Posamezna številka 1 R. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 91 v LIHIM, v tem, dne u aprila m. Leto ML • SLOVENEC« velja M poitl u vos strani Juffo- «4«vije ia v Ljablfani: M m tO leto napro]. K I8*— n vol leta m .. _ 9a*— niiiitMi , .. n 45— n ea mesec „ ,. m >5— U taozomttro eololotao K J 4©"- las Sobotna Izdaja: == laeolo lata.....* 30'- M tammMtto. .... 35 — n 'i. i i Insoratts mM BMattaipaa polK*e*U lH u ttroM ta »ttrn jimm m m oaknt , , . a* I M« aradnl mgM, p—ta« t IM. . , . . m K m TKjBB M1TVUR |WfNM Ralmant« nta* )UwtHL Izhaja mk dm hrramM v aetialjok la Am po prualk^ ob 5. m statiii MT" Brodmlihro Jo v Bopttarjort Hlol štor. S/m. Kokoptai a« ao vračalo; nofrankirina pisma s« m aprotouafo. Dreta, lolof. Stv. 50, spran. šiv. 3M, Političen list za slovenski narof? Uprava |a v KopttarloTl al. 8. — žična pokf* um, l|abI|aoske it. 650 sa naročnino fc*. S46 :*a •vatr. ln češ*e 24.797, ogr. 23.511, bomu-boro. 7563. Ifallfanl In ZeleznlCarslta stavita. Split, 21. aprila. Iz Rima poročajo, da italijanski vladni krogi napeto zasledujejo razvoj notranjih dogodkov v Jugoslaviji. Pričakujejo, da bo v Jugoslaviji izbruhnila splošna stavka. Ker je vsled železničarskc stavke pretrgana zveza Italije z državami, ki so navezane na promet skozi Jugoslavijo, pripravljajo odločilni krogi v Rimu korake, da se promet s temi državami skozi Jugoslavijo zopet upostavi. Trst, 21. aprila. Po Trstu se trdovratno vzdržujejo vesti, da nameravajo Italijani zasesti železniško progo Logatec —Zidani most—Špilje, da tako upostavijo železniški promet z Nemško Avstrijo. Preko Nabrežine se je v smeri proti Logatcu peljalo žc več vojaških vlakov. Vrhnika, 21. aprila. Ljudje, ki prihajajo čez demarkacijsko črto, pripovedujejo, da jc v Logatcu in v okolici vse polno italijanskega vojaštva, Posredovanje ameriške misije. LDU Ljubljana, 21. aprila. Polkovnik Causey, zastopnik ameriške misije na Dunaju, je brzojavno naprosi! obratno ravnateljstvo južne železnice za intervencijo pri odboru stavkujočih ,naj bi stavkujofi dopustili vsaj prevoz živilskih vlakov za Dunaj, ker preti Dunaju glad, dočim stoji cela vrsta živilskih vlakov v Logatcu. Causey apelira na stavkujoče, naj se usmilijo gladujočega prebivalstva na Dunaju, posebno žensk in otrok. Odbor stavkujočih jo o tem obveščen. Tncat huisftaCeu K (Dopis iz železničarskih krogov.) Komunistična. namera je, Upropastiti državo in družbo in izvira torej iz povsem političnih razlogov. Vse, kar je protidržavnega, mažaronskega, švab-skega, italijanskega, vse vidimo v bratskem objemu pri komunistih združeno, V Vinkovcih simpat^zirajo mažaroni s štraj-kujočimi železničarji in delijo denar med nje; razume se, da zgolj iz simpatije do komunističnega »mezdnega gibanja«, V Ljubljani spušča nemški komunist nemške govorance s hujskajočo vsebino, seveda tudi le iz nesebičnega čustvovanja do štraj-kujočih železničarjev. V Brodu kopičijo oboroženi komunisti barikade na železnici, zopet le zaradi odprave »začasnega pravilnika«, se razume. V Trstu govori ves svet, da je v Jugoslaviji revolucija pred dufmi, t. j. konec Jugoslavije. V Logatcu je zbrano številno laško vojaštvo, da »napravi v Sloveniji red«, kakor hitro bo to gospodu Nittiju kazalo, češ, da jugoslovanske oblasti in vojaštvo tega nc zmorejo. Naši železničarji se pa dajo speljati na led in izrabljati od različnih Petričev, Perdanov itd, Ali vam bodo debelo gledali naši zapeljanci, ko jih bodo suvali ka-rabinjerji s puškinimi kopiti in nogami v gotov del života in jih tirali v laško železniško službo na naših slovenskih železnicah. Ni je neumnejše živali od. človeka, ki gre, čeravno obdarovan z razumom, vendar z odprtimi očmi liki govedo v prepad. Ne more in ne more razumeti, da naša rešitev ni v štrajku, višjih mezdah in v komunizmu, ampak lc v poštcnjuin delu, Samo to dvoje je naše zdravilo! Kedaj bodo enkrat naši ljudje to uvideli? Kaj pa naše centralne državne oblasti? Gledajo in nc razumejo, da gre tu za državo, ne pa za odpravo kakšnega pravilnika. Pustijo se strahovati od peščice hujs-kačev, največ strojevodjev, »zatirancev«, ki si služijo v državni službi povprečno 2400 K na mesec kot samci, kol oženjenci z otroki pa 3000 K in več! Kako slabo se jim godi v Jugoslaviji, ki jo tako sovražijo, kaj ne? Ko bi bili vodje res kakšni revni delavci, potem bi sc dalo verjeti, da štrajk ni polilitičen. Tako pa bi trebalo le dati kakTh 10 do 20 lakih dobro živečih korifej pod ključ, pa bo konec komunizma v Sloveniji, za koje-ga 99 % prebivalstva nima nikakršnega talenta! Kdaj bode vlada enkrat razne protkiržavne tuje elemente spravila čez mejo? Da, rešitev naloge je preenostavna, zato moramo drveti v propad, kakor ukazujejo to naši slavni gospodje strojevodje: Petrič, Žorga in kretnik Makuc. Ako pomislimo, da se jc odzvalo vojaškemu pozivu izmed 216 postaj na Slovenskem celokupno železniško osobje 200 postaj v službo, da pa ne moremo voziti, ker tega ne dovoli tucat Žorg in Petričev v glavnih mestih, in čc si damo to dopasti, potem je res treba obupati, naravnost obupati! Z napeto pozornostjo spremljajo za-padne države boj, ki so ga komunisti napovedali jugoslovanski državi, s posebnim škodoželjnim zanimanjem pa zre nanj Italija. Saj odloča pri sklepanju miru le moč in Italijani upajo z vso pravico, da bodo prevratni elementi oslabili in omajali Jugoslavijo. Možje v San Remu trdno verujejo, da se bo uresničil rek: Kraljestvo, ki je v sebi razdeljeno, bo razpadlo. Toda italijanski diplomatje so preveč zreli, da bi čakali, da se bo dinamit, ki ga komunisti te dni polagajo pod temelje jugoslovanske države, vnel in da bodo potem italijanske čete korakale preko razvalin Jugoslavije do one črte, ki so jo zasanjali in zahtevali najgorečnejši laški nacionalisti. Ne bodo čakali, da bi se pod udarci komunistov razsula država na kosce, poprej bodo že prebivalstvu s hinavskim licem prožili svojo »pomoč«. In ni verjetno, da bi pri zaveznikih naleteli na odpor. Gospodarski odsek najvišjega sveta v Parizu je izdal pred kratkim manifest na evropske narode, kjer pravi: Evropa tvori gospodarsko enoto. Da bo Evropa ozdravela, je potrebno, da vzdignemo vse evropske države. Zavezniki bodo z vsemi sredstvi in z vsemi silami stremeli za tem, da se gospodarska produkcija povsod dvigne in da se preprečijo novi neredi. Ali ne bi bilo mogoče, da se opre Italija na te gospodarske odločbe in da »v interesu« miru« uniči slovensko pleme? Dovolj poznamo Italijo; če komunistični Vscncmci v Mariboru nc cenijo pretkanosti njenih diplomatov, jo znamo mi Goričani, ki smo jo občutili na lastnem telesu, primerno ceniti. Treba je jasno povedati, četudi to spoznanje boli: Italijani imajo možnost v rokah, da vkorakajo v naše zemlje, če bo komunistično rovanje rodilo kak uspeh, t. j, povzročilo nered. Storili bodo to pod pretvezo, da »v interesu evropskega miru in gospodarstva« upostavijo reden promet in redno gospodarstvo. Da, vsak naš človek, delavec, kmet, obrtnik, uradnik, z eno besedo vsak naj je prepričan, da bi zmaga komunistov pomenila smrt slovenskega plemena in smrt države. Od vseh strani bi nas Italijani, Nemci, Mažari stisnili z železnim obročem in na razvalinah mlacle države in vsega gospodarstva bi stal gol in reven naš narod, naš mali človek, obsojen na vekomaj v sužnost. Ne pravim tega komunistom, ker njim ni za državo in ne za narod. To naj bo klic vsem onim, ki so z mukami in žr tvami gradili to našo državo. Naj se zavedajo, da ta boj ni preprosta mezdna borba med železničarji in prometnim ministrom, ampak da je borba med jugoslovansko državo in komunisti, ki bi hoteli vreči državo v revolucijo, tako da bi padla Italiji v plen. Ko ljudske mase, ki so gradile države, to spoznajo, bodo vedele, kje je njih mesto in bodo možato in z nezlomljivim pogumom nastopile proti stavki, ki je prvi veliki poizkus, streti državo. Nočemo kuratele, ne zavezniške in ne italijanske. In zato smatramo komunistični štrajk za zločin in borili se bomo proti njemu z ono napadalno silo in požrtvovalnostjo, s katero smo se borili za to, da smo zrušili Avstrijo. Tako mislimo mi onstran meje in zdi se nam, da misli tako ogromna večina ljudstva v Jugoslaviji. Zato: Vsi možje na krov! Goriški Slovenec. REZ£01- Komunistični letak »Železničarjem in slovenski javnosti« hoče človeštvo prepričati, da je železničarska stavka upravičena in da ni zločin proti državi in narodu. Trdi, da je »eden glavnin vzroKov« te stavke ved.r.o naraščajoča draginja, in v isii sapi, da je »glavni vzrok« teptanje že pridobljenih pravic železničarjev. Res je, da železničarska stavka ne uživa simpatij drugih slojev razen komunističnih železničarjev in onih elementov, ki s to stavko delajo glavno izkušnjo za komedijo prvega maja, »ko bo prišla tista ura«, kakor je kričal naiven komunist pred Mestnim domom in prezgodaj izdal tajne niti, ki vežejo vse to gibanje. Da imajo železničarji najmanj povoda za stavkanje, da iih izrabljajo komunisti kot svoje najmočnejše orožje za svoje namene in da je vsa ta stavka zločin nad družbo, državo in narodom, nam povedo in dokažejo sledeča poglavja. Železničarji med vojno. Ko je militarizem pognal vse sloje in plasti človeške družbe v strelske jarke, so železničarji ostali na svojem mestu. Kar jih je šlo prvi čas na fronto, so bili kmalu poklicani nazaj. Ali fronta — ali služba in reden promet. To dvoje je bilo na razpolago železničarjem. In izbrali so si zadnje. Ko jc bila mera vojnega gorja polna, se je med vsemi sloji šepetalo in upalo, da nas železničarji z dva. do tridnevnim štraj-kom rešijo. Promet s fronto bi bil prekinjen in za par mescccv bi nam bili železničarji z odločnim, pogumnim nastopom lahko prikrajšali čase najhujše bede in trpljenja. Kje so bili tedaj naši pogumni komunistični železničarji, ki hočejo danes s * Ne soglašamo popolnoma s tem člaakom, d/oposlanitu iz uradniških krogov, ker premalo razločuje med železničarji, poštenimi in nepoštenimi, objavljamo ga pa, ker sc v njem zrcali jnvno mnenje, kakor so ,-Ja ustvarili štraikujoči železničarji. Op. ur. Janko Heban. (Mladinski pisatelj-jubilar.) Nekaj lepega, vzvišenega je za vsak dtan, če more človek gledati nazaj na 50 let plodonosnega dela. In tako gleda danes g. Janko Leban. — Rojen je bil dne 21. aprila 1855 v Kanalu na Goriškem. Posvetil se jc učiteljskemu poklicu. Služboval jc kot ljudsko-šolski učitelj v raznih krajih na Primorskem (v Komnu pri Nabrežini, v Lokvi pri Divači, v Avberu pri Sežani, v Begunjah pri Cerknici, na Trebelnem pri Mokronogu; sedaj živi kot upokojenec na Buko-vici pri Škofji Loki. Živel jc v šoli, slov-srtvu, zlasti mladinskemu, ter glasbi. Pisa-teljevali jc pričel 1. 1870, torej v svojem šestnajstem letu: izdal je takrat knjižico pesmi in povesti, obenem pa vstopil v krog sotrudnikov »Vrtca«, ki ga je I. 1870 začel izdajati Ivan Tomšič. In tako praznuje leto3 Janko Lcban 50 letnico svojega slovstvenega delovanja. Letošnji »Vrtec« (št. 3 in 4) je prinesel kratko, a toplo pisano biografijo in r-liko jubilarjevo. Spomniti bi sc ga morali malone vsi slovenski listi, zakaj pri vseh je marljivo sodeloval: pri L'ublj. Zvonu, pri Dom in Svetu, pri Učit. Tovarišu, v SI ca-, Llčitclju, pri Edinosti, pri Po- potniku, pri koroškem Mini, pri Slov. Na- ' rodu (ki sc ga je te dni simpatično spom- i nil); nekateri listi, ki jim je bil tudi sotrud- ; nik, so v tej dolgi dobi seveda zamrli, tako: Jadranska Zarja, Danica, mariborska Zora, Slovanski Svet, Brus, Brivec, Pav- ! liha, goriški Glas, Besednik. Kaj pač občuti danes naš jubilar, ko gleda nazaj na svoje delo, gleda pa tudi na toliko grobov? ... Bil jc marljiv sotrudnik tudi »Slovencu«, ki mu tem potem pošilja svoj iskreni pozdrav v tiho Bukovico. Napisati bi morali prccej srtrani, ako bi hoteli našteli samo naslove vseh njegovih pesmi, povesti, novel, humoresk, znanstvenih razprav, pedagoških razmotrivanj, životopisov, prevodov, ter cerkvenih skla-deb. Med liričnimi pesmimi ena še krepko živi; ob svojih zborovanjih pojo šc danes učitelji »Zavezno«, uglasbljeno od G. Ipa-vica, a spesnjeno od J. Lebana. Tudi prvi letnik Lj. Zvona in takisto Dom in Sveta so prinesli nekaj pesnitev našega jubilarja. — Kot učitelj sc je vedno zelo zanimal za praktično vzgojcslovje. Napisal je v tej meri članke: »Kako zboljšati hojo v šolo«, »o čitanju«, »o spominu«; zlasti važne poslc-dicc je imel spis: »Kako in kaj naj čita mladina?« Da bi Ijudskošolski učitelji mogli pri raznih berilih kaj lepega povedati tudi o pisateljih (in pesnikih) dotičnih sestavkov, ic spisal 1. 1884 in 1885 v Učit. Tovarišu »Slovstveno zgodovino v slovenski ljuski šoli« ter spis izdal v posebni knjižici. Pisatelj je imel pri tem namen, pokazali že Ijudskošolski mladini, kako so delovali, sc borili in trpeli naši pisatelji za svoj narod. Obširno in vob-čc ugodno oceno je prinesel takrat Ljublj. Zvon (1886) izpod peresa prof. Fr, Wies-thaierja. — Ljudskemu zdravju je bil namenjen spis: Človek, v pogledu na njegovo telo in dušo. (Ponatis iz Učit. Tovariša 1. 1885 86). Lep životopis jc posvetil svojemu rojaku-junaku Andreju baronu Č c h o v i n u iz Branice na Vipavskem. A natbolj uiti jc bilo vedno pri srcu mladinsko slovstvo. V letih 1888 do 1892 'e objavil tri zvezke »Iskric«, zbirke pesmi in povesti: »Dva brata« (prirejeno po italijansVem izvirniku), 'Veselje i n i a 1 o s t« fno Nemcu Fr. Frischu predelal in prekroli!) 60 malih pove-s t i (prirejeno po it?.' izvirniku), 100 beril, Mirko Poštenjakov ič (po Fr. Frischu), V domačem krogu, Na različnih potih. Pri Vrbovčc- v e m G r o g i, M i 1 «t i n O b 1 o k a r (po Fr, Frischu). — Rarcn tega jc mnogo pisni tudi v koledarje Mohorjeve družbe, za Zvonček ild. Učit. Tovariš je zapisal o našem jubiia ju i. 1899; »Janko Leban je znan kot na'p:idncjši in najspretnejši slovenski mladinski pisatelj.« Tudi na polju domače glasbe jo bil Janko Leban delaven. V uascui ie ori- občil pesem in skladbo »Veseli učenec« in lep božični napev »Otroci, veselje nocoj se glasi«. Njegova »Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor« je znana po vsem Slovenskem, in vsi slovenski časopisi so pohvalno pisali o nji. Naj tu omenimo le, kaj jc med drugim pisni glasbeni kritik, sedanji vseučiliški profesor, dr. Gojmir Krek v »Novih Akordih« (zvezek 2, 1. 1911): »Kot nekakega R i h a r j a drugega — si parva licet componere magnis — pozdravljamo Janko Lebana, kakor-šen se nam predstavlja v predležeči zbirki. Iz nje nam veje nekaj čudovito naivnega, kljub melodični odvisnosti in primitivni harmonizacii vendar nekaj novega, kakor bi spomladni jug pihal čez zaspana zimska polja in prinašal s seboj dišave cvetočih krajev. Kdor si je šc prihranil potrebno mero naivnega shvalanja, se bo čutil ob teh prisrčnih, ljubkih zvokih prestavljenega v tiho belo cerkvico na samotnem holmcu, po/.lačcno po neovirano tekočih solnčnih žarkih, sredi Boga hvaleče narave, in tako milo inu postane pri srcu, kakor bi nad vse dobrotl)iva roka božala težko, muknpolno njegovo glavo.« Pozna se, da prihaja la -- in paren-thesi brezhibna — glasba iz resnično pobožnega, vernega srca, in tako sc ti smelo uliholaplja tudi v tvoje srce. Je-lj na svetu večje hvale za cerkveno glasbeno delo al« sol oh za kako muzikalno delo? stavko vreči vlado in dr. Korošca, ki se ni zbal njihovega terorja? Med vojno so železničarji vršili službo z vestnostjo in točnostjo, ki bi bila boljše stvari vredna, samo zato, da so si rešili kožo in jim ni bilo treba iti na fronto! Železničarji in družba. Železniški promet je ra gospodarski fa državni organizem to, kar cirkulacija krvi pri živem bitju. S stavko so komunistični železničarji izpodvezali družbi in državi žile, ki ii dajejo živlienje in moč. Ukinjenje prometa odvzame vsem. slojem — delavskim po mc«Hb, ki žive iz rok v usta, še prav posebno — možnost življenja. Od železniškega prometa je odvisna dobava najnujnejših življenjskih potrebščin. S prometom živi in umre družba in država. Tega se gonilni elementi železničar-ske stavke v polni meri zavedajo. Zato tiči v zlorabi te odvisnosti družbe od železniškega prometa največji zločin nad vsemi sloji družabnega in državnega organizma. Družine vseh slojev, kjer vlada glad Vsled nedovoza živil, kjer jočejo dojenčki brez mleka, kjer trepeče vse pred komunističnim železničarskim terorjem, ktiče proti vsem stavkujočim eno samo besedo: Zločinci! In ta klic ne prihaja od veriž. nikov, od kapitalistov, od trgovcev — ti so preskrbljeni — ta klic prihaja iz vaših lastnih delavskih vrst! Vsak organizem se brani pred smrtjo t vsemi sredstvi. Zato tudi družba ne more drugega, kakor da se postavi v bran z geslom: Če nočeš, moraš! Zato je vsak misleči član človeške družbe z državo, ki je vpoklicala uporne železničarje v prisilno službo, ker je to edini način samo-ohrane in samoobrambe. Ali imamo vlado, ali pa komunistične železničarje, ki bi bili vrhovna oblast v državi. Je še tretji stan, ki bi še z isto pravico tekmoval v tem boju: m šega kmeta. A tedaj — gorje komunizmu! Železničarji in narodnost. Železničarska stavka je delo protina-fodnih elementov. Kakor šarlatan poizkušajo s termometrom, ali bo Jugoslavija še dolgo živelo. Maribor, to gnezdo ncmcurskih strastnih železničarjev, ima v stavki skoraj prednost pred Ljubljano. Komunistični govornik od tam je govoril nemški v slovenski Ljubljani. Ob prevratu v decembru 1918 je bil slovenski del železničarjev še tako zaveden, da je v par dneh vzpostavil promet, ko so nemčurji začeli stavko. Tedaj so se potuhnili, oblekli preko svojega nemškega kožuha komunistični plašček in šli v tej ovčji obleki med naše ljudi. Ti stavkajo sedaj za komunizem, v resnici pa za Nemce. V mariborski kurilnici je njih gnezdo. Na Hrvatskem je isto, samo da igra fam glavno vlogo mažarstvo in mažaion-sJ.vo. Tam so n. pr. na vodilnih mestih šc železniški organi, ki niso ves čas do zadnjega, ko jim je železniški minister stopil na prste, vposlali nikakih bilanc, nikakih računov, nobenega poročila na centralo. Da igra denar iz Italije, Mažarske in drugod pri sedanjem železničarskem gibanju v Jugoslaviji veliko vlogo, bo tajil le velik politični otročaj. Železničarska stavka je naperjena prikrito proti ujedinjenemu srbskemu, hrvatskemu in slovenskemu narodu. Železničarji in drugo delavstvo. Železničarji so izmed vseh delavcev v sedanjem času najmanj upravičeni za V tej smeri si želimo posnemanja! Oba dela bosta pri tem pridobivala — glasba in cerkev! Janko Leban ima še več del, ki čakajo založnike. Ali ne bi izdale učiteljske organizacije njegovih zbranih del? In ali ne bi Jugosl. knjigarna nadaljevala z izdajo njegovih cerkvenih skladeb, ki po svoji me-lodioznosti, narodnem tonu in lahkoti tako zelo ugajajo? Želimo od srca, da bi se to zgodilo! In danes, ko slavi 50 letnico svojega slovstvenega dela, ga z vsem spoštovanjem pozdravljamo, mu ob tolikem delu iskreno čestitamo ter želimo, da bi bil našemu sedanjemu rodu, ki beži pred resnim delom, vzor in vzgled železne delavnosti! A najlepše zaključimo ta pregled z jubilarjovimi besedami samimi, ki je poslal Vrtcu za svojo in Vrtčevo 50 letnico lep sonet, katerega 3. in 4. kitica se tako glasi: Vrtnarja-mojstra (t. j. Tomšiča), pa ni več med nami, r, sodelovavcem žc mnogim v grobu spava. Naj lahka bo jim zemlja, večna slava! Jaz starček pa šc tukaj sem med vami, In ko še meni smrtni zvon zapoje, za izveličanje molite moje! Kakor uredništvo »Vrtčevo* želimo tudi mi mladinolfubu-veteranu: Še na mnoga leta!« stavko. Ne rečemo, da imajo česa v preobilju, ali v primeri z drugimi delavci in uradništvom so pravi gospodje. Najlepše sc je karakleriziral med njimi komunist, ki se je pobahal: »Mi železničarji radi siti stradamo!« Ko duševni dclavci, ki so študirali 16 do 20 let, da so prišli do koščka kruha, vkljub pomanjkanju in draginji vztrajajo, ko slabotne žcnice s skrbjo preštevajo svoje krajcarje, kako bi sc preživele, ko vse trpi na posledicah svetovne krize po prestani vojni,' govore komunistični železničarji o pritrgov?nju zasluženega plačila! Oni kriče o boju zoper verižnike! Ve-rižniŠtvo cvcte najbolj na Hrvaškem, v Bački in Banatu. Tam cvete tudi komunizem bohotno. Tam nc spraviš nc stroja ne vagona naprej, če ne požegnaš komunističnega železničarja z izdatnim bakši-šem. To je tisti žegen, ki ga zdaj hočejo komunisti očitati dr. Korošcu, ko je nastopil proti korupciji. In ti ljudje trdijo, da hočejo napovedati boj verižništvu. Seveda na ta način, da sc puste od verižnikov podkupovati, da verižnik blago dražje proda. S postranskimi zaslužki, z veriženjetn so si ravno železničarji iz komunističnih vrst med vojno, še bolj pa po vojni »zaslužili« lepe denarce. Mnogi imajo svoje hiše, z obleko so preskrbljeni več nego dovolj, živila kupujejo na svojih službenih potih, kjer so cenejša, in jih prodajajo, kjer so dražja. Slučajev je milijon. Vc. rižniški urad ima statistiko. O, komunisti, povejte na. svojem strankarskem zboru tudi to svojim ovčicam! Železničarji in kriminalisttka. Komunistični letak se hvali s poštenostjo stavkujočih železničarjev. Z razpetimi črkami kriči v svet, da se ni pripetil najmanjši slučaj tatvine v času, ko so komunistični stavkovci slražili po kolodvorih. Poglavje o tatvinah, nepoštenostih in podkupovanju na železnici so poglavja zase. Preteklost po prevratu za komunistične železničarje v tem oziru ni ravno najlepše izpričevalo. Veliko slučajev )c prišlo pred sodišče, veliko jih je oslalo nekaznovanih. Hrvatska, kjer gre komunizem žc praktično v klasje, prednjači tudi v tem pogledu pred Sloveoijo. A tudi pri nas izkazuje kriminali-stika zadnjih dveh let med sedanjimi komunističnimi železničarji velik odstotek ; pred drugimi sloji. Mnogo železničarjev je stalo že pred našimi sodniki, vsak z zagovornikom, vsak ga je drago plačal. Vsaj toliko poštenosti je tudi med meščanskimi sloji kakor med komunističnimi železničarji. Uradna statistika pa bi izpadla tako, čc bi jo objavili, da bi komunistični letak o ropih in tatvinah gotovo rajši molčal, če bi bil vedel zanjo. Iz vsega izhaja, da imajo železničarji v vsej Jugoslaviji najmanj povoda za stavko, če bi se jim tudi re6 nadure za zamude vlaka ne izplačevale. V primeri z drugimi proletarskimi stanovi so oni buržuii. Zato so jih komunisti vzeli v zakup, ker so v primeri z drugimi delavci še najbol) krepki in siti in imajo še največ časa in korajže za ta način »boja proti draginji in korupciji«. H SisšsiiiTOgra fitalsa ia snci&fczaclji in prehrani. Gospod poslanec Sušnik je objavil v sredinem »Slovencu« članek »Socializacija in prehrana«. Iz članka sa vidi takoj, da je g. Sušnik teoretik, ki pa samostojno misli ter je tudi v tem članku razvil po- Eolnoma novo zamišljeni načrt o prehrani, 'obro je, da se o tem predmetu čuje čim več mnenj, ker bo tem lažjo javnosti presoditi, kaj našim razmeram najbolj odgovarja. G. Sušnik jc objavil tri načrte prehrane, Prvi načrt predpostavlja razlastitev zemljišča ter naslanja na to podržav-Ijenjc produkcije in distribucije. Ta načrt je čisto teoretiški. Danec ne misli nihče nanj; mislim, da tudi naši komunisti sami šc ne. Čitatclji njegovega članka bodo go-v tovo istega zaključka kot g. Sušnik, da bi se namreč tudi v naši državi komunistično gospodarstvo v produkciji in rozdelbi živil ne obneslo. Pripomba, da bi ta načrt doživei tak bankerot, kakor ga je rusko komunistično gospodarstvo, jc morda malo drzna, ker o gospodarstvu komunistične Rusije imamo malo avtentičnih podatkov in jc način, kako Rusija vrši prehrano gotovo večini čitateljev neznan. Med tc r>c-zna.lce prištevam tudi sebe ter bom gosp. Sušniku hvaležen, nko nam priobči kaj podrobnejšega o tem, (O fiasku komunističnega gospodarstva je poroča! ^Slovenec«, — Urcdn.) Čisto teoretičen je tudi clrugi Sušnikov načrt. Država bi proglasila poljske pridelke, v kolikor presegajo producentove po-i trobščinc, za svojo last ter jih pol cm pc-j tom državnih uradov, Silnih zavodov, okrajna glavarstev in občin razdelila, morda. pravi g. Sušnik. hi s«? oritccfnil^ tuintam kaka zadruga. Ta načrt jc teoretičen, ker ga razven g. Sušnika menda nihče drugi ni razvil in ga je tako teoretično nastavljenega tudi sam pobil. Načrt spominja na centralno gospodarstvo za časa vojske. Na to vojno gospodarstvo menda misli g. Sušnik, ko piše: »Nihče ne bo trdil, da sc jc ta način socializacije obnesel.« Jaz pa si upam trditi, da se je centralno gospodarstvo z živili celo prav dobro obneslo, seveda v kolikor je bilo to v danih razmerah mogoče. Bivši zavod za promet z žitom ni mogel dati kon6umentu toliko, kolikor je ta potreboval, ker ni imel kje vzeti, a dosegel je, da so se razpoložljive zaloge, kolikor jih je bilo doma in jih je hotela dati Ogrska, sorazmerno razdelile. Sistem tega gospodarstva ni mogel zadovoljiti prodti-centa, ker mu je odvzel več, kakor bi slednji hotel oddati, in ni zadovoljil konsu-menta, ker mu ni mogel dati toliko, kolikor bi ta potreboval. Rad bi pa poznal načrt, ki bi v času vojske mogel zadovoljiti produccnta. in konsumenta. Tega načrta ni in čc bi bil, bi morda danes naše državo nc bilo, ljudje pa, Id danes godrnjajo nad Jugoslavijo, bi morda molče prenašali tuji jarem. Na uveljavljenjc vojnih gospodarskih institucij pa danes nihče nc misli. Tretji načrt g. Sušnika. je monopolizi-ranje prehrane potom zadružništva. Dasi sem sam prepričan zadrugar in delujem v zadružništvu malo nc dvajset let, vendar se tudi glede tega načrta ne morem strinjati z g. Sušnikom. Jaz vidim v zadružništvu velik in mogočen faktor, katerega se mora upoštevati povsod v gospodarskem življenju, gospod Sušnik pa vidi, sodili po članku, v zadružništvu vse in to smatram za njegovo zmoto. Sušnikov načrt izključuje trgovca kot odločujočega faktorja, jaz smatram, da ima legitimen trgovec tudi v prehrani pravico do dela, pravico, katera ni treba, da bi prišla v nasprotje z zadružništvom. Kako sc bode trgovina razvijala v prihodnosti, ali sc bode tudi trgovcc utopil v zadružništvu, tega ne vem in nc smrtram potrebnim o tem razmišljati, zame je važno edino lo vprašanje, ali ipore danes obstati trgovina brez trgovca. Na to vprašanje pa moram odgovoriti z odločnim: ne! Mogoče je teoretizirati o prihodnjem razvoju, a za sedanjost mi je važno samo to, na kar morem računati. Imamo sicer po številu članov močno zadružništvo, imamo tudi mnogo dobro vojenih zadrug, smatram pa še zadružništvo sposobno, da zavzame v trgovini važno, da, odločujoče mesto, a nikakor nisem mnenja, da bi moglo zadružništvo danes prevzeti celokupno prehrano ne glede na vprašanje, ali je dovoljeno odriniti trgovca iz njegovega delokroga, G. Sušnik je mnenja, kjer še ni zadrug, bi sc morale hitro ustanoviti. Ustanovili zadrugo jc najlažje, dobro voditi je drugo in pri takem delu bodi skrb vseh zadrugarjev najprej temeljitost in nc nag-lost. Gosp. Sušnik pravi nadalje: Toda ni mogoče, da bi tukaj razvijal podrobno na-i črt. Mislim oelo, da jc nujno polrobno, da nam g. Sušnik odkrije načrt kar najbolj podrobno, zakaj predmet sega tako globoko v našo gospodarstvo, da si žel'mo docela upoznati se ž njim, predno moremo izjaviti svojo sodbo. Ker nam g. Sušnik ob-ljubujc nadaljevanje in mislim, da se k temu vprašanju oglase tudi drugi, upam, da nam g. Sušnik objavi, kako si zamišlja načrt v podrobni izvedbi. Janko Jovan, Stavka Ulaznlfiarlev. V torek ob polenajstih je po dolenjski progi privozil prvi vlak na južni kolodvor in krenil potem na državni kolodvor v Šiški, Med vožnjo jc zadel na signalne kapsule, ki so jih bili neznani nemirneži položili na tir, da bi ustavili vlak. Kapsule so se z mogočnim pokom razpočile, nakar je vojaška straža začela streljati. Patrulje v polni opiemi so preiskale vso progo, policija je pa v par minutah razgnala veliko gručo radovednežev, ki se je nabrala ob progi, Svetovati jc stavkujočim, da se ne poslužujejo tako nevarnih sredstev, da nc bodo potem dvigali ogor&enega hrupa, čc straža v razburjenju sproži in zadene. — Včeraj zjutraj so kolodvori dobili žc bolj živahno lice. Dclavci razkladajo tovorne vlake, carinarji so tudi na mestu in vrše svojo službo. Čuje sc, da je radi statve ostalo več vagonov živino zapuščene, izmed katere jc večina vsled lakote poginila, Dopoldne ob devetih sc jc pred Mestnem domo na poziv komunističnega vodstva zbralo krog 300 železničarskih žensk, ki so imele protesten shod. Na mizo jc stopila zgovorna ngitatorica in jc brala med sočnimi zabavljicami dolg protest. Potem so sc podale ženske pred deželno vlado. Po poti so jih srečavale gruče veselih nabornikov, na Vodnikovem trgu sc jim je pa pridružila procesija radovednih Ljubljančank, ki rade gledajo razmah razjarjenih komuni'11:. Tačas so sc stavkujoči moški že zbrali v Lattcrmnunovem drevoredu io sc pt}ča:>i pomikali j>roti deželni via-di. Nič ni več upornega zmagoslavja med njimi, pritisk terorja in groženj jih še drži sKupaj. Kot blisk gre nted njimi vest, da je bih} ponoči aretiranih okrnil ranclj s strani krone. UDRUŽENJE JUGOSLOVANSKIH ŽE-LEZNIČARJEV VRŠI DOLŽNOST. Zagreb, 21. aprila. Udružcnje jugoslovanskih železničarjev v Zagrebu je izja. vilo, da ni ničesar podvzelo, da bi stopilo v sporazumu s komunističnim savezom, Udruženjc sploh ni dobilo od komunističnega savcza^obvestila o namenu stavke ter ni bilo niti pozvano, naj sc ji pridruži. Člani udruženja so pripravljeni, tudi nadaljo vršiti svojo dolžnost. POLICIJA ZA ARETACIJO CICVARIČA. Belgrad, 21. aprila. Bclgrajska policija je zahtevala od sodišča, naj odredi aretacijo glavnega urednika »Beogradske-ga Dnevnika«, Krste Cicvariča, radi njegovega pisanja o današnjem režimu in radi žaljenja krone. BELGRAJSKF. DELAVNICF OTVORJENE. Belgred, 21. aprila. Kljub nroklamaciji generalne stavke so v Belgradu otvorjene trgovine in delavnice. Lastniki nc brani,o nameščencem stavkati ter vodijo posle sami. PREPOVEDANI SHODI V SARAJEVU. Sarajevo, 21. aprila. Deželna vlada j,c prepovedala vse skupščine, shode in zabave, razen kinematografov, rfledališč in koncertov. Vse gostilne in kavarne so moraio zapirati ob 10. zvečer. CENZURA V DALMACIJI. Split, 21. aprila. Za časopise je uvedena vojaška cenzura. Listi so morajo 3 ure pred izidom predložiti cenzuri. POLITIČNI POLOŽAJ. Belgrad, 21. aprila. Politični položaj Se more v kratkem očrtati takole: Mladi demokrati naglašajo, da jim je uspelo razbiti parlamentarno zajednico in da so pridobili za sebe Trifkoviča, dr. Šurmina, Krnica in Nasto Petroviča. V vladnih vrstah vlada prepričanje, da se na te glasove ne more polagati nobene važno:*i. Vlada je nastala iz parlamenta ter bo skrbela, da bo tudi v bodoče imela v parlamentu večino in tudi dobila kvorum. Ako se to ne bo doseglo, se bo potem zahtevala nova politična orientacija. Belgrad, 21. aprila. Vsi politični krogi Se zavzemajo za koncentracijsko vlado. Ako ne bodo uspela medstrankarska pogajanja, bi imelo priti do nevtralne vlade. Ker bi v tem slučaju padla največja odgovornost na krono, bi se mogla nevtralna vlada vzdržati le kratek čas ter bi služila kot prehod k parlamentarni koncentracijski vladi. i MOŽNOST REKONSTRUKCIJE. Zagreb, 21, aprila, »Hrvat« poroča o ftiožnosti, da je rekonstrukcija kabineta blizu. Rekonstrukcija bi se izvršila brez demisije sedanjega kabineta. O USTAVNEM NAČRTU. Belgrad, 21. aprila. Na načrtu držav, me ustave delajo naši prvi pravni strokovnjaki Slobodan Jovanovič, dr. Vošnjak in drugi. Naš dopisnik doznava, da so razen dr. Smodlake vsi strokovnjaki dovršili svoje posle. Kar se je dosedaj objavilo o načrtu ustave, je izvleček predlogov Sto-jana Protiča, ki je to predložil Kot svoje osebno politično mišljenje. Skoro se bo videlo, v koliko se razlikujejo mnenja naših pravnikov in politikov glede ustave. ZA JUGOSLOVANSKI ZADER. Zader, 21. aprila. Narodni svet jc po-Bla.1 preko pokrajinske vlade brzojavko mirovni konferenci v San Remu, v kateri se zahteva priklopitev Zadra Jugoslaviji in izjavlja proti avtonomiji, ki bi Zader uničila. VOLITVE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. Praga, 21. aprila. Danes se končno do-trši skrutinij oddanih glasov za državno-zborske volitve. Drugi skrutinij se bo vršil po preteku 8 dni. Od 67 nezasedenih mandatov so bodo štirje pridržali za drugi skrutinij. ostali se razdele na sledečo stranke: Narodni demokrati 6, narodni socialisti 5, češkoslovaški socialisti 5, agrar-ci 7, ljudska stranka 7, obrtniki 5, Ondfi-kova skupina 1, nemški demokrati 2, združene nemške skupine 7, nemški agrarci 5, nemški soc. demokrati 8, nemški kršč. so-cialci 5 mandatov. REKVIZICIJA ŽIVIL NA OEŠKOSLOVA-ŠKEM SE USTAVI. Praga, 21. aprila. Na pobudo agrarnega ministrstva so ustavi rekvizicija živil v Češkoslovaški, kar utegne povzročiti katastrofo prehrane. Na Slovaškem preti glad. ŽELEZNIŠKI URADNIKI V AVSTRIJI KONČALI ŠTRAJK. Gradec, 21. aprila. Uradništvo južne železnice jc kljub temu, da se njihovim zahtevam ni ugodilo, sklenilo, da sc zopet prične z delom, CENE NA MAŽARSKEM PADLE ZA 25 ODSTOTKOV. Budimpešta, 21. aprila. V zadnjih 8 do 10 dneh so se cene na splošno znižale za 25 odstotkov. POŽAR V HIRTENBERGU PODTAKNILI KOMUNISTI. Dunaj, 21. aprila. »Wiencr AUg, Ztg.« poroča, da so požar v tovarni za naboje v Hirtenbergu po izjavi tovarniškega ravnatelja podtaknili komunisti. VELIKE IZGUBE NA TRŽAŠKI BORZI. Trst, 21. aprila. Valutna špekulacija na tržaški borzi je pretekli teden povzročila velike izgube. Špekulanti so nakupili velike množine tujih valut, nakar je dolar, ki je stal že 25 do 26 lir, padel na 18.50 do 19, funt šterlingov od 159 na 140. OMEJITEV OBRTNEGA PRAVA NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 21. aprila. Trgovinsko ministrstvo pripravlja revizijo obrtnega zakona v smislu omejitve obrtnega prava. Banke bodo dobile obrtno dovolj en j o za uvoz in izvoz, prepovedala se jim bo pa notranja blagovna trgovina. ZVEZE MED NEMČIJO, AVSTRIJO IN ITALIJO NI. LDU Dunaj, 21. aprila. Kakor poroča »Agcnce Ilavas«, zavrača italijanska vlada vest pariškega »Tempsa«, da se je sklenila zveza med Nemčijo, Avstrijo in Italijo. TURČIJO BODO RAZKOSALI. LDU Amsterdam, 21. aprila. (DunKU.) Poročevalec lista »Westminster Gazzette« v San Remu javlja, da je jadransko vprašanje faktično že rešeno. Italijanska in jugoslovanska vlada sta baje že dosegli sporazum. (?) Isti poročevalec javlja o turški mirovni pogodbi, da se bo turška država zelo zmanjšala, ker se ji bodo vzele Sirija, Palestina, Arabija, Mezopotamija, Armenija, Tracija in Smirna. Zaledje Adane postane francoska, zaledje Adalije pa italijanska cona. Turčija izgubi polovico svojih podanikov in bo štela približno 9 milijonov mo-hamedancev in dva milijona kristijanov. Orlovski vestnik. Mladinsko predstavo priredi naraščaj šentpeterskega Orla danes ob pol 6. uri popoldne v Krekovi prosveti, Poljanska cesta 4. Spored: Deklamacije, govor, Kaznovani šajivec, igrica v 1 dejanju. Sirotek, igra v 2 dejanjih. Vabljena mladina, starši in vsi prijatelji mladine. Sedeži po 2 K, stojišče 1 K. Turistika in gporft. Tenis-odsek športnega kluba »Ilirija« vabi vse člane »Ilirije«, ki nameravajo igrati tenis, da prijavijo do konca tega meseca svoj pristop k tenis-odseku. Obenem vabimo tudi vse ostalo ljubljansko občinstvo, ki sc zanima za tenis-sport, da priglasi svoj pristop, da bode mogoča odločitev, ali se pripravi eno ali več tenis-pro-storov. S prirejanjem prvega tenis-prof lo-ra sc začenja tekom prihodnjega tedna, ko bodo končane adoptacijc za izvrševanje bke atletike na nogometnem prostoru za državnim kolodvorom. (k) Isprsd s®daš£s. Eden izmed temnih elementov obsojen. Pred ljubljansko deželno sodnijo se je zagovarjal 20. t. m. France Klevišar, bivši narednik, zdaj potnik v Ljubljani. Obtožba ga obdolžuje: France Klevišar je 15. februarja letos v Ljubljani enajst vojakov kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev prve čete 3. bataljona dravskega puka z imeni: Tefi Veli Malič, Vijelij Ramadan Ibrahim, Fajk Ilzr, Čajda Ajdor Vegat, Durak Zaja Selmen, Iza Ali Jaja, Mehmed Hasan-Sa-dik, Zija Crain Amet beg, Arik Memet Maksut, Zečirja Izmail Umer in Vakulj Mi-cc Vasiljevič zavedel, da so pobegnili iz vojništva in jim nalašč pomagal pri begu. Navedeni vojaki so imeli v nedeljo 15. februarja izhod. Podali so se v gostilno Frančiške Težak in sedli krog mize. Pristopil je k njim prileten mož in jih vprašal, odkod so, Odgovorili so mu, da so Makedonci. Ta mož je govorni nekaj s Kle-višarjem, nakar je ta sedal k vojakom in jih vprašal, odkod da so in koliko časa so že pri vojakih in potem nadaljeval: »Čemu tukaj sedite, ajdete z mano, ja Vas po-vedem preko italiianske granice, ista mi je dobro poznata.« Vojaki se niso dolgo premišljevali: vabljive besede, da jim bo preko italijanske meje mogoče priti k svojcem v domovino, so jih tako premotile, da so pričeli precej zlagati svoje novce, da plačajo vodnika. V gostimi so mu že dali 100 dinarjev, med potjo so mu dali še dva 100 dinarska bankovca in 150 kron. Peljal jih je čez Horjulj proti Žirem. Hodili so celo noč in drugi dan do dveh popoldne. Izmučeni so prišli v vas Lavrovca h kmetu Francu Erzložniku, katerega so prosili prenočišča, Klevišar je še rekel kmetu: »Tele vojake peljite zjutraj čez drat!«, kmalu za tem je pa izginil, ne da bi se od vojakov poslovil in le-ti so precej spoznali, da so bili od njega prevarani. Kmet jih seveda ni peljal čez granico, marveč jih jc naznanil orožnikom. Obtožba zahteva, da naj se Klevišar kaznuje po § 97 srbskega kriminalnega zakona. Razpravo vodi nadsvetnik Žebre, obtožbo zastopa dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek. Klevišar nc taji, kar mu očita obtožba. Njegova preteklost jc takale: Dne 12. novembra 1904 je bil obsojen v Ljubljani na 8 mesecev težke ječe; dalje je bil obsojen v Novem mestu 1. 1907 ua 8 dni zapora, v Ljubljani l. 1911 na 24 in leta 1912 v Volosci na 2 dni zapora. Kot priča zaslišani orožniški straž-mojster Anton Jager izpove, da ga je Er-zložnik obvestil, da so prišli vojaki k nje-, mu. Ker je imel takrat na patrulji le enega moža, je šel po pomoč in je nato z orožniki obkolil vojake, kateri so se udali. Odvedli so jih v Ljubljano, Nato sta bila kot priči zaslišana vojaka mohamedanca Tefik Veli Malič in Vij-seji Ramadan Ibrahim. Rekla sta: »Zakli-njam se, da bom vse, kar me sodišče vpraša, po resnici govoril« in prvomestnik nadsvetnik Žebre ju je vprašal: »Prisežeš pri Bogu?« nakar sta odgovorila: »Jemin ede-rim!« (Prisegam) in pristavila: »Bismillahi Errahman Errahim!« (V imenu Boga usmiljenega, usmiljenika). Vojaka priči sta potrdila navedbe obdolžnice in povedala, da so bili obsojeni vojaki, katere je vodil Klevišar, na 20 dni zapora. Dvorni svetnik prvi državni pravdnik Bežek je povdarjal: »To je naravnost izda« jalsko ravnanje, tembolj obsodbe vredno, ker se je Klevišar kot bivši narednik pustil dovesti do tega dejanja zgolj iz koristolov. stva. Taki temni elementi, med katere spada obtoženec, nimajo usmiljenja z našo mlado državo, tudi oblasti naj postopajo ž njimi brez usmiljenja, Prosim za strogo kazen.« Sodišče je nato obsodilo Klevišarja na 15 mesecev strogega zapora, ker je kakor pravi § 97 srbskega kriminalnega zakona vojakom kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov nalašč pomagal pri begu. Klevišar sc ni pritožil. a »Samopomoč« v Ljubljani oddaja od četrtka, dne 22. t. m., nadalje svojim članom mast (do 6 kg za mesec april), olje, zaveznice za čevlje, naramnice (elastične), čebulo, hruške (iigovke), papriko, poper, sardine v škatljah, »Enrilo« pralni prašek ter vsa ostala živila. Začenja se s številko 1, vsak dan po 300 številk. — Razdelitev moke sc objavi, ko bo železniški promet upostavljen. — Usnje se bo moglo staviti na razpolago, ko se bo dobila tolika množina, da bomo mogli postreči vse člane, — Opozarjamo, naj vsaka stranka odda na-kazovalki skupno s knjižico tudi listek, na katerem ima že napisano, katere stvari hoče kupiti, da se s tCm pospeši hitrejše poslovanje. NA DEBELO I IIINA Brata Kasti Wg H ■ T^gJ Zagreb, GundulUeva ulica 14, Telefon 21—28. Najcenejše žarnice! Opozarjamo, da imamo v stari zalogi 130 voltne žarnice, katere oddamo ba konsumente za lastno rabo dokler traja zaloga še po stari ceni. Obrnite se tedaj, predno drugje dražje plačate, na naSo tvrdko. 110 in 120 voltne žarnice, kakor vse ostale voltaže pridejo t najkrajšem času v prodajo. — Oglasite se pravočasno pri tvrdki Svetla, Ljubljana, Mestni trg Stev. 25. 10% belo banaško, letnik 1918 8"5% belo banaško, letnik 1919 Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10-5% črno dalmatinsko vino, zelo fino, volnega, prijetnega okusa. 8'5% belo štajersko, namizno vino, s prijetno kislino. 7*5 J/o belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči Trpite na reumatizmu ia gihtič-nib bolečinah? Vdrgnenje s pravim Fellerievim Elza fluiaom ie takorekoč dobrodeino! 6 dvojnatih ali 2 velik špeciialni steklenici 36 K. Rabite milo-odvajajoče sredstvo? Felleneve prave Elza krogljice izvr šujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 18 K. — Zagorski sok zoper kašelj in prsnt bolečine 1 steklenica 6 K. — Želodec okrepčtijoča Švedska tinktura 1 ste klenica 15 K. — Omot in poštnina pose bp;, » najceneje. Engen V. Feller Stufeict donja, Elzatrg št 134, Hrvatsko. E OH. i^onces. informačni aavoS Drago JSeseljal^ Cjubljana (Jančarjevo nabr. 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. 6135 Vinski oddelek v Sp. Siškl. Gospodarska Zveza. PNEVMATIKE in zračnicc v vseh demenzijah v zalogi. 9f Promet «« tehnično •Industrijsko podjetje, družba r. omejeno zavoro. O Automobiano od&SJenfe, . - UIIBUANA, Šelenburgova ul'