoč razcle največjo kontradikcijo in p6 zal, da je lahko-"koza cela volk sit." Omenil sem tudi, on predlaga dvoje vrste svet* ne policije, ki naj skrbi za r tovni mir. PWo silo on imeni "narodne kontingenta", dn pa mednarodni "mobilni k ali zbor. In tukaj je njegov n značilnejŠi in tudi najrevoluc narnejši prispevek k vprašan kako naj se svet organizira trajen in za vse narode pravii mir. o Po tem načrtu bi velesile sestavljanju miru in sveta federacije določile velikost s tovne oborožene sile—Oulberti sugestira dva milijona moi rodni kontingenti bi tvorili 7 te skupne "svetovne policij mobilni zbor 22%. Velike ali večje države, bi bile obenem sklicateljice nekakšne vodilne sile pobk skih federacij, bi prispevale jaštvo za narodne kontinge na podlagi določene jim kv< Na podlagi tega načrta bi Al rika na primer dobila kv 20';, Anglija in Rusija v« 15%, Francija, Nemčija, Polji Turčija, KiUjska in Indij« v ka štiri odstotke, Malajska fe racija in Japonska vsaka ( dva odstotks, sli skupaj 7 skupne svetovne oborožene i To je brez domače policije narodne garde. o Te številke sicer ne pomen dosti, ako ae človek ne pogl vanje, oziroma v celotno vp šanje narodne obrambe in » tovnega miru, kakor tudi v lotnl Culbertsonov načrt. A pak prav v teh kvotah, v številkah je, skoraj bi rekel pomen tega načrta. Oboroii sile bi bile na podlag teh lr tako razpoložene in organizir« da bi ne mogla nobena drži in nobena možna kombin* držav z uspehom napasti dn države, kaiti vsaka agreri* država ali kombinacija drfst Ukoj imela proti sebi vso odf svetovno oboroženo sila In Uklh izgledih za gotov porsi nobene države, ne glede močna, ne skominah, po W ji in "žlvljenskem" prostoru (Dalj« aa J. «trss»J Pred dvajsetimi IH (Iz Prosvete, 6. spni« Domače veati V Berthv je bil pri delu v rovu uW letni Alojz Fetrič z Gore pn dražlci, član SNPJ. Delavske veati apet v mezdnem {ibnnju ns n poljih premoga. InoMstve. Franoj'*. grozila z ilgonom pol ^ Nemcev iz Porurj* * Sovjetska ^ vlada Je btla P°PUvljrT*J testi tujih držav pn* "J duhovnikov; amrr»*k» tudi protestirala. 1 Vesti z jugoslovanske fronte Poročila Jugoslovanskega informacijskega centra in dfttrfh virov COVOH PROFESORJA LAV-^ RINA London, 20. marca (Radlopre- jjnna služba).-V teku sloven-^oddaje je prof Lavrln govori približno naslednje: Nernci smatrajo, da mora toplarna vojna prinesti totalno Učenje duševnega in kulturni i^iivljenja vseh podjarmi jenih Utev. V pogledu medseboj--STodnošajev med narodi so toni Nemci sprejeli načelo nekak-toeta nacionalnega kanibalizma m uničujejo kulturno življenje vseh onih narodov, ki pridejo pod njihovo oblast. V početku svojega režima so ali knjige doma, v svoji i deželi. Čemu naj bi torej pali bolj človeško v zasebnih dež&lah, prav posebno pa | je takrat, kadar pridejo v stik i narodi, ki so jim trn v peti, kakor na primer Slovenci? «Naj-pr, j so na ČehoslovaŠkem unl-ftli šole, ustavili prosvetno delo in zapirali mladirlo. Od tam so Jfcenili naprej in opustošili vso Svropo. To je logično in v nemškem |uhu. Vračajo se nazaj v pH-litivno divjaštvo. Toda Evro-i tega ne bo sprejela. Ona se ori, ker je različna od Nemcev fo svoji morali, kakor je različna kultura od barbarstva. V lem pogledu so vsi narodi eno-Sušno istega mišljenja. S ponosom poudarjamo, da je ni delež v tej borbi ogromen. *ta 1918 smo začeli v^svoji no-i svobodi razvijati zapadno kul-iro in smo jo dvignili do zavihu ja vredne višine. S ponosom »glasa mo, da v naši literaturi li bilo prostora za šund. Znano am je tu v Londonu, kako kisno je težka vaša borba za ■nek. Toda naša kulturna ln Ina premoč nam bo še več Vardnlku Karlu« očeta Valentina ln matere Verdnik Marije, roj. 12. XII. 1905 v Slapem, bivšemu jugoslovanskemu orožniku v begstvu. Iz teh razlogov je sodišče proglasilo za krive pripisanih jim zločinov in jih kot takšne obsodilo v dosmrtno ječo. Zaplemba imovine upornikov Zaplcnja se vsa premična in nepremična imovina brez izjeme, lastnina upornika Hribernlka Frlca šiv. Jakoba in Terezije Demšar, roj. na Koroški Beli 17. julija 1913 in bivajočega prej v Ljubljani, Celovška cesta 50, upornika Medveščka Rudolfa JoŽefovega, roj. v Gorici 21. februarja 1908 in bivajočega prej v Ljubljani, upornika Romavha Patra pok. Petra in pok. Ivane Hafner, roj. v Admontu 20. maja 1898 in bivajočega prej v Ljubljani, Pod-limbarskega ulica št. 27, upornice Kos Laopoldine. neznanega očeta in Kos Josipine, roj. v Idriji 6. novembra 1889 in bivajoče prej v Ljubljani. V...-Is Celja Lokalni nemški časopis prinaša dne 2. marca pogrebna oznanila osmih oseb, ubitih od "banditov"; eden izmed njih je bil "Blockfuehrer", drugi pa "Scharfuehrer der Wehrmscht" v Celju. (Blockfuehrer je poveljnik skupine hiš, ki v nacistični upravi izvršuje skoraj diktatorsko politično oblast nad vsemi, ki stanujejo v njih, Scharfuehrer pa je poveljnik čete. nacistične mestne straže—op. JIC.) Uporniško gibanje v Srbiji New York, 23. marca (United agala kakor orožje in nam Nations Information Service), jamčila plodove zmage. Motijo se oni, ki mislijo, da je ■sj prišla že naša zadnja ura. ■ slovensko stvar ne brani le telesni odpor, temveč tudi moralna čistost. Napnimo svoje sile, složno si začnimo iiti boljšo bodočnost na te-elju težkih izkušenj zadnjih rih let. Razvija j mo ideje ln inote, na katerih bo počival boljši svet. • » * London, 23. marca (Radlopre- m služba).—-Slovenska ra-idaja londonske postaje je »edla službo, ki se imenuje 'las mladih Slovencev". V tej reditvi zastopniki mlajše ge-racije Slovencev poročajo na-iu v domovini o položaju zu-»J v svetu in o naših sloven-problemih. V prireditvi z 2.1 marca "Glasa mladih vencev" je govornik obravna-načrte za reorganizacijo gobarskih razmer v Sloveniji. Marjal je potrebo dalekosež-liocialnc preureditve in iz-jbo velikih javnih del. V . . , — ttPP.ED VOJAŠKEGA SO-DIŠČA [te Bazovice, Kairo—od 14. fe- irJa 1943—v izvirnem baae- n.) Vojaiko vojno sodišče vrhovihipovc Ijništva oboroženih sil ■Slovonijr> m Dalmacijo, odsek Mubljani. jc i/reklo naslednje Bolgarske čete igrajo čedalje večjo vlogo v vojnih operacij oslšča, naperjenih proti gerilski mu bojevanju v Jugoslaviji. Zdaj so se te operacije razširile tudi na Sumadijo in prav do bližine Belgrada. V bližini Niša je prišlo do lju-tih spopadov med srbskimi rodoljubi in bolgarskimi četami. V sofijskem časopisu "Utro" je objavljena vest o smrti vojnega obveščevalca tega lista, po imenu Rumen Jankova, ki je bil ubit, ko je spremljal vojaške sile okupatorjev, o katerih delovanju je poročal. Njegova smrt dobro označuje, da so se tam razvneli boji zagrizenega zrfačaja. Niš je važno Železniško križišče na spoju glavne' železniške proge iz Belgrada v Sofijo ln Carigrad. }t j« Namako poročilo o položaju na HrvaŠkem ob koncu februarja Nemški časopis Neue Ordnung prinaša dne 28. februarja naslednji pregled splošnega položaja na Hrvaškem: "HrvaŠko časopisje objavlja podrobna poročila o velikih operacijah čiščenja, ki so se začele sredi januarja v predelih južne in jugozapadne HrvaŠke; cilj teh operacij je popolno in končno veljavno uničenje kamufliranih velikosrbskih komunističnih tolp. Dočim so lani različne teroristične skupine načrtoma zaaedale in pustošile obširne okraje, v zadnjih mesecih ni bilo več govora o nobenih široko zasnovanih uporniških akcijah; uporniške tolpe so oslabele in njihovi ostanki so se umaknili v neprehodne gorske okraje v Bosni v velike tamoŠnje gozdove. Nemško-hrvaške sile so prodrle že globoko v notranjost goratega ozemlja v zapadni Bosni in zasedle vas Bosanski Petrovac, ki je bila dolgo časa izhodišče napadov teh roparskih tolp. Druge kolone prodirajo v centralnem odseku vzdolž reke Sa-na v gorsko skupino Grmeč v ju-gozapadni Bosni. Večji del teh jugozapadnih predelov Bosne je že očiščen; uporniki so se umaknili dalje nazaj v gore in na svojem umiku rušili vasi in prometna sredstva. V osvobojenih krajih se je takoj začela rekonstrukcija, dočim se prebivalstvo, katero so teroristične tolpe izgnale, počasi vrača v svoje porušene domove. Vojaške operacije, ki se vrše v ozkem sodelovanju z letalstvom, so jako težke zaradi ne-prohodnosti ozemlja, na katerem so vse prometne zveze porušene. Nemške čete so prodrle do mesteca Ključ ob Sani, ki je v razvalinah; s tem je zdaj sklenjen obroč okoli Krajine in vsega 11-škega sektorja. Obe pokrajini sta zdaj obkoljeni od hrvaških, nemških in italijanskih čet. Začelo se bo po načrtu čiščenje tega ogromenga kotla. ~ Partizani so doživeli uničujoč udarec, kajti odrezani so od svo-e poglavitne oskrbovalne baze. lavni stan partizanskega štaba j£ tudi že v naših rokah." ^ «uo \ r. ji n Pismo iz Londona (Is vir no poročilo Prosveti) it laio Je 0 Slovenskem narodnem kon- iiU ia A mak. I Angleški radio o odporu v Jugoslaviji Boston, 22. marca (Christian Science Monitor).—V svojih oddajah za Evropo je javil angleški radio, da se nahajajo geril-ske sile še vedno v težkih bojih z okupacijskimi četami osišča na jugoslovanskem ozemlju. Nemci in Italijani napenjajo vse svoje sile, da bi zadušili partizanski upor, ki ogroža njihovo zaledje zdaj, ko "se pojavljajo vedno' določnejše grožnje proti mehke- ( mu trebušnemu delu evropske' trdnjave." V teh velikih bojih | uporabljata oba nasprotnika ar-tiljerijo. - Pišem vam o osebi, ki je nisem niktlar poznala. O komur ne vem ničessr, "ne kje se je rodil, ne kje ga je vihar podil." In vendar mu pišem nekrolog, ko nimam po običajnem pravu nobene prsvice do tegs: nisva se skupaj igrala kot otroci, nisva hodila skupaj v Šolo, nisva si bila prijatelja in znanca. Samo ta dejstvs vem o njegovem mladem življenju: ds je bil doms iz Ssrajevs, ds mu je bilo ime Neboj|* Kujundžič, ds je študirsl tehniko v Angliji, ds je šel prostovoljno med angleške letalce RAF, da je bil prejšnji teden ranjen v angleškem bombniku nad Nemčijo, da je umrl 7. marca v Angliji in bil pokopan dva dni pozneje v angleški zem Ui. Ta dejstvs so dovolj, ds človek obstane ln pomisli: kakšna je ta vojna, kako pride do tega, da je bil srbski Študent včeraj pokopan v angleško zemljo, ko so fanfare zvenele "Last post" v solnčni, mrzli marini dan? Vedno je bilo tako, da so se vojaki borili daleč od doma, da so neprestano mislili )ia dom in si želeli domov, da pa so padali v tujini. Spominjam se vojaškega pokopališča po zadnji, svetovni vojni v Novem mestu. Dolge vrste krlžev, malih, lesenih kri-žev, vsi enaki, vsi v vrsti, vsi kakor v uniformah; s tsblicsmi, ns katerih so bils zapisana imena. Otroci smo včaaih čitali ta imena, pa jih nismo mogli, preveč tuja so bila. Madžarska ln nemška, nismo jih znali izgovoriti. Slovenska imena pa so bila Bog ve, kje po svetu, kjer jih niso znali čitatl; nekaj jih je bilo tam ob Soči in Plavi, pod Sveto Goro ln Krnom. Italijani so nam vzeli našo zemljo in naše grobove, da so potujčill imena na njih. V tej vojni je pa vse še bolj pomešano kot ja bilo v prejšnjih. Z LONDONSKEGA RADIA London, 24. marca Radiopre-jemna službs). -r^V oddaji v srbohrvaščini poudarja govornik, da naši sovražniki z vsemi sredstvi, s propsgsndo, prevsro, hujskanjem in naailjem, z denarjem in s pomočjo Izdajslsklh e-lementov, poskušajo doseči, ds bl se Jugoslovsni poklali med seboj in ns ts nsčln napravili zsnje več "življenjskegs prostora", Naši prijstelj pa žele, da bl bili složni ln močni.' Oni hočejo, da bi Srbi, Hryati in Slovenci, a ne le tl sami, temveč tudi Bol* gari, igrali čim večjo vlogo. Dokler bomo razdeljeni, bomo vedno predstavljali le razbito ln razpršeno armado. Naš narod mors nastopiti složno, da se reši bede in stopi v vrsto nsprednih narodov. Ko sem pokszala znancu papir- Tbe (taickest, Svrsst Wiy T0U Cm Help Wis This proti:" ^ Josipu. OčeU Jakoba F™1' '« (lajvode Neže, rojene-*XII. 1922 v Brusnicah in |jOivaj«k:emu, železničar- rZ«*nciču Avguštinu, očets H"*' IM Halero Kos Frančii-2«. IV. 1922 v Mali Stani in tamksj bili'i "'vaiju, TJ^nu F rancetu. očeta Fran-r "»-"en Rajer Marije, ro- r;; s< »m™ m vii. mu l " hivajocenro, železnl-' ' Vs,'m v begstvu, J ^^ Alohu. neznanega Vidmar Neže, VI 1914 v Vrtači '■•mkaj bivajoče-v '-»porih. Slavku. neznanega / " Frančiške Sku-"'J«m Lakcncu 9. k 'J bivajočemu v &r. 'aik r-1* gresu, ki sem jih dobils is Amerike, jo nsj prej vzkliknil: "Slovenci na Solomonih in Bataa nu!" — "Da, z ameriško armado, ali slovenska kri je le." Včeraj so pokopali srbskega študent/ v angleško zemljo, če moj brst umre danes, ga pokopljejo v ita lijansko, kjer je v koncentracijskem taborišču. Jamesa so pokopali v morju pri Gibraltarju. Vsak dan pokopljejo tukaj Cehe, Poljake, Norvežane, Francoze. Tako smo se navadili, da jo postal London mednarodno mesto, da na svojo sramoto, no vemo in jih ne poznamo« kar bi morali vedeti in poznati naše ljudi, kl se bore v angleški armadi. Ker so naši in ker so redki, tako redki, da mslokdo ve zanje in se jih nihče ne spomni. Da jim nihče niti ne posveti zemUe, v katero ga sagrebe z besedami Ruperta Brooka: "Da je ta košček Anglije za večno Srbija, Jugoslavija." Ali morda delam krivico generalu Simovi-Ču — mogoče so mu šli ti verzi po mislih, ko je bil ob grobu mladega srbskega letalca. Nobojša Kujundžič bi še lahko bil zdrav in živ in srbski študent v Angliji. Še jih je nekaj, tudi dsnes. Kako je prišel v RAF? Jaz vem, kako se je to moralo zgoditi, ker sem bila takrat tukaj. Večina Jugoslovanov je prišls kasneje, pa tega ne morejo razumeti. Kako bi mogli razumeti, kaj je RAF pomenil zs Anglijo v Čssih "Battie of Bri-tain"? Ksko smo jih gledsli na nebu kot bogove. Bili so junski našega časa. In srbskPitudent je to videl. Potem je prišls vest o nemškem bombsrdirsnju Belgrada in Ssrsjevs. Nebojšs Kujundžič je morsl biti sprejemljiv ln gibek kot je vrbovs mlsdiks. Odvsdll se je sedeti po ksvar-nsh ln piti ksvo ln govoriti o politiki, biti v duši nihillst. Anglija ga je nsučlls več, kskor njegove tehnike. Naučilo gs je biti pozitiven ln konstruktiven. Noučlls ga je, da uspehi ne pridejo od razpravljanja grsndioz-nlh načrtov, kl vedno ostanejo ns psplrju, če se jih nekdo nekje ne loti s ponižnim, skromnim, vsskdsnjim delom. Zdi se ml, ds jo bil ponosen ln srečen, ko so gs sprejeli v RAF. 2ivel ln delsl je skupej z Angleži ln prsvljo, ds so gs njegovi tovsiišl oboževsli. Postsl je poročnik in dobil je v roke usodo svojegs sngleškegs bombniku in possdke. Poslali so gs nsd Nemčijo, ds je nspsdel sovražnika ns njegovem domu. Prejšnji teden se jo vrnil nsd Anglijo, t bombnikom v pismenih. Possd-ki je zsukszsl, nsj posksče iz zrakoplove. Bili so nsd sngls-škim nftstom. Ce bi zdsj zapustil letslo še on, bl sa zgrudilo nsd mestom in žrtve bl bile težke. Vodil ga jo dalje, da je bilo prepozno, da bi si ssm rešil življenje. Pred neksj dnevi je bilo piss-no v Timesu: "Evropsko sodelovanje je včsslh mogoče doseči, če velike silo v sozvočju vrše neko umerjeno nadzorstvo." Angliji so je posrečilo, de jo doseg-ls to zs čass vojne nad mednarodno družbo vojakov, ki se bore z njo. Tudi Jugoslovsne imamo v njej, čeprav jih je malo. Uče se boriti skupej in umirsti skupsj. Naučiti se moramo še živeti skupsj v miru. Zsto je vsžno, ds sa poznamo med se-bojs-da vemo, da je vssk med nsmi zmožen enakega herojskega obnašanja, fto nekaj je dosegla Anglija. Prišla )e do neomajnega prepričan js, ds je prišlo do svetovnih vojn, kadai ao s** velike sila obdala V zidovi In hotele živeti ssme zase. IO> se niso hotele ukvsrjstl z usodami drugih. Mir ja eden in nedeljiv, vojno je eno ln nedeljivo, svet je eden in nedeljiv. Zsto je tako Važno, ds so poznamo med seboj, ds delemo skupsj, ko je tre-bs delstl skupsj. Nebojšs Kujundžič ni zapustil le lopega spomina dobrega Srba in Jugoslovana, temveč je zapustil spomin dobrega zavezniškega vojaka. Dobrega moža bodočnosti, kar bodočnost bo u-stvar jena is ljudi, ki niso le dobri Slovenci, Srbi, Jugoslovani in Amerikanci, ampak, kl so dobri tovariši vseh dobrih. DoUnjka Buy Au Dsftfis« BONDS—STAMPS Now! Glasovi iz 1 naselbin (Nadaljevanj« s t. strani.) < račun svojih sosedov, na rsčun podjarmljenih ljudstev. • Drug« značilnost tega kvotne-ga načrta sa svetovno oboroženo silo je, da bl tudi nsrodni kontingenti, ki bl bili sicer stalno nastanjeni v državsh svojegs izvora, ne bili več nsrodne armade v današnjem smislu, msr-več bl bili podrejeni cdlnole Svetovni federaciji, kateri edino bi prisegli svostobo. Obenem bi jih ta prisega vezsls—vsakegs vojaka—da brani sv4)o deželo pred sovražnim napadom. Tako bi bila "volk sit in koza cela": vssk vojsk bl bil pod prisego obvezen, da kot član mednarodne policije zs tihreno trsjnegs svo-lovnega miru no brani le svojo držsvo pred nspsdom, msrveČ tudi vssko drugo držsvo, Člsnlco Svetovne ftklersclie. Ts medns-rodns srmsds ne bt smela pose-gsti v notranje razmere poss-meznih dežel, to jo zs potlsčitev revolucij. ♦ Tsko bl zs svojo Ustno obrambo imele vse večjo držsvo ln pokrajinske federacije na svojih tleh svoj dol mednsrodne ln obenem nsrodne oborožene silo, manjše državo, kl so v dansft-njem svetu vojnih Istsl, tsnkov ln drugega'*teftkeg* orožje prepuščene ns milost in nemilost mogočnih industrijskih držsv In bi bilo toroj trošenje vsskogs densrjs zs Jcsko lsstno armado brespomombno zspravljs* njs ljudskega densrjs—to mole države bl pa Imele nsjboljšo pro-tekcljo v mednsrodnem mobilnem sboru, ki bi bils nsjmočnej-šs enots svetovne oborožene sile vedno pripravljena zs obrambo vsskegs nsrods, tudi ftsjmsnjše-gs. In vssks msla držsvs bi prl-spevsls svojo kvoto v ts mobilni zbor mednarodne policije. Torej tudi tuksj bi bila—"volk sit in koss cela." ' a Kot že rečeno, bi vssk vojsk, bodisi narodnih kontingentov sli mobilnegs mednarodnega zbora prisegel zvestobo Svetovni federaciji ln skosl njo tudi svoji domovini, ki bi bils člsnlcs prvo. Vsi bl bili tudi ns plsčilnl listi Svetovne federacije, od navadnega prostsks do nsjvišjegs poveljnika. Ta svetovns policljs bi bils sestsVljens Iz prostovoljcev s predpisano višješolsko is-obrszbo, Služili bi po pet let, nič več, nsksr bi prišli lshko ns listo zs uradne službe Svetovne federacijo, oziroma bi imeli prednost do teh, služb, zs ksr bi se vežbsll tudi pri vojsklh. • Tretja značilnost tegs nsčrts je, ds bi prešlo vse izdelovsnje težkegs erožjs po vseh deželah v področje Svetovne federacije, ki bi Imels popoln monopol nad to produkcijo, Privstnl industrijski interni trgovci s smrtjo"—bl Izginili s svetovnegs po-/01 ilčs, kskor tudi državno izdelovanje težkega orožja. Državo ali privatni interesi bi lahko Izdelovsll v bodoče le lahko orožje, ne Olžje »d strojnic zs notranjo policijo sil narodno gardo, do kalere bl bila vsaka upravičena, toda ne do profesionalne armade. Po tem načrtu bi bila vsa orožna industrija Uko organizirana, da ne bl v nobeni državi produ-cirall težkaga orožja za Izvoz. Z drugo basado: vsaka izmed večjih držav, kl so upravičene do narodnih kontingentov, bi izda-Isla le svojo kvoto orožja, kl bl bila enaka kvoti svojaga kontin- \ genta mednarodne oboroženo sile. Nemčija bl ga na primer lahko izdelala za svoj kontingent in deloma za mednsrodni mobilni zbor le štiri odstotke svttovno produkcije orožja, Amerika 20',f, Rusija in Anglija po 15% itd. Vso orožno industrijo v vseh državah bi prevsels Svetovno federacija pod svojo upravo skozi svojo korporscijo, ki bi Bils orgsnisirana v ts nsmen. Seveda bi to industrijo kupila od lastnikov, ps bili privatniki sli države. • Tukaj naaUne vprašanje, kje so finance Svetovne federacije? Zelo važno vprašanje. Avtor toga načrta v brošuri ne omenja nič drugega kot to, da bo njen edini vir dohodkov leiaa članarina od pridruženih držav. Te bl plačevale pristojbine sli "ases-ment" po številu prebivolstvs ln po svoji gospodsrski sposobnosti. Rsčuns, ds bi bilo to mnogokrat—tudi dvsjsetkrst ceneje sa vssko držsvo kot ps vidrlevanjo lsstne srmsdo. D« bi bilo mnogokrat ceneje, je gotovo. o Je le več drugih fss tegs načrta, katerih se nisem dotsknil, ns primer ssčssns sli nrovtso-rlčne vlsde Svetovno federacije, kakor tudi ne pokrajinskih federacij. Avtor pravi, ds U ničrt lshko tskoj postsne meso in kri, kskor hitro bi gs osvojilo par velesil—ali pa tudi samo Združeno državo, ksjti msnjše držsvs bl so no mogle upirati in tudi nI boljlegs ss njih bodočnost kot jim nudi ts nsčrt, V svojih srgumentlh js tudi solo logičen in preprlčevslen, ko pravi, do bi so oslščna fronta naglo skrullls, sko bl so Ameriko, Anglije in Rusijs oprijelo tegs nsčrts-Ki-tsjsks bl se gs skorsj gotovo bros pridržkov-ln vojno bi bila veliko hitreje končono kot so ps dtnss izgledi. Sploh jo svtor mnenja, ds bi so vojno toliko skrsjšsls, ds bl s prihranjenimi mllljsrdsml dolarjev lahko po- Kvlll vso mstorlslno Škodo v •opi ln lo kje drugje. In ohranjenih bi bilo tudi milijone človeških žrtev. s o * t r • ■ • ..i ; ' Ts načrt jo ros Usodno vabljiv in tudi tsko praktičen, di bl se lshko Uko rekoč čos noč.pri-čol Isvsjsti. 60 bolj ps js dsle kosežen ln rovnlucionsron, kajti po tem nsčrtu bl so svetovna politika vseh držsv radikalno spremenilo. In baš to js njogo-vs nsjvečjs hiba; praktičnost In dalekosežnost. Nekateri gs kri-tisirsjo, ker jo preveč deUlU-rsn, smpsk po mnsnju pises (oh vrstic js bsš to selo dobra stran nsčrts. Sevocfa detajli na bodo vsi tski ostali, ako bi se tegs hs-črU oklenili v Wsshlngtohu, Londonu in Moskvi, msrvsč bo do lahko spremenjeni v msrsiks-Uri točki. Tods je vprsšsnjo, lo so gs bodo oklenili, ksjtr "praktični" državniki so nsvsdno udsrjeni z veliko slepoto, bolj ps se razumejo ns splotksrijo, ps bile zahrbtna aH zskulisno Ur , ns igranje—Mpower politlos". In zsto človeštvo zdaj tudi krvavi iz milijonskih ran. Po mnenju plscs teh vrstic Je vss srečs Culbertsonovegs načrta, sploh vsakega dalekosož- nega ln revolucionar noga načrta odvisns od tegs, koliko daleč bo s njim prodrl mod smerilklm In sngleŠKlm ljudstvom. Vos, med nsvsdnlm ljudstvom, ki do-prinsšs nsjvečje žrtve v vojnsh v vseh ozinh Kar se Rusije tiče, je odvisno od dikUtorjs Stalina, ki ima prvo in zadnjo besedo, kakor Hitler v Nemčiji. Da ga bo glidal sumljivo, kskor' ga bodo tudi torij! v Angliji— ytfs, lahko tudi delavski Urlji— _ in burbonci v Ameriki, to lshko pHčskujemo. Kar s* njegove skeme ss centra Ino-e v ropsko federacijo tile, pismu teh vrstic vidi, do bi svtor s svojim nečrtom ns letel ns veliko msnj odpora, čo bi določil Cehoslovskijo za vodilno državo, to je sa inicUtorko pokrajinske federacije, namesto Poljske, sli pa obe skupsj. Poljska bi bilo ros nsjvečjs držsvs v tej federaciji, toda jo bila vse kaj drugega kot minimalno Ide slns diUvs. Ns drugi strani 00 si pa Cehi ln Slovaki zgradili po zadnji vojni lo precej polteno demokratično državo s širokim Ugledom po svatu. ZNANCI ČRTICI ANT. ADAMIČ OSVETA (S« nadaljuje.) _ Obupne misli so drevile Poloni po gUvl; sesula se je na stol Bradica, ki je po njej poganjal svilen, komaj viden mah, se ji je tresla in glava ji je lezla na prsi. Bi dejal, da se smeji umi sebi, toda čudo — solza ji je zdrknila na lice, ki si jo je utrla z žuljavo roko. Jezikavi hlapec Jernač je prlkrevsal v kuhinjo. "Se že zopet kremžii Rajši bi na mizo postavila, kar si scmarilsr jo je pozdrava "Ježeš!" se je prebudila Polona. "Nikar ne vpij.' Čakam, da pridete vsi." Jernač se je godmjaje zavalil za mizo. Franca mu je, prišedši k mizi, spodnesla komolec. Pastir Tinek je že oblizsvsl še suho žlico. Polone je postavila kadečo se latvico na mizo in sedla za vogaL Molče so pometali vase in se prekrižali. Poslednji je odhsjsl Jernač. "Kakor sem U rekel že včeraj, stara," se je poslavljal od Polone. "Na sejmu ti kupim ogledalo, da sc boš v njem občudovala." • "Kako je dejal?" se je okrenlla Polona h gospodinji, ki je bila prišla v kuhinjo. "Jernač je zlobnega jezika," se je nagnila gospodinja smehljaje k naglušni Poloni. "Podražil te je, da ti kupi ogledalo." "Oh, čemu? Nikdar mi ne privošči prijazne besede; vedno me zbeda." Obrisala si je s predpasnikom oči ln šla pomivat kuhinjsko posodo. "Ne cmeri se vedno! Tvoj obraz je že kar razpotegnjen, da človek ne ve, ali se smeješ ali jokaš." Gospodinjs si je odvezala predpasnik in odšla v sobo. Polons je pomivala ln vzdihovala. Ko je po-čedlla, pospravila in pomcla, je sedla na >tol in prekrižala roke. Glava jI Je lezla na prsi, obrsz sc ji je spačil. "Jaz, šavra aem se zmešala, da sem šla k tem konjačem, ki so! Mar bi blls šls z Jernačem na četrt vina ... Dobre zobe so mi poščipali... novih ne morem nositi,.. uh ... ljubi Ježeš." "Če se tebi nl zbledlo, Polons, pa tudi ničesar nočem," ss je ujezila gospodinjs, ki jo je spet zalotila, kako zdvaja. "TI nesrečni zobje! Pozabi že vendar. Res, prismods st Zdaj pa k detelji na dolgo njivo, le hitro!" Polona se je v solzah odpravila. Ti nesrečni zobje, prsv zares! Kolikšno razočaranje, kako globoka tuga! — Zakaj? Čemu? Saj je niso naravnost pregovorili, ampak samo svetovsll ao jI, nsj gre v mesto k zobnem zdrsvniku. Vedno je tožila, da bo kmalu vsa škrbssts. "Saj Imajo tudi druga nove zobe — še zlste. Ne, z Istih ne maram, ampsk čisto nevedne bi, take, da bi vaaj žvečila laže." Preprosto zvedsvo je nategnila vrat ln se zazijala v gospodinj ins usta, nakar ji je U vedno pokazala hrbet. Obilo zaslug za Polonlno nesrečo si je stekla domača hčerka Jetka, kl je učlteljevala Um nekje za gorami. O božiču ji je modrovala za zapečkom: 'Dobri zobje — pol zdravja, PoglejU, tetka, U moj zob; z zlatom je prevlečen, in U je nov. Fej. če bi zijala luknja! — Boli? NIČ. Denar imate, Utka; le pogum in nič se ne boju." "In pomladilo se boš za petdeaet let, babše," je pljunil Jernač. "fte možila se boš, hu," je čvikala Franca, kravja dekla. "In vi mati?" Kakor da ni ališala zbadljivk; Polona ae je zagledala v gospodinjina uaU. Gospodinjs ae je je okrenlla ln dejala: "SUrs ai že več ko dovolj. Kakor hočeš; tvoja glava, tvoj svet" Polona se je odločiU. Morali bi jo videti, ka- ko je neko popoldne široka ae reža je stopila v hišo! Kot repa beli, novi zobje, daljši in mlajši obraz, in oči so se Poloni iskrile kakor ne-vtptt. "Hitro ao vam jih naredili," se je čudiU Jetka. Polona je tleskala z rokami ln kričaU vsa presenečena: "Pol klobase sem pojedla ln staro žemljo; pa kako z lahkoto, kot pred štiridesetimi leti! Tudi mlajša se zazdim, za pet — za dvajset let!" Kakor pav se je šopirila. Jernač je prilomastil v hišo, a ss takoj zasukal na peti; odžvižgal je. Franca je odšU za njim in mimo Polone, kot bi je živ dan ne po- Veselila se je ž njo samo Jetka, mati njena je pa kot modra starica molčala. Polona nl spsla vso noč. In še teden dni je bila vsa hiša polna njenega prešernega smeha. Potem pa — kakor bi odsekal. Polona je utihnila in sa potikala po kotih. Jetka je biU že davno odŠU tja nekam za hribe, Polona je pa ša vedno molčaU ln lezla v dve gubi. Samo "ja" in "ne" ter solze v očeh ... Prva je opazila gospodinja, da Polona nič več ne nosi umetnih zob. Večer za večerom je posedala Polona na svojem postelj iŠču in ae pogrezala v turobna raz-mišljevania. Večer za večerom je ihtela v po-sUlji. V sanjah se je jokala. Jutro ji je priklicalo nove aolze v oči, žaloat ji je orala globoke brazde na lice, ki ga ni razvedril noben aolnčni žarek, noben še tako velik praznik. Solze ao ji drugovale tudi v kuhinji; ž njimi je greniU aok ln mllnce, ž njimi je izpUkavaU Utvice, kožice in žlice. V srcu je biU uverjena, da jo je kaznoval Gospod za ničemurnost ln za vsa skriU, nikdar razodeU koprnenja. Jedka bol in kes sU ji razjedaU srce. "Savra, aem ae zmešaU ... Še dobre zobe ao mi poščipali ti neumni konjačl . . . Ki so . . . Ježeš . . .!" Večer za večerom ae je ob lojeni sveči ogledovala v črepinji ubitega stekla. Dvignila je ustni ln ogledovaU svoja bledlkava dlesns. Brez zob le tu pa tam še rjava sled kot snet, opUjens, zničena. Odložila je sUklo ln šla k skrinji, kl jo je odklenila. Globoko med obleko je imele skrito hranilno knjižico. Koliko je potrošila za nove zobe? Listala je po knjižici i tresočo se roko. — Skoro vse Je izdsU. —• Prihranek desetih — dvajsetih let ... In čemu? Za nove zobe, ki ao zanič! In kako ji vsi privoščijo to nesrečo; nemars tudi Jetka! Ne, Jetka je predobra; ampak celo U Jernač, kl je vedno o njem mlsllls samo lepo in zaradi katerega je še največ ... Zagrebla je lice v dlani in lhUU. Večer za večerom Je posedala poUm na svojem posUljišču in ae potapljala v gren-kobne mlahli. V sanjah je stala pred alUrjem z venčkom na gUvi... Polona je vidno hujšaU. Jetka je prišla domov. Ko je zaznala za Polonlno nearečo, ae je ogorčena napotila v mesto. Zvečer je vrnila Poloni umetna dlesna, rekoč: "Oštela sem jih, kako so zamogli napraviti Uko vrnilo. Sedaj ao jih popravili; Polona, le poizkuaiU ln videli boate, Utka, da ao aedaj zobje dobri." Polona je z drhtečimi rokami prevzela zobovje, ga odvlU U papirja, pa takoj zopet odložila na mizo. Z grozo v očeh Je kazala na velika clnaata peresa ob akleplh zgornje in spodnje čeljusti, na zvite, drugs v drugo se zajedajoče aplrale kot mrzle, strupene kače. (Dalja prihodnjič.) TOREK, 6, APPtt ^ rnCKUS AlfTT NO ftSIV—hsfa Just very much In esrnest about kis courss st the Central School, in Long Beach, N. Y„ la whlch childron •r« taugbt the principles of nutritkm. Our hero above, being asslsted Into aa spron. Is preparing to apand s dajr over a stovs ši pijmo! Žalim vam vesele praznike, dragi moji! Z nikomer ne pijem, z vami pa, grešnica! O-prosti bog!" Ani Akimovni ae je zdelo, da Jo Pimenov od včeraj prezira kot človekoljubko, a je očaran od nje kot ženske. Opazovala ga je in našla, da se obnaša zelo uglajeno ln da je Aptojno oblečen. Rea ao rokavi njegove suknje nekam kratki, pas r^avidez previsok in hlače ne po modi, ne široke, zato pa. je njegova ovratnica zavezana z okusom in nekako malobriž-nostjo in ni tako kričave barve, kakor pri drugih. Videti je tudi dobričina, zakaj pokorno je vse, kar mu nalaga Uta na krožnik. Spomnila se je, kako črn in zaspan je bil včeraj, ln ta spomin Jo je ganil. Ko so dclavci odhajali, je Ana Akimovna podala Pimenovu roko, hotela mu je reči, naj jo kdaj kar poseti, a ni našla besede; jezik je ni ubogal.' Da bi ne mislili, ds JI je Pimenov všeč, je po-dsls roko tudi tovarišem. Nato so prišli učenci iz šole, ki jo je podpiraU Ana Akimovna. Val ao bili ostriženi in oblečeni v enolične sive bluze. Uči-Ulj, vifok, mlad človek, še brez brk, z rdečimi lisami na obrazu, kl je bil vedno razburjen, je u-čenče posUvil v red. Dečki so peli umerjeno, toda z rezkimi, neprijetnimi glasovi. Tovarniški ravnaUlj Nazarič, plešast, sre-pogled stsroverec, nl učiteljev nikdar čislal* a Uga, ki je tu marljivo mahal z roko, je prdfci-ral in črtil, sam ne vede zakaj. Občeval je z njim z nekako vi-so kost j o in nepriljudnostjo, zadrževal mu je plačo, se vtikal v poučevanje in da bi se ga končno odkrižal, poslal par tednov pred prazniki v šolo kot alugo daljnjega sorodnika svoje žene, pijanega mužika, ki ae učitelju ni pokoril in mu vpričo učencev drzno odgovarjal. Ani Akimovni je bilo vse to znano, a pomagati ni mogla, ker ae je sama bala Nazarlča. Sedaj bl bila vsaj rada učitelju rekU ljubeznivo besedo in mu povedala, da je z njim zelo zadovolj- Sosedje in druge novele Ani. P. Čehov Poslovenil Fran Pogačnik BABJE CARBTVO II. Večer (Nadaljevanje.) "Ako se mi tedaj pokvari ura, vum jo lahko dam v popravilo?" je vprašala Ana Akimovna in se iiusmehnlla. "KujjMik' Prav rad vam to storim," je dejal Pimenov in blaženo glnjenje se mu jc razlllQ po obrazu, tedaj pn je ona. sama nevede ra kaj, odprla od žlvotka svojo prektasno urico in mu jo l>oda!a, on si jo je molče ogledal in Jo vrnil. — "Seveda! Jaz si cer ne poplavljam žepnih ur. Imam slab«- uči ln zdravnik mi je prepovedal, ukvarjati se i drobnim delom No, za vas na pravim Irjemo'" "Zdravniki la>ejo!H Je prlpom nil knjigovodja "Vsi so prasni li v smeh "Ne veruj Jim!" Je na daljeval. v/|MMibujen po njihovem smehu "Prošlo leto v postu ae je odlomil od kolesa tob in Je priletel s Uko silo v glavo stare- mu Kalmikovu, da ao se pokazali možgani ln je dejal zdravnik, da aUrec gotovo umre. Vendar fte danes Živi ln dela, le jeclja od tega čaaa." "Lažejo zdravniki, lažejo, a ne zelo", Je vzdihnila Uta. "Rajni PeUr Andrejič Je izgubil oči. &elal je kakor ti dan na 4an v tovarni okrog žareče peči in o-slepel. Zsr Škoduje očem. A kaj govorimo?" se je prekinila: "raj- - right in der fuehker s face!" 1 BOOKS BY LOUIS ADAMIČ Cradle o f Life......... .$2.SO From Many Land8....... 3.SO Grandsons..... ....2.SO ^jf* , - » Laughing in the Jungle . . 3.00 < My America. ......................3JS Native's Return ..............2.75 Two-Way Panoge......[; 2.50 What's Your Namef..... 2.50 \ j - ■ t • ■ /-/f, Ordtr f Fom I Proletarec 2301 South Uwnd*le Avenue Chicago, III. na, a ko se je koncem petja ves zmede! in se začel opravičevati in ga je Uta, ki ga je tikala, po-domače potegnila k mizi, se je zopet vznemirila. Ukazala je, naj otroke pogosU, sama pa j« odšla v gor en jo hišo. "Ti prazniški običaji imajo res mnogo neprijetnega", je dejala čez nekaj časa kakor sama zase, ko je zrla skozi okno na dečke, ki so v gručah zapuščali hišo in si grede drhteč ed mraza oblačili kožuhe in površnike. "O praznikih si hoče človek odpoči-ti, sedeti doma pri svojcih; ubogi dečki, učiUlj in delavci so nekako obvezani hoditi po mrazu, čestiUti, izražati svoje spoštovanje, se begsti . . ." Mišenjka, ki je sUl v salonu prt vratih in U besede cul, je dejal: "Ne izvira to od nas in se tbdi ne konč^z nami. Jaz sem seseda neizobražen človek, Ana Akimovna, a menim, da morajo bedni vedno spoštovati bogaU. Pisano je: "Bog zlobnega zaznamuje." Po ječah, prenočiščih in pivnicah vidimo vedno le airomake, a dostojni ljudje, vidiU, so ved- victory vrtovi l1 ■ss vrt Ibo Jo ie tako majhen, ga bo irhitslsl. ko pride pravi čas. Vlada soma prt-ooroča Viclorv vrtove, a Jcaterimi ha » a^m^a* g v neoMveessss SB^o s draginjo, kakor tisdi pomanjkanje ts att i* solonja vo in sočirja. Nekateri, slasti oni. ki so prišli io is atarssa kraja, se vrta« tukaj v' tem i voičL In marsikdo M si rad obdelal vrt ks vaa) posojal ia posadil pri pa m Je. Takim tedaj priporočamo, po osli Ameriki poanano in rarifarjesm v gleihem Jesiku pisano knjigo TKE OARDEN ENCTCLOPEDIA". ki vo- To jo najholjia vrtnsrsks knjiga v angleškem Jesiku. ima 1400 strani in 760 šlik. NaroČite Jo lahko prti SLOVENIC PUBUSHING CO. "GLAS NARO0A" 110 Weet lOtk Street NevTortt N. T. no "Kdor bogati. Bogatim je IL or ima, se mu pridem^ -Vi, Miia, te izS^J Uko pusto in »sumljivo" u. J* A|» Akunovn. ,ri drugi konec dvorane. jSm (Dalja prihodnjič.) JlOUliiu bonds stamps RAZPIS SLUŽBE V upram&ktvu Prosvete je tim —•a služba aa pisarniško Jy Mošhi. ki ni direktno podnC! Jaški službi (4-F) ia ki *ui o.iol rasumo slovenski Jezik ▼ čua***, ima nekaj let srednješolske (hi. school) laohrasbe. dobi stalno d. pel Prosveti. Dela se 40 ur v ie Plača Jo po dogovoru. Kdor k iskuinjo v pisarniških poslih i« pokaže smoinega. bo takoj od i četka delešon boljša plača, v sluiho so sprejme tudi dekle, ki i pri volji prijeti setega dala. Zss Jasnila pišite na upravništvo h ^ MOT Bo. Lawndale Ave. a IU. Z^^m ........................... trinerjevo grd ko vino in apr1 Vsakdo zna staro rečenico, ki pi vi: "Aprilski dež prinaša cvetice maju." Ampak če ravno dober cvetice, je aprilski dež nevaren šemu zdravju, ako pomanjkuje porne sile v vašem telesu. Tri« jevo grenko vino je ie nad 55 narodno znano kot zanesljiva žekM niča in milo odvajalno sredsti morali bl ga imeti v vsaki hiši rokah ta mesec. Povspešuje ap in očisti vaše prebavne orgsne. 0 sti čreva in vas ojača, da se pot tite dobro, spoznali bodete kako ristno je Trinerjevo grenko de posebno z njegovo novo prime Vitamin B-l. Vlivajte ga po nai dilih na steklenici. Vsak leksm ima Trinerjevo grenko vino z VI minom B-l na prodaj, ampak ga ne morete dobiti v vaši sosediči tedaj poiljite $115 ali $6.90 na | aeph Triner Corporation, 1333 Ashland Ave., Chicago, I1L, in dol bodete eno ali pa iest steklenic po nlne prosto. —(Ad AOITIRAJTE ZA PROSVET TISKARNA S.N.P.J. \VfkTT v tiskarsko obrt ^padajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne linijsko delo prvo vrste Pišite po informacije na naalov: ] *SNPJ P RIN T E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • TEL. ROCKWELL 400« Chicago, Illinois naroČite si dnevnik prosveto Po sklopu lt. rodno konvencijo eo lahko naroči na list Prosreto ls prišteje odsoL dva. trt« SHrt slepot članov fts sns družine k eni ■•r** ninl. List Prosvete steno ss vso enako, sa šlane aU nečlane IMi • ono letno naročnino. Ker pa člani fte plačajo prt aseementu UM * tednik, so Jim to prišteje k naročnini. TeroJ ssdsj ni vsroks. ra& do Je Bet prodrog aa člane SNPJ. Ust Prosveta Jo vaia lastnias ls gotovo Jo v vsaki družini nekdo. Id bi rod čUal Bet vsak dan. Pojasnilot—Vselej kakor hitro kalferi teh članov preneha biti čl« SNPJ, ali če se presoli proč od družine in bo tahteval sam svoj 1« tednik, bodo moral tisti član iz dotične družine, ki Je Uko ikupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista. In obenem doplačati dotično vsoto listu Prosvete. Ako tej« * stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naroenisu. Cona listu Prosvete Jot ' Ze Združ. državo In Kanado 00.00 Za Ciceeo la Chicago Jo V* 1 tednik in____4J0 1 tednik la-----J* S tednika in__________MO t tednika ki-:------J-JJ 9 tednike In_____IM 0 tednike In-----"J 4 tednike in____________1 JO 4 tednike In----f-J 0 tednikov in_______nič 5 tednikov In Za Evrope Jo------- Ispolnlte spodnji kupon, priloš Monej Order v pismu In si naročite PROSVBTA. SNPJ. 10S7 So. Laomdalo Avo. Chicago. m. Priloženo požUJom L Im _ vsoto deasrjs si Bet ki Jo vate lastnias.