8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimuriSKI DNEVNIK PoStnina plačana » gotovim g-, jaa <. Abi>- pitale i gruppo Cena 41M) lir Leto XXXVI. Št. 244 (10.764) TRST, sreda, 22. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob. * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, VČERAJ SO PRISEGLI PODTAJNIKI Forlani bo danes V zbornici Lažnivo pričevanje prebral program svoje vlade aovinarja Vigttoneja V poslanski zbornici bo Forlani prejel zaupnico že konec tedna RIM — 57 novih podtajnikov je Včeraj priseglo pred predsednikom vlade Forlanijem, ki bo jutri predstavil svojo vlado poslanski zbor-nici. kjer mu bodo po razpravi, ki jje, bi smela trajati več kot dva 5™. v petek zvečer ali v soboto izglasovali zaupnico. Sredi prihod-nJega tedna pa naj bi prejel zaupnico tudi v senatu. Jutrišnje For-laaijevo poročilo bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija po Prvem kanalu od 17. do 18.30. Preden bo prebral svoj programju govor v poslanski zbornici, ga “o Forlani predložil ministrskemu svetu, ki naj bi ga odobril. Program predsednika vlade vsebuje vrsto točk, za katere so se domenile »tiri stranke, ki sestavljajo novo vlado. Kot znano bo vlada posvetila največ pozornosti borbi proti terorizmu in kriminalnosti, s tem v *vezi še zlasti boju proti mafiji. O-Krepilj naj bi sodstvo in končno o-uobrili reformo kazenskega postopnem, ki je v veljavi še izza fašističnih časov. Boleča točka je že nekaj časa huda gospodarska kri-s«. ki pesti Italijo. Zato je treba sprejeti vrsto neodložljivih ukrepov, ju naj zavrejo inflacijo, ne da bi istočasno povzročili recesije, tem-yeč ki naj poživijo industrijsko proizvodnjo. V tem okviru bi morali z nekoliko spremenjeno obliko spet predložiti nekatere ukrepe, ki jih JP vseboval gospodarski odlok druge Cossigove vlade in ki sta .lih °be zbornici že zavrnili. Gre predvsem za ukrepe davčnega značaja |er za zmanjšanja cene delovne sile. kar bi olajšalo izvoz italijanskih Proizvodov, ki bi postali bolj konkurenčni na mednarodnem tržišču. Sedaj, ko je bilo vprašanje porazdelitve ministrstev in podtajnikih mest rešeno, se postavlja problem razdelitve funkcij v okviru Krščanske demokracije. Zato se bo sredi prihodnjega meseca sestal vsedržavni svet stranke, da bi predvsem odobril rešitev vladne krize, kot predvideva statut in da bi izoblikoval novo notranjo podobo stranke. Imenovati je treba novega Predsednika vsedržavnega sveta. Potem ko je Forlani prevzel predsedstvo vlade. Prav tako je treba nadomestiti v vsedržavnem svetu *ri člane, ki so postali ministri (Ga-vu, Bodrato in Mazzotta). Kar zadeva predsedstvo stranke ®ta tukaj baje samo še dva kandidata: najuglednejši je seveda Andreotti, ki je baje dosegel sporazum 8 Fanfanijem, Donat - Cattinom in Bisaglio, mora pa počakati, da se Zaccagnini, ki bi se za to funkcijo lahko potegoval kot nekdanji tajnik stranke, umakne. Zaccagnini Je sicer že večkrat povedal, da bi 8e hotel umakniti s tako zahtevnih Političnih funkcij, vendar je pri tem treba upoštevati tudi mnenje Pristašev njegovo struje. Predsednika bi morala vsekakor določiti manjšina KD. saj to sodi v dogo-yore s tistimi strujami, ki se sklicujejo za znano Donat-Cattinovo preambulo z demokristjanskega kongresa. Večina pa je se je obvezala, da bo to kandidaturo podprla. Velikih problemov ne bi smelo biti niti za nadomestitev omenjenih treh članov vsedržavnega vodstva. Namesto Ga ve naj bi prišel Gaspa ni. ki je prav včeraj bil imenovan *a šefa Piccolijevega političnega tajništva, namesto Mazzotte bi motal biti izvoljen Segni ali Sca-lia, Bodratovega namestnika pa Zaccagninijevi pristaši še niso določili. Ker je Luciano Radi postal podtajnik pri predsedstvu vlade, bo Vsedržavni svet KD moral izvoliti tudi novega direktorja strankinega glasila «D Popolo*. Najverjetnejši kandidat, če naj verjamemo glasovom, ki krožijo po Rimu, nai bi bil Malfatti, vnet pristaš predsednika senata Fanfanija Pred današnjo sejo vlade se je Predsednik Forlani sestal z demo-kristjanskim tajnikom Piccolijem in s tajnikom PLI Zanonejem. Slednje srečanje gre najbrž pripisati dejstvu, da se danes sestane liberalno vodstvo, ki bo moralo odločati o zadržanju, ki ga bo stranka zavzela do Forlanijeve vlade. Včeraj se je sestalo tudi vodstvo komunistične partije. Predsednik Poslanske skupine KPI Di Giulio je s tem v zvezi dejal, da je bil govor o položaju, ki je nastal s sestavo nove vlade. O tem vprašanju je uvodno poročilo na seji komunističnega vodstva imel prav Di Giulio. časnikarji so ga vprašali, kakšno bo torej zadržanje partije do Forlanija in njegove vlade. Di Giulio je napovedal, da bo o tem govoril tajnik Berlinguer v razpravi v poslanski zbornici, da Pa bo vsekakor odvisno od stališča vlade do velikih vprašanj, ki tarejo Italijo. Na vprašanje, če so govorili ali če bodo v bližnji bodočnosti govorili o odnosu s socialisti, pa je načelnik poslanske skupine KPI rekel, da bodo o tem vprašanju govorili najbrž po glasovanju o zaupnici Forlani ju, predvidoma konec tega meseca. Ne gre Pozabiti, da mora partija izvoliti tudi novega predsednika namesto Luigija Longa. S tem v zvezj je baje najverjetnejši kandidat Gian Carl* Pajetta. Enrico Berlinguer in Giancarlo Pajetta na včerajšni seji vodstva KPI (Telefoto AP) V ZVEZI S PREISKAVO O ZADEVI MORO Preiskovalni sodnik Francesco Amato včeraj sestavil obtožnico RIM ki Preiskava o zadevi Mo-vodi parlamentarna preiskovalna komisija se še nadaljuje. Medtem ko bodo danes zaslišali kaplana Antonella Menninija, ki je po ugrabitvi in umoru redno obiskoval družino Moro, je prišlo včeraj do zanimivih novosti, ki bi lahko celo prinesle pravo zmedo med sodne papirje. Razloge je treba iskati pred dobrim poldrugim letom, ko jp radikalni poslanec in tedanji u-rednik tednika «L’Espresso* Gian-luigi Melega napisal »eksplozivne* novosti o pokolu v Ul. Fani in o italijanskem terorizmu. Preiskava, ki jo je takrat uvedlo , državno predstavništvo, je nemudoma zaznamovala ime Ernesta Viglioneja. Viglione je bivši urednik desničarskega tednika «Lo specchio» ter odgovoren urednik italijanskih poročil radia Montecarlo. Kaže, da je dobil informacije od nekega skesanega rdečega brigadista. Njegovega imena ni nikoli ovadil. Kmalu nato so novinarja aretirali. Po dobrem letu in pol pa ga je preiskovalni PO ENOMESEČNIH SPOPADIH NA SREDNJEM VZHODU SLABI OBETI 0 MIRNI REŠITVI SPORA MED IRAKOM IN IRANOM Državi vztrajata pri svojih načelnih stališčih - Zastoj v večjih vojaških operacijah - Araeriško-britanske vojaške vaje v Omanskera zalivu BAGDAD, TEHERAN - »Na južni fronti ob Šat-el-Arabu nič novega*. To je v grobem vsebina vojaških komunikejev obeh vojskujočih armad po enem mesecu, odkar so na ,ira: ško - iranski meji spopadi prerasli v pravo vojno. Zastoj v vojaških operacijah pa ne oomeni, da se je končalo trpljenje prebivalstva in vojaških edinic. V Koramšaru še vedno divjajo poulični boji, Abadan je obkoljen, a ni padel, iransko letalstvo nemoteno bombardira iraške gospodarske objekte. Mesec dni po začetku spopada je vsem jasno, da gre za neobičajno Gorbačov izvoljen za člana politbiroja sovjetske partije MOSKVA - Mihail Gorbačov je bil izvoljen za člana politbiroja centralnega komiteja KP SZ. Gorbačov, ki ima 49 let je daleč najmlajši član politbiroja, kjer je poprečna starost okrog 70 let. Gorbačova imajo za varovanca Mihaila Suslova, glavnega ideologa sovjetske partije. Z imenovanjem Gorbačova šteje politbiro sovjetske partije 15 članov. (Leonid Brežnjev, Jurij Andropov, Viktor Grišin. Andrej Gromiko, Andrej Kiri-lenko, Aleksej Kosigin, Dinmu-hamed Kunaev, Arvid Pelše, Grigorij Romanov, Mihail Su-slov, Nikolaj Tikonov, Dimitrij Ustinov, Konstantin Černjenko, Vladimir Ščerbitski). diplomatske sposobnosti in ugled, da bi nad Perzijskim zalivom zavladal mir. Včerajšnji Homeinijev odgovor predlogu generalnega sekretarja i-slajnske konference Šati-ja. da .-bo Iran z zadovoljstvom sprejel obisk šefov držav in vlad islamskih držav, »ker se bo lahko na lastne oči prepričal o zločinih Sandama Huseina*, ne obeta skorajšnje rešitve spora. Šati pa kljub temu upa, da mu bo uspelo doseči premirje. Zahteva, naj se iraški vojaki umaknejo iz zasedenega iranskega ozemlja v Kuzistanu, pa ni edina ovira v posredovalni misiji islamske konference. Vojna med državama je tudi ideološko obarvana. Bagdad trdi, da so pogajanja nemogoča, dokler bodo Iranu vladali «verski fanatiki*. Za Teheran pa je treba na vsak način zrušiti »neverniški in zločinski baasistični režim Sadama Huseina*. Sinoči pa je teheranski radio u-gasnil tudi medlo lučko upanja, ki jo je po svojem prihodu v domovino prižgal iranski premier Mohamed Ali Radžai z izjavo, da bo že ta teden iranski parlament razpravljal o osvoboditvi ameriških talcev. »Glas revolucije* je namreč sporočil, da je Iran zavrnil Carterjev predlog o prekinitvi gospodarskega embarga, če Iran osvobodi ameriške talce. Ameriške namige o pomoči Teheranu je včeraj obsodil tudi kuvajtski zunanji minister Sadun Ha-madi, ki je odsvetoval Washingto-nu, da .se pod pretvezo ameriških talcev vmeša v iransko - iraški spopad. Medtem so v Omanskem zalivu začeli skupni ameriško - britanski pomorski in letalski manevri, v katerih sodeluje 18 tisoč vojakov in mornarjev, 25 bojnih ladij, med katerimi letalonosilki «Midway* in «Eisenhower» ter 170 bojnih letal. V Pentagonu zagotavljajo, da so to »rutinska urjenja*, ki so jih napovedali še pred iraško - iranskim spopadom. Sovjetska zveza je manevre že obsodila, svet pa z za- skrbljenostjo sledi razvoju dogodkov. saj se je pred Perzijskim zalivom nakopičila največja koncentracija bojnih ladij v zgodovini čto,-veštva. Pentagon trdi, da se tu med ameriškimi, britanskimi, francoskimi in sovjetskimi ladjami nahaja vsaj 50 najsodobnejših bojnih ladij. Pozno sinoči je iz krogov PLO prišla vest, da sta se seje neuvrščenih držav na sedežu OZN v New Yorku udeležila tudi iraški in iranski predstavnik. Ni še potrjeno, če so razpravljali o iraško-iranskem spopadu. sodnik Francesco Amato prijavil sodišču pod obtožbo goljufije, poskusa goljufije v škodo države in obrekovanja karabinjerjev. Poskusil je namreč od generala Carla Alberta Dalla Chiesa iztržiti milijon lir pod obljubo, da mu odkrije važne novosti o zadevi Moro ter o nekem skrivnostnem «plenumu», ki bi baje moral potekati med teroristi. Izpričal je tudi, da bi se morala tega srečanja udeležiti tudi dva parlamentarca in neki kardinal ter da so tisto jutro v Ul. Fani streljala na predsednika KD in na njegovo spremstvo tudi dva karabinjerja. Preiskava pa je pokazala, da so vse te vesti le gola laž. Kljub vsemu pa je Viglioni za to lažno pričevanje prejel od krščansko - demokratskega poslanca E-gidia Careninija 15 milijonov lir. Gen. Franc Tavčar na prijateljskem obisku v Venetu in naši deželi VITTORIC) VENETO — Poveljnik devetega armadnega korpusa JLA general Franc Tavčar, ki se mudi na prijateljskem obisku v Italiji, bo danes gost petega armadnega korpusa italijanske vojske. Poleg obiska pri vojaških enotah si bo general Tavčar ogledal tudi bližnje kraje, ki so zgodovinskega pomena zaradi bojev v odporniškem gibanju in nekatere industrijske obrate v Verietu in Furlaniji - Julijski krajini. General Tavčar vrača o-bisk, ki ga je maja opravil v Sloveniji poveljnik italijanskega petega armadnega korpusa, general Ni-cola Chiari. Novi veleposlanik Italije v Beogradu REGGRAD -Otovi, italijanski veleposlanik Piero Calamia je predložil včeraj poverilnice predsedniku predsedstva SFRJ Cvijetinu Mijato-viču, ki ga je po opravljenem uradnem postopku, kateremu so prisostvovali številni visoki funkcionarji, med katerimi generalni tajnik predsedstva Ivan Dolničar in namestnik sekretarja za zunanje zadeve Savo Obradovič, zadržal na daljšem prijateljskem razgovoru. OBISK DELEGACIJE SKGZ V BOSNI IN HERCEGOVINI Zanimanje za Slovence v Italiji Nujnost poglobitve sodelovanja (Od našega poročevalca) SARAJEVO — Delegacija Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki se mudi na tridnevnem uradnem obisku v SR Bosni in Hercegovini, je imela včeraj, drugi dan bivanja v Sarajevu, zelo intenziven dan. V dopoldanskih urah je bila najprej gost v republiškem komiteju za odnose z inozemstvom, kjer jo je sprejel Djordje Kočetkov, pomočnik predsednika tega komiteja, s svojimi sodelavci. Razgovori delegacije SKGZ so se potem nadaljevali v skupščini Bosne in Hercegovine. Tu je goste iz zamejstva sprejel podpredsednik skupščine Jožo Bodirožič skupno s predsednikom komisije za mednarodne odnose Alijom Vejzagičem in drugimi sodelavci. Po končanih pogovorih, ki so poleg medsebojne informacije zajeli tudi vsa vprašanja s področja medsebojnega sodelovanja in sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, predvsem na gospodarski izmenjavi in kooperaciji, je delegacijo SKGZ sprejel tudi predsednik skupščine SR Bosne in Hercegovine Niko Mihaljevič. Visoki predstavnik najvišjega delegatskega organa BiH je izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi slovenske goste iz Italije in pri tem poudaril veliko zanimanje državljanov BiH za življenje slovenske narodne manjšine v Italiji. Dejal je med drugim da je slovenska manjšina v Italiji dra- gocen dejavnik miru in prijateljstva med sosednjima državama. To svojo vlogo bo lahko še učinkoviteje nadaljevala, če bo uživala vse pravice, ki jih predvideva italijanska ustava in za katere se je obvezala z osimskimi sporazumi, ki so nova kvaliteta v medsebojnih odnosih na liniji helsinškega duha. Za besede predsednika skupščine SR BiH se je v imenu delegacije SKGZ zahvalil predsednik Boris Race. Zahvalil se mu je za veliko razumevanje za odprta vprašanja Slovencev v Italiji, naglasil je, da je mogoče še mnogo narediti za poglobitev in izboljšanje tako v medsebojnih odnosih med SR BiH in Slovenci v Italiji, kot v prisotnosti sodelovanja med SR BiH in Italijo. V popoldanskih urah se je delegacija SKGZ s svojimi spremljevalci peljala na 30 km oddaljeno Jahorino, kjer si je ogledala terene na katerih bodo potekale zimske olimpijske igre leta 1984 in se pogovarjala s predstavniki organizacijskega komiteja 14. zimske olimpiade. Kasneje je tekel tudi razgovor s predsednikom RK Zveze socialistične mladine BiH Branom Mi-ljušem in drugimi člani zveze o vprašanjih in možnosti sodelovanja s športnimi organizacijami in Zvezo socialistične mladine SR BiH. JOŽE KOREN NA SEJI ZUNANJIH MINISTROV SOCIALISTIČNEGA BLOKA Smernice Varšavskega pakta za madridsko konferenco K VSE Podpora napovedanim sovjetsko - ameriškim pogajanjem o omejevanju jedrskega orožja srednjega dometa v Evropi Dopisnik DELA za Primorski dnevnik VARŠAVA - Priprave za madrid ski' sestanek predstavnikov držav udeleženk konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in za sklicanje konference o popuščanju napetosti in razoroževanju v Evropi so bile glavne teme rednega zasedanja zunanjih ministrov držav članic Varšavskega pakta, ki je bilo 19. in 20. oktobra v glavnem mestu Poljske. Kot poudarja uradni komunike, je sestanek opotekal v tiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiininiiiiiiifniiinnsiiiiiiiiKiuiiitiiimifiiiiitimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiniitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiHniiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiii* KAMPANJA ZA PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZDA GRE H KRAJU Bo Carter prehitel Reagana? vojno, bojem, kjer obe armadi var-čujeta s svojimi močmi in ne pošiljajo v boj najsodobnejše opreme, ki sta jima za drage denarje prodali obe velesili. Prav tako je vsem jasno, da bo mirna rešitev spora skrajno težavna kljub temu, da so islamske države napele vse svoje V Mariboru začetek Borštnikovega srečanja (Od našega poročevalca) Sinoči se je v Mariboru pričelo 15. jubilejno Borštnikovo srečanje, ki ga je pred gledališčem v Mariboru odprl predsednik skupščine Borštnikovega srečanja akademik dr. Bratko Kreft. Slavnostni govor je v gledališki dvorani imel Andrej Verbič, predsednik «Gospodar-ske zbornice Slovenije, ki je letos glavni pokrovitelj srečanja. Verbič je v svojem posegu poudaril važnost kulture v današnji stvarnosti in v današnji slovenski družbi. Govoril je tudi o prizadevanjih, da bi bili v socialistični samoupravni družbi delovni ljudje vedno aktivneje soudeleženi v kulturi in pri u-stvarjanju kulturnih dobrin. Po slavnostnem govoru smo st lahko ogledali prvo letošnjo predstavo v tekmovalnem sporedu Borštnikovega srečanja, to je Ščurke Toneta Čufarja, v izvedbi drame SNG Maribor. Delo je režiral A-leš Jan. V jutranjih urah pa je bila slavnostna delovna seja skupščine Borštnikovega srečanja; na seji so med drugim podelili zlati znački s plaketama Ignacija Borštnika in listinama Borštnikovega srečanja in sicer gledališkemu teoretiku, kritiku, prevajalcu in kulturnemu delavcu dr. Brunu Hartmanu ter igralcu, režiserju in gledališkemu delavcu Branku Gombaču. ki je med drugim veliko prispeval k razvoju samega Borštnikovega srečanja. Naj omenimo, da so zlate značke s plaketami in listinami namenjene gledališkim teoretikom in praktikom, zato jih podeljujejo ob začetku srečanj. Borštnikovo srečanje praznuje torej svoj 15. jubilej, kar pomeni brez dvoma uspeh za to osrednjo gledališko manifestacijo na Slovenskem. Uspeh velike prireditve pa n', le v njenem trajanju In v vztrajanju. ampak v tem, da si je znalo srečanje pridobiti velik ugled v slovenskem in ne samo slovenskem gledališkem prostoru. Borštnikovo srečanje je obračun slovenske gledališke ustvarjalnosti, tekmovalni značaj srečanja pa daje gledališkim hišam in posameznim gledališkim ustvarjalcem dodatni zagon in možnost za preverjanje lastnih sposobnosti in ustvarjalnih dosežkov. Borštnikovo srečanje pa ne želi biti samo elitno srečanje, ampak želi približati gledališče čim širšemu krogu gledalcev in jim nuditi čim več umetniških užitkov in gledaliških informacij. Zato je uradni oder gledališča vsako leto odprt tudi gostovanjem gledališč iz drugih jugoslovanskih republik. Tako so prišle pretekla leta v goste najboljše predstave iz Steriji-nega pozorja, festivala Sarajeva in eksperimentalnih scen Sarajeva in festivala monodrame iz Zemuna. Zelo bogat je tudi spremljevalni program Borštnikovega srečanja, v katerem gostujejo številne gledališke skupine in posamezniki. Predstave se vršijo na ulicah, v šolah, v tovarnah, v vojaških karavlah, v okoliških krajih in pa tudi v bolj oddaljenih središčih širom po Sloveniji. Velik razmah doživlja tudi malo Borštnikovo srečanje v Slovenski Bistrici. Tudi letošnje Borštnikovo srečanje bo torej potrdilo smernice o katerih smo pisali. Naj navedemo pa še novost in sicer to, da so organizatorji srečanja v sodelovanju z ljubljanskim radiom, vključili v program poslušanje radijskih iger, saj postajajo le-te vedno pomembnejši dejavnik naše gledališke ustvarjalnosti. V osrednji program srečanja je nato uvrščena tudi najboljša predstava Združenja amaterskih skupin. V sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije bo na letošnjem Borštnikovem srečanju simpozij z naslovom «Gledališki del umetniške vzgoje v usmerjenem izobraževanju». V kroniki otvoritvenega dne 15. jubilejnega Borštnikovega srečanja in k predstavitvi samega srečanja naj dodamo še, da bo danes gostovalo v Mariboru Slovensko stalno gledališča iz Trsta z delom E. Albeeia *Kdo se boji Virginije Woolf>. Nastop našega gledališča je uvrščen v tekmovalni prpgram. Poleg tega, pa se bodo naši gledališčniki predstavili na nekaterih osnovnih šolah s predstavo H. C. Andersena »Snežna kraljica». ACE MERMOUA l NEW YORK — Z bližanjem od-| ločilnega 4. novembra postajajo prognoze o prevladi Jimmyja Carterja ali Ronalda Reagana na predsedniških volitvah čedalje bolj negotove. Do pred mesecem dni so specializirane agencije za raziskovanje javnega mnenja napovedovale skoraj gotovo zmago republikanskega kandidata, bivšega igralca v drugorazrednih kavbojskih filmih Reagana. Po zadnji televizijski bitki s Carterjem, pri kateri je po splošnem mnenju potegnil krajšo, je pa Reagan pahnjen v obrambo, tako glede zunanje in vojaške, kot glede notranje politike. Po zadnjih podatkih nai bi Reagan ohranil le še 3 odstotke prednosti pred Carterjem, ki je pa v zadnjih dneh o-krepil tone svoje volilne kampanje. S pozicije predsednika ZDA, ki že sama po sebi predstavlja določeno prednost, se je Carter podal na obhod Teksasa, Pennsylvanije, Louisiane in države New York, ki premorejo 149 volilnih glasov, oziroma več kot polovico 270, ki zadostujejo za imenovanje novega predsednika. Povsod obtožuje Reagana, da bi njegova politika povzdignila proračunski primanjkljaj ZDA na 130 milijard dolarjev, državo pa na rob jedrske vojne. Resnici na ljubo se tudi med volivci utrjuje dvom, da bi Reaganu uspelo hkrati znižati davke in uravnovesiti proračun, po drugi strani se pa veča skrb zaradi njegovih razboritih izjav o zunanji politiki in zaostritvi oboroževalne tekme s SZ. Politična javnost poleg tega pričakuje še v tem mesecu »presenečenje*, če bi Carterju uspelo rešiti vprašanje ameriških talcev v Iranu, kar bi predstavljajo :zredno in bržkone odločilno potezo za potrditev sedanjega predsednika. Glede tega vprašanja pa se Reagan omejuje na zatrjevanje, da je «nečastno in ponižujoče za ZDA* in da ima za rešitev »nekaj dobrih idej*, ki jih pa nikakor noče razkrivati. Ne glede na tradicionalno veliko število neodločenih volivcev, prevladuje vsekakor prepričanje, da v tekmi za predsedstvo Carter dohiteva Reagana, vprašanje je pa le, če ga bo 4. novembra tudi prehitel. Na sliki (telefoto AP) se Jimmy Carter odpravlja urnega koraka k zadnjim etapam volilne kampanje. vzdušju bratskega prijateljstva tesnega sodelovanja». Zunanji mimstri sedmih držav — Bolgarije, češkoslovaške, Madžarske, Nemške demokratične republike, Poljske, Romunije in Sovjetske zveze — so potrdili aktualnost *nedavne deklaracije, ki so jo spreje li 15. maja na svečanem zasedanju držav članic Varšavskega sporazuma. Dokument vsebuje po mnenju zunanjih ministrov dovolj konkretnih predlogov za zmanjšanje napetosti in za jačanja miru in varnosti v svetu. Udeleženci zasedanje so izrazili zaskrbljenost zaradi «nadaljnje aktivnosti imperialistične politike s pozicij sil. konfrontacije in hegemonizma. rušenja neodvisnosti in suverenosti držav, vmešavanja v njihove notranje zadeve, odsotnosti napredka pri reševanju mednarodnih problemov in ustvarjanju novih spopadov*. Opomnili so tudi na nevarnost obnavljanja oboroževalne tekme in na nastanek novih vojn ško-političnih doktrin in konceptov. Ministri so obenem izrazili zadovoljstvo ob ugotovitvi, da se veča število držav, narodov in demokra tičnih sil, ki se postavljajo po robu tem pojavom, kar je preprečilo iru-šenje že obstoječih normalnih političnih vezi med državami». Ministri izjavljajo, da bodo odločno težili «.Prepričani smo, da helsinški dokument predstavlja gotovo osnovo za skupne napore držav in narodov pri premostitvi nastalih komplikacij v mednarodnih odnosih in uresničevanju nadaljnjega napredka na poti jačenja varnosti in širjenja sodelovanja v Evropi», zatrjuje komunike zunanjih ministrov. Udeleženci varšavskega zaseda-n ja dajejo velik pomen madridskemu sestanku v upanju, da bo potrdil politilco popuščanja napetosti in omogočil nove konkretne korake na poti utrjevanja varnosti in sodelovanja na našem kontinentu. Pričakujejo tudi, da bo madridski sestanek potekal v konstruktivnem vzdušju in v duhu sporazumevanja ter da bo preprečil vse akcije, ki bi lahko povzročile nove politične konfrontacije. Poudarjajoč pomen popuščanja napetosti za mir in sodelomnie v Evropi, ministri sedmih socialističnih držav smatrajo, da je treba v Madridu posvetiti posebno važnio vojaškim značilnostim varnosti. Zaradi tega se bodo prizadevali, da na madridskem zasedanju sprejmejo odločitev o sklicanju konference o popuščanju napetosti in razorožitvi v Evropi. Pri tem poudarjajo prepričanje, da obstajajo realne možnosti o zbliževanju stališč in o organizaciji take konference. Države Varšavskega pakta so mnenja, da bi se morala konferenca odvijati po etapah, in sicer, da bi na vsaki odločali o dnevnem redu naslednje. «V prvi etapi bi morali osredotočiti napore o problemu zmanjševanja ravni in koncentracije vojaških sil v Evropi, ki bi vključeval omejevanje vojaških pobud, znižanje vojaških sil in omejevanje oborožitve.» Po mnenju ministrov bi moral sporazum o sklicanju konference jamčiti vsem udeležencem enake pravice in možnost praktičnih predlogov in pobud med samim zasedanjem. To načelo bi moral vsebovati že sam sporazum o sklicanju konference. Obenem ministri vztrajajo pri svojem predlogu, da mora biti konferenca o popuščanju napetosti in razorozevanju v Varšavi. Na zasedanju so tudi izrazili u-panje, da bo madridska konferenca doprinesla k stopnjevanju gospodarskega, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, s posebnim ozirom za sklicanje vseevropskega kongresa o energetskem sodelovanju. Po mnenji ministrov je treba še poglobiti napredek v kulturi, izobraževanju, obveščanju in stikih v skladu z načeli končnega dokumenta iz Helsinkov. Zunanji ministri Varšavskega pakta so v luči nadaljevanja multilateralnih stikov podprli predlog Romunije, da bi bil naslednji sestanek podpisnikov sklepnega dokumenta KVSE v Bukarešti. Na zasedanju so tudi podprli sovjetski predlog o pogajanjih o omejevanju jedrskega orožja srednjega dometa v Evropi in pozdravili vrve sovjetsko-ameriške stike v tej smeri. Od zahodnih držav pričakujejo, da bodo pokazale tpolitično voljo» in da odgovorijo na predloge držav Varšavskega pakta, ki so jih sprejeli 10. julija na Dunaju med pogajanji o omejevanju oboroženih sil in orožja v srednji Evropi. Ob koncu konference je ministre sprejel prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije Stanislav Kania. O poteku in rezultatih zasedanja ga je seznanil sovjetski zunanji minister Andrei Gromiko. IL1JA MARINKOVIČ BENETKE — Od danes bo pomorska družba »Jadroplov* iz Splita vzpostavila novo progo, ki bo povezovala beneško luko s pristanišči v Rdečem morju in v vzhodni Afriki. Iz Benetk bo plula vsakih 25 dni trajektna tovorna ladja Marjan. 2 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA KAKO DALEČ SO ŠTUDIJE 0 TEHNIČNI IZVEDLJIVOSTI INDUSTRIJSKE CONE Pojasnila odbornika za načrtovanje in proračun Colonija - Skupščina se poklonila spominu Longa Deželni odbornik za načrtovanje In proračun Coloni je na včerajšnji seji deželnega sveta v odgovor na ustrezno interpelacijo misovskih svetovalcev preciziral aktualno sta-, nje glede raziskav o tehnični izvedljivosti industrijske cone na Krasu. Odbornik je dejal, da je bila z zakonom o ratifikaciji osimskih sporazumov nakazana deželni u-pravi vsota 1 milijarde lir za izvedbo omenjenih raziskav in da je dežela v tem okviru naročila zunanjim ustanovam izvedbo treh študij: 7. maja 1979 je naročila tržaški univerzi izdelavo načrta za odvajan.je deževnice, greznične in tehnološke vode z območja, izbranega za uresničitev skupne industrijske cone. študija, za katero je predviden izdatek 114 mili ionov lir, bo izdelana v začetku prihodnjega leta; 16. julija 1979 je dežela naročila študijo o geoloških značilnostih tega območja in o morebitni prisotnosti podzemnih jam. Nalogo je prevzela Ustanova za tržaško industrijsko cono EZIT. Delo bo zaključeno in izročeno deželni upravi pred koncem letošnjega leta in bo stalo 235 milijonov lir; še prej, in sicer 29. novembra 1978. je dežela naročila ustanovi EZIT izvedbo geodetskih del, potrebnih za izdelavo kartografiie conskega območja v merilih 1:5000 in 1:1000. Naročena dela so bila že opravljena in izsledki izročeni pristojnim deželnim uradom. Ustrezni izdatek znaša 200 milijonov lir. Poleg tega je deželna uprava naročila na lastno pobudo tržaški u-niverzi podroben naravoslovni opis tržaškega in goriškega Krasa. Študija, za katero je predviden izdatek 125 milijonov lir, se uvršča v okvir sodelovanja s sosedno republiko Slovenijo pri zaščiti naravnega okolja in še posebej pri zaščiti mejnega pasu in Tržaškega zaliva. Vse tri študije o tehnični izvedljivosti industrijske cone bo dežela takoj po prejemu izročila o-srednji vladi in poskrbela za njihovo objavo. Kar zadeva aktualnost gosnodar-skega dela osimskih sporazumov po podpisu nove pogodbe o sodelovanju med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo, .ie Coloni naglasil, da je pogodba EGS — Jugoslavija osvoiila gospodarske smernice osimskih sporazumov, zlasti kar zadeva skuDno industrijsko cono. in celo bolje precizirala nuhovo obojestransko koristnost za obmejna območja. S tem .je tudi vprašan :e industrijske cone zado-bilo širše razsežnosti, saj Te" bilo poprej omejeno na bilateralne odnose med Italijo in Jugoslavijo, SSG na Borštnikovim srečanju v Mariboru Danes zvečer bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta nastopilo na Borštnikovem srečanju v Mariboru in tu predstavilo Albeejevo igro Kdo se boji Virginije Woolf'.', ki jo je v lanski sezoni pri nas režiral Dušan Mlakar. To delo je bilo vsepovsod deležno velikega u-speha; občinstvo ga je zelo dobro sprejelo in strokovna kritika ga je uvrstila med vrhunske predstave tržaškega gledališča. Že včeraj je ansambel SSG s to predstavo gostova1 v Lendavi, jutri bo nastopal v Murski Soboti, zadnja predstava pa bo v petek v Radgoni. V okviru Borštnikovega srečanja nastopajo naši igralci tudi z otroško predstavo Snežna kraljica (Andersen - Košuta), ki jo je režiral Mario Uršič. To delo je doživelo izredno število uprizoritev po vseh naših šolah in otroških vrtcih. Miranda Caharija in Stojan Colja bosta s to pravljico nastopila danes po raznih šolah v Mariboru, jutri v Murski Soboti, v petek pa v Radgoni. medtem ko ima danes evropski domet. V drugem delu seje je deželna skupščina vzela v pretres predlog o imenovanju posebne preiskovalne komisije, ki naj bi razčistila vprašanje montažnih hiš družbe AT CO. Kakor znano, gre za vrsto mon tažnih hiš, ki jih je omenjena družba postavila na potresnem območju in ki so se izkazale za neustrezne. O predlogu, ki ga je obširneje orisala svetovalka Miani (KPI), se je razvila živahna razprava, v katero sta med drugimi posegla tudi odbornik Varisco in predsednik deželnega odbora Comel-ii. Ob koncu razprave je bila z večino glasov (DP se je vzdržala) sprejeta resolucija, ki so jo predložili svetovalci Dominici (KD), Miani (KPI) in Ermano (PSI) in ki določa, naj deželna komisija za potresna vprašanja vsestransko po- S PREDSTAVITVE KNJIGE PROF. CHJSEPPA IN ALBERTA SAMONA Kritična in konstruktivna ocena deželnega urbanističnega načrta Delo priznanih urbanistov je predstavil arh. Luciano Semerani - V razpravi razčlenjeni številni aspekti kompleksne urbanistične problematike globi to vprašanje, upoštevajoč meje pristojnosti deželnih organov. V začetku seje se je svetovalec Proserpio (KPI) poklonil spominu nedavno preminulega predsednika stranke L. Longa. Prav ljudem, kakršen je bil Longo — je med drugim dejal Proserpio — dolgujemo med drugim nastanek naše dežele in obstoj najbolj odprte meje na svetu na tem območju. O tem priča tudi solidarnost, ki so nam jo ob tej priliki izkazali voditelji in narodi sosedne republike Jugoslavije. Tudi predsednik skupščine Col-li je kratko spregovoril o liku u-mrlega predsednika KPI ter se spomnil zlasti njegovega opisa bojev in življenja partizanskih enot v naših kra.iih, .kakršen izhaja iz Longove knjige «Un popolo alla macchia* (Narod v ilegali). Deželni svet se ponovno sestane danes. DECEMBRA V MILANU Okrogla miza o gospodarskem sodelovanju Italija-Jugoslavija Na pobudo mešane italijansko -jugoslovanske trgovinske zbornice bo v dneh 3. in 4. decembra v Milanu posebna okrogla miza o gospodarskem ter o tehnično - industrijskem sodelovanju na srednji in daljši rok med obema državama. Kolikor je doslej znano, se bo posveta ob okrogli mizi udeležil tudi jugoslovanski zvezni sekretar za promet Ante Zelič, ki je hkrati tudi sopredsednik italijansko - jugoslovanskega odbora za gospodarsko sodelovanje. Najavljena je tudi udeležba številnih gospodarstvenikov in strokovnjakov iz obeh držav. • Na šolskem skrbništvu je razo- bešena lestvica za tehnične pomočnike na šolah s slovenskim učnim jezikom (za šolsko leto 1980/1981). • Delavci zavarovalnih agencij tržaške pokrajine, ki jih ne upravlja neposredno glavna zavarovalna hiša in so torej v zakupu, so včeraj stavkali proti delodajalcem, ker ne izpolnjujejo že podpisanega sporazuma za obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla pred dvema letoma. Stavka se danes nadaljuje. 1 VČERAJ SE JE V KOPRU KONČAL DVODNEVNI POSVET ZGODOVINARJEV Skupno raziskovanje preteklosti naših krajev Italijanski zgodovinarji posvečajo vedno več pozornosti slovenskim virom - Posvet se je končal z živahno razpravo in z željami za okrepitev sodelovanja - V pokrajinskem muzeju v Kopru odprli razstavo o bazoviških žrtvah Kompleksna urbanistična problematika, oziroma splošni deželni urbanistični načrt (PUR), ki ga je dežela z zakonom odobrila leta 1978, sta bili glavni temi zanimive debate, ki se je sinoči razvila v novinarskem krožku ob priložnosti predstavitve knjige »Splošni deželni urbanistični načrt Furlanije-Ju-lijske krajine*, ki sta jo priredila prof. Giuseppe in Alberto Šansona, izdal pa založnik Casamassima. Bila je priložnost za poglobitev nekaterih aspektov široke urbanistične problematike, predvsem pa priložnost za preverjanje trenutne stopnje izvajanja deželnega urbanističnega načrta in za kritično gledanje na nekatera določila načrta samega. Razprava, ki jo je koordiniral odgovorni urednik italijanskega tržaškega dnevnika Borio, se je torej odmaknila’od glavtiega 'namena sinočnjega srečanja,, od pred stavitve knjige p ig znam h*, organistov, očeta in sina Samona, vsebina in pomen katere sta bila praktično potisnjena v drugo vrsto. Kot je poudaril arh. Luciano Semerani, ki je knjigo predstavil, sta avtorja kritično in konstruktivno razčlenila deželni urbanistični načrt; to sta naredila, da bi na enostaven način prikazala izvršilne stopnje načrta in jih uokvirila v širši kontekst vsedržavnega načrtovanja. Misli in težnje, ki jih avtorja v knjigi zagovarjata, so tudi, kot sta sama poudarila, v določeni meri utopistične, so pa odraz naprednejše urbanistične kulture, ki je v nasprotju s sedanjim »političnim* pojmovanjem urbanistike. V knjigi prof. Samona prihajata do izraza dva elementa, ki praktično označujeta celotno delo: avtorja namreč poudarjata nujnost, da se urbanistik,- ne more odreči potrebi, da bi odražala spremembe, ki jih doživlja teritorij; poudarjata to-i rej potrebo po spoštovanju obstoječe strukture, s čimer podčrtujeta, da ne gre spreminjati obstoječe družbene napetosti. Drugi element, ki označuje Samonajevo delo, pa je vprašanje komprenzorijev, ki jih je treba doumeti kot moment, v okviru katerega bi prišlo do uresničevanja izbir na deželni ravni. Ponovno predlagati oblikovanje komprenzorijev, v okviru katerih reševati urbanistične probleme, pomeni podčrtati važnost različnih stopenj problemov ter nujnost, da predvidena dela narekuje resnična Ni čudno torej, da je prišlo med razpravo tudi do polemičnega posega občinskega odbornika Gambas-sinija, ki je vso krivdo zvrnil na koalicijo med KD in KPI, ki sta po njegovem mnenju preprečili — na seji 22. julija — odobritev variante 25. Njegovim besedam pa je treba dodati, da sta res tako KPI kot KD ostro kritizirali predloge občinskega odbora in upravitelje opomnili na številne juridič-ne in proceduralne pomanjkljivosti, zaradi katerih je bil odbor Liste za Trst prisiljen umakniti odgovar jajoči sklep. Odbornik Gambassini je deželno upravo tudi obtožil, da ni občini nakazala finančnih prispevkov v smislu zakona štev. 457 za uresničitev načrtov za popravila hiš, češ, da je to storila namerno in brez vsakega utemeljenega razloga. Take obtožbe je deželni odbornik Biasutti zavrnil in poudaril, da so upravitelji tržaške občine glede tega vprašanja storili . mn,u,mm ....mu........................im m, immmm. PO VEČMESEČNI PREISKAVI Trgovca s kavbojkami za zapahi Tržaška trgovca Salvatore Termini in Giovanni Schiatti se bosta morala zagovarjati pred obtožbo goljufije potreba in da le ta ne morejo po stati razlog za ustvarjanje napetosti in razkolov med prebivalstvom. Prav vprašanje oblikovanja komprenzorijev, ki ga avtorja smatrata za nujno potrebno, je v njuni knjigi postavljeno v prvo vrsto. Razprava je pokazala, da so vsi zainteresirani krogi pozitivno ocenili delo prof. Samona, ki sodita med najvidnejše italijanske urbaniste, Sicer pa je bilo v razpravi v glavnem govor le o deželnem urbanističnem načrtu; vanjo so po segli predstavnik združenja grad bincev inž. Tomasetti, ki je predvsem poudaril, da PUR ne predvideva industrijske cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, zaradi česar in še zaradi drugih pomanjkljivosti ga je treba revidirati; spr^gbMrtlTIšj še dr Babille (v imenu deželnega odbornika Co-bčinska od-Rossi, deželni odbornik Biasutti ter deželni funkcionarji prof. Polesello, arh. Vernier in arh. Frandoli. Ne bomo se posebej zaustavljali ob vsakem posegu, velja pa podčrtati, da je že 69 občin od skupno 219 iz vse dežele v dveh letih — odkar je stopil v veljavo deželni urbanistični načrt *- prilagodilo svoje urbanistične načrte deželnemu načrtu. Med tistimi, ki tega še niso storile, je tudi tržaška, saj je varianta 25 še vedno nerešeno vprašanje sedanje obči iške uprave. lonija),<;«rhr.'',Costa; ob bornikri' Gdfnbassihi1 'ift Kaže, da je boj proti nekaterim tržaškim trgovcem, ki se ukvarjajo z nezakonitimi posli, obrodil nadaljnje sadove. V noči med ponedeljkom in torkom so agenti sodne policije po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Coassina aretirali in predali v koronejske zapore trgovca s kavbojkami Sal-vatoreja Terminija in Giovannija Schiatti ja. 34-letnega Terminija so karabinjerji sodnega oddelka aretirali na domu v Trstu, medtem ko so 47-letnega Iva Schiattija presenetili v kraju Carpi v modenski provinci in ga nato prepeljali v tržaški zapor. Obtožnica je precej huda. Terminija dolži goljufije v obtežilnih o-koliščinah. Schiattija pa sodelovanja pri goljufiji, prikrivanja ukradenega blaga in oderuštva. Preiskovalni sodnik bo moral sedaj preučiti r.jun položaj. Karabinjerji so že pred nekaj meseci začeli s preiskavami, po katerih je prišlo do dveh aretacij, to pa po prijavi, nekega podjetja, ki izdeluje kavbojke in druga o-blačila. Kaže, da sta se trgovca lotila kupčije za kake pol milijarde lir. vsota pa je bila nepokrita. Pri tem naj omenimo, da je Ivo Schiatti lastnik prodajalne z oblačili v Ul. Milano in da je po podatki/,. ki so jih dali karabinjerji, Termini lastnik trgovine za nakup na debelo. čeprav kaže, da pri nezakonitem poslovanju ni bilo nekritih čekov (ki jih veliko kroži v našem mestu), karabinjerji vseeno raziskujejo tudi v tej smeri. Moremo se pri tem spomniti aretacije ravnatelja tržaške podružnice bančne u-stanove »Banca Cattolica del Vene-to» Vittoria Benvenuta in trgovca s kavbojkami Giovannija Zanetti-ja avgusta letos. Benvenuto in Za-netti sta z nepokritimi čeki v slabih šestih mesecih izmaknila iz banke za več kot milijardo lir. Mlad ropar napadal priletnega moškega V ponedeljkovih poznih večernih urah jg mlad lopov napadel v Ul. S. Francesco 67-letnega Raffaeleja Carlovicha. Priletnega moškega je krepko udaril v obraz, tako da je le ta padel na tla, pri tem pa mu je izmaknil torbo, v kateri so bili lastnikovi osebni dokumenti in vsota 660 tisoč lir. Ko si je Carlovich po prvem trenutku zmedenosti opomogel, se je zagnal za roparjem. Na pomoč pa sta mu priskočila tudi agenta javne varnosti, ki sta ga končno v Ul. Galatti tudi ujela. Ugotovili so, da gre za Guida A-ricija iz Brescie, ki je agentom priznal svoj nezakoniti podvig, toda šele potem, ko so ga v uradih tržaške kvesture zasačili, ko je skušal pod naslanjač skriti 640 tisoč lir, ki jih je potegnil iz nogavic. Mladi ropar pa je še naprej vztrajno trdil, da je ukradeno torbo odvrgel med begom, čeprav je agenti na mestu nikakor niso mogli najti. Medtem so Carlovicha pospremili v bolnico, kjer ga je pregledal dežurni zdravnik. Okreval bo v 15 dneh. več napak, ki pa jih sedaj nočejo priznati ter da vodijo napačno politiko in nimajo konkretnih pogledov do te problematike. Konec tedna seja odbora za sodelovanje med alpskimi deželami Vsakoletna plenarna seja Iniciativnega odbora za sodelovanje med alpskimi deželami bo v petek, 24. in v soboto, 25. oktobra v Nabrežini. Omenjeni odbor je nastal leta 1974; med njegove glavne naloge spada čuvanje in ovrednotenje ekonomskih in kulturnih oosebnosti alpskih območij. Sestavlja ga šestnajst italijanskih; avstrijskih, švicarskih, francosaih in jugoslovanskih alpskih, dežel. Za Furlanijo - Julijsko krajino bodo na seji govorili deželni podpredsednik De Carli in odbornika Coloni in Tripani. Včeraj se je v koprskem dija škem domu rHeroj Tito» nadaljeval in končal dvodnevni posvet na temo *Politična in družbena vprašanja v Furlaniji - Julijski krajini v le tih 1920-1930». Posvet so organizirali tržaška univerza, Inštitut za srednjeveško in sodobno zpovino ter ljubljanska filozofska fakulteta, po memben del pa so prispevali tudi Pokrajinski muzej v Kopru, Slovenski raziskovalni inštitut in zgodovinski odsek pri Narodni in študij» ski knjižnici. Srečanja v Kopru so se poleg zgodovinarjev udeležili tudi Jože Vilfan, Mario Abram in drugi družbenopolitični delavci z obale. Slovenski, italijanski in hrvaški zgodovinarji so v svojih referatih osvetlili obdobje, ki je iz zgodovinskega stališča zelo pomembno, in zato, razumljivo, v določenih primerih tudi sporno, saj si še vedno ne moremo predstavljati sve tovne zgodovine kot enotno gledanje na minule dogodke, ampak le kot vsoto posameznih nacionalnih zgodovin, ki se v določeni men prepletajo, večkrat pa si tudi nasprotujejo in zoperstavljajo. To nedvomno velja tudi za zgodovino našega območja, kjer je nedolgo od tega italijansko zgodovinopisje ne samo zanemarjalo slovenske vire, ampak tudi namerno gradilo tako zgodovino, ki je ustrezala določenim iredentističnim krogom. V zadnjih nekaj letih ugotavljamo, da se položaj postopoma izboljšuje, naj omenimo le zadnje knjigo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja o izseljavanju lta lijanov iz Istie, v kateri so mlajši italijanski zgodovinarji začeli drugače ocenjevati dogajanja na tem območju po drugi svetovni vojni. Ta usmeritev je prišla do izraza tudi včeraj v Kopru predvsem v dveh nastopih. Profesor Gtiido Miglia je v razpravi prikazal, Kako je spoznaval pred drugo svetovno vojno hrvaško nacionalno skupnost iz okolice Pulja, kjer je živel. Dejal je, da je bil takrat še kot otrok prepričan, da so Hrvati sposobni samo služiti in prinašati v mesto svoje pridelke. Italijani, v tem primeri meščani, niso bili sposobni razumeli Hrvatov, ki so prihajali iz podeželja, niso poznali njihovih želj. ambicij in načrtov. Zato po končani drugi svetovni vojni niso bili sposobni razumeti Hrvatov, ki so hoteli postati enakopravni z lta lijani. Tega niso hoteli sprejeti in so se zato izselili. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje .Liligpe ,Fqrra rt, ki je raziskala pastoralno usmeritev slovenske duhpfiščipfi ru/. .primorskem. Pri tem velja se posebej omeniti, da se je mlada italijanska zgodovinarka fjsluževala predvsem slovenskih virov in, kot je dejal Jože Vilfan, predstavlja lastovko, ki mogoče oznanja pomlad, ki jo že dolgo časa pričakujemo. Slovenski zgodovinarji namreč trdijo, da mora zgodovinar poznati jezik pre bivalstva, katerega zgodovino razi skuje in pri tej raziskavi še pose bej ne sme zanemariti virov, ki so napisani v jeziku domačinov. Boris Gombač je predstavil delovanje delavskega gibanja v Trstu leta 1920 in 1921. Odobravanje je žel predvsem njegov pristop do tega vprašanja. Ni se zadovoljil z že poznanimi viri, ampak je raziskoval predvsem bazo delavskega gibanja, odnose med italijanskimi in slovenskimi delavci ter delitev socialistične stranke. Ocenil je tudi soočenje italijanskega kapitala s tržaškim po prvi svetovni vojni. Pri tem se je zaustavil ob vlogi represivnega aparata italijanske države, ki je kljub zahtevam tržaških kapitalistov po posredovanju nekaj časa stal ob strani. Gombač ocenjuje, da je italijanski kapital poskušal tudi tako ošibiti tržaškega, katerega je gledal z nezaupanjem. Včeraj so svoje referate predsta vili tudi Peter Strčič in sicer o re šekem vprašanju od leta 1920 do leta 1924. Jože Pirjevec na temo rBazovica 1930». Giampaolo Valde vit o krizi tržaške cerkve ob pre hodu iz Avstro-Ogrske pod Itrlijo, Silva Bongherardi o začetkih fašizma v Istri in Mitlo o premogovni industriji v Istri. Po teh poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali Milica Kacin -Wohinc, profesor Marušič, Ferdo Gestrin, Andrija Mitrovič. Vasilij Melik, Jože Pirjevec, Janko Pleterski in Giorgio Negrelli. Še posebej velja poudariti posega zadnjih dveh. Profesor Pleterski je iz podbijal Negrellijevo tezo, da je bil fašizem uvožen v Trst in da ni v skladu z avstro-ogrskim družbeno- šiiiuiHifiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiriiiiiiiiiiiiiiiiiMiirNiiiiiiiiiiitimiHiiMfiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiMiiitMiiiiiiiiiii Nfl PODROČJU ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA SKRBSTVA Pokrajina in konzorcij za široko sodelovanje S sestanka med predstavniki tržaške pokrajine in zdravstvenega konzorcija izšla pripravljenost, da se skupno lotijo raznih problemov s tega področja Tržaška ptokrajinska uprava in Zdravstveni konzorcij bosta tesno sodelovala na področju zdravstvene in socialne oskrbe. Ta skupna pripravljenost je izšla z včerajšnjega sestanka med predstavniki komisije pokrajinskega sveta, ki se ukvarja z vprašanji zdravstva in socialnega skrbstva in predstavništvom vodstva konzorcija. Na sestanku so obravnavali razne probleme. Preverili so možnosti za bolj koordinirano delo med skupinami, ki v okviru konzorcija skrbijo za socialno skrbstvo, ter pobudami pokrajine za vključevanje handikapiranih v družbeno proizvodno tkivo. Obravnavali so tudi možnosti učinkovitega sodelovanja na socialnem področju s pomočjo centrov za umsko zdravje. Glede vprašanja zaščite okolja pa so poglobili odnose med občinsko službo medicine dela, tržaško univerzo in pokrajinski!*MW|aaatorijem za higieno is profitSSStK - ' l ■gl Posebno PbzoiMMMUt posvetili ^rašanju zdrav?ftWfrf"lrorme in v tem okviru organiziranju krajevnih zdravstvenih enot. Lokalizacija milili niii»niiinii*i«iiiimiiiiiiii»miiiiiiiiiiim»iiiiimiiiiiiiiiiiii»iunMMMiiiniiiiniiHH*iimiiiiii»iMiiiiii»iiiiiMii»HiMHiiiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiiiH*iiMHiMMHiiiMiiii»ii TISKOVNO POROČILO ŠENTJAKOBSKE SEKCIJE SLOVENSKE SKUPNOSTI SSk za enakopravno rabo slovenskega jezika v poslovanju šentjakobskega rajonskega sveta Sekcija Slovenske skupnosti za Sv. Jakob nam je poslala v objavo naslednje tiskovno poročilo o vprašanju rabe slovenščine v poslovanju šentjakobskega rajonskega sveta. «Po vseh prestanih preizkušnjah zadnjih desetletij in lepih izjav o demokratični rasti in zrelosti tržaškega prebivalstva ter želji po medsebojnem spoznavanju med pripadniki slovenske in italijanske narodnostne skupnosti, ki so bile neke vrste politične predpostavke za pozitivno ureditev še odprtih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo na osnovi osimskega sporazuma, smo tržaški Slovenci menili, da so časi nasprotovanja našim najosnovnejšim pravicam dokončno za nami. To, kar se zadnja leta dogaja o-krog vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in konkretno v teh zadnjih dneh v našem rajonskem svetu, kjer je prišlo do nasprotovanja dvojezičnemu lepaku o vprašanju javnih parkov s strani predstavnikov Liste za Trst in KD, je proti najosnovnejšim demokratičnim in krščanskim načelom o enakopravnosti vseh državljanov in narodnosti. Odbor sekcije Slovenske skupnosti za področje Sv. Jakob obsoja takšno nestrpno in nezrelo zadržanje predstavnikov omenjenih političnih skupin, ki se prištevajo med demokratične sile v našem mestu, naj opustijo svoje anahronistično stališče do konkretnega uveljavljanja pravic pripadnikov slovenske manjšine, kajti slednja ima pravico do uporabe svojega jezika v javnih odnosih in razglasih ne glede na svojo številčno moč. Vsekakor si upamo brez pretiravanja trditi, da živi na področju konzulte Sv. Jakob okoli sedem tisoč Slovencev, katerim je treba, tudi na ravni krajevnih sosvetov, dati vse možnosti, da se prepoznajo v enakopravnem zadržanju rajonske konzulte do njih in njihovega materinega jezika. Trenutni primer dvojezičnega lepaka je samo eden od konkretnih primerov, kjer se tudi mora odražati narodnoje-zikovna enakopravnost Slovencev in Italijanov. Zaradi posledic usodnih povojnih dogodkov slovenska sestavina šentjakobskega področja ni še mogla priti neposledno do izraza v javno-upravnem telesu rajonskega sosveta. Toliko je res, da kljub močnemu številu ni bil vanj izvoljen noben Slovenec, za izvolitev na listi SSk pa je manjkalo 26 glasov. Zato bo naloga sekcije SSk, da na prihodnjih volitvah izvoli svojega predstavnika v rajonski svet. Glede nastalega problema v zvezi z dvojezičnim lepakom pa vabimo rojake, da se udeležijo jutrišnje seje sosve ta, da ocenijo stališče posameznih strank do enakopravnosti našega jezika v javni upravi.* Najemniki iz Ul. Don Bosco pri odborniku Biasuttiju Odposlanstvo najemnikov stanovanjskih hiš v Ul. Don Bosco, ki so ga spremljali zastopniki sindikalnih organizacij Sunia, Sicet in UIL Inquilini ter predsednik rajonskega sveta za Sv. Jakob in Pončano Spaccini, se je včeraj dopoldne med sejo deželne skupščine sestalo z odbornikom za javna dela Biasutti-jem. Najemniki so izrazili svoje začudenje, kako da ni tržaška občina prejela prek dežele nakazila za popravilo hiš v Ul. Don Bosco v smislu zakona štev. 457. Odbornik Biasutti je pojasnil, da dežela ni mogla nakazati denarnih sredstev, ker občinska uprava ni vložila predvidene dokumentacije. Da bi vendarle premaknili zadevo z mrtve točke, so najemniki postavili zahtevo po sklicanju nujnega sestanka s predstavniki deželne in občinske uprave ter Zavoda za ljudske gradnje IACP. Med tem časom bo vseh 180 prizadetih družin začelo vlagati najemnine v banko, ne da bi jih nakazali lastnici stanovanj, družbi «Tergeste», ki že leta ne o-pravlja na stavbah prepotrebnih popravil. teh enot, kot tudi določitev njihovega števila, sta v pristojnosti pokrajinske uprave. Zadnjo besedo v tem pogledu bodo vsekakor izrekli potem, ko bo deželna uprava določila dokončno, koliko zdravstvenih enot bo sploh v naši deželi. Tudi glede tega vprašanja se bo pokrajinska uprava vsekakor posluži-la tehničnega sodelovanja s strani konzorcija. Med včerajšnjim sestankom je bilo med drugim izrečeno enotno mnenje, da se bo morala bodoča zdravstvena enota u-kvarjati tudi s socialnim skrbstvom. V ta namen bodo pozvali deželne organe, da izdelajo poseben zakon, ki naj za zdravstveno enoto poleg tipično zdravstvenih pristojnosti predvidi tudi skrbstvene. Predstavniki pokrajine in konzorcija so nadalje sklenili da bodo izdali enotno mnenje o osnutku deželnega-zdravstvenega načrta, ki ga je predložil odbornik Antonini in ki je izzval v »Trstu precejšnje polemike, zlasti kar zadeva usodo krajevnega kardio-kirurškega centra O teh in drugih, vprašanjih so se pokrajinski predsednik Carbone in nekateri predstavniki večine razgo-varjali tudi s predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL. političnim razvojem, kjer se je oplajal Trst. Ljubljanski profesor je med drugin. poudaril dejstvo, da leta 1905 so se prav Italijani iz teh krajev najbolj zoperstavljali hrvaškim pobudam za sožitje in so strogo zagovarjali asimilacijo neitali-janskega življa. Ostali Italijani pa so bili bolj popustljivi. Med opoldanskim odmorom so v Kopru tudi odprli v pokrajinskem muzeju s sodelovanjem odseka za zgodovino pri NŠK razstavo dokumentov o bazoviških žrtvah. K tej razstavi so priključili tudi več razglednic iz tega obdobja, ki jih je zbral Fran Juriševič. • Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal v petek, 24. oktobra, ob 18. uri na svojem sedežu na Proseku št. 220. Na programu je tudi razprava o položaju športnih in rekreacijskih objektov. Tatvina v mestnem baru Neznani tatovi so se v noči med nedeljo in ponedeljkom pritihotapili v bar Vittoria in odnesli iz blagajne 140 tisoč lir. V notranjost so se splazili skozi okno skladišča. Nezgodi na delu V 30 dneh bb okreval 36 letni delavec Giovanni Cadore, doma v kraju Cinto Caormaggiore (VE), ki si je v padcu s traktorja goseničarja v ladjedelnici San Marco zlomil zapestje leve roke. Ponesrečenega delavca so prepeljali z re-šilcem ladjedelniških gasilcev v glavno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Prav tako sp je med delom poškodoval tudi 31-letni tesar Renzo Poppin iz kraja Noventa del Piave, ki si je malo pred 10. uro huje poškodoval palec leve roke, ko je v arzenalu Sv. Marka delal z električno žago. ..........................................................m,....... «Volontari Giuliani» spet trg • 30. oktobra se bo ob 18.30 sestal v Ul. sv. Ermacora št. 3 rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje. Pismo uredništvu O zahtevi po slovenskem IRRSAE Spoštovano uredništvo. V zvezi z vašim člankom »Odločna zahteva po zopetnem odprtju slovenske osnovne šole v Ronkah* z dne 19. oktobra, bi rada pripomnila sledeče: 1. Glede na stavek «da je v dosedanjem dveletnem delovanju u-pravni svet pokazal znatno nenaklonjenost do slovenske šole, vse kar je bilo v tem pogledu pridobljenega je rad vztrajnega boja slovenske predstavnice in redkoštevil-nih levičarskih svetovalcev...* se mi zdi potrebno pripomniti, da so znotraj upravnega /veta samega nekateri člani doslej pokazali nekoliko večjo politično širino v zvezi s problematiko slovenske šole ter sproti zavzemali za nas relativno ugodna stališča. Tudi zaradi tega je skupini levičarjev uspelo uveljaviti vsaj nekatere najosnovnejše zahteve. 2. Stavek «...priložnost za to pa bo sestanek enotnega šolskega odbora, ki naj bi se s problemom soočil in ustrezno ukrepal, da se premosti negativni odnos do slovenske šole; če drugače ne bi šlo, pa naj se zahteva ustanovitev slovenskega IRRSAE...» ni dovolj jasno formuliran, v kolikor ne gre za prvo zahtevo po samostojnem slovenskem inštitutu, pač pa gre za pospešitev akcije za njegovo ustanovitev, ki jo je Sindikat slovenske šole zahteval že spomladi 1978. To zahtevo je osvojila KPI in jo vključila v zakonski osnutek za globalno zaščito st. 1244 z dne 6. junija 1978 (člen 16) in ponovila v osnutku zakona št. 447 z dne 15. februarja 1980 (člen 16). S. Laurenčič f Čestitke Danes praznuje 15 let FRANKA ŠKRK iz Trnovce. Obilo sreče in zdravja in da bi bila vedno tako vesela ji želita teta Marica in stric Berto. Čestitkam se pridružuje L4-vio. Danes praznuje svojo 15. pomlad FRANKA ŠKRK iz Trnovce. Da bi bila vedno srečna in nasmejana kot je sedaj so želje vseh prijateljev in prijateljic iz Trnovce. FRANKA! Za tvojo 15. pomlad ti želimo vse najboljše in kar si sama najbolj želiš. Katja, Jožko in Sonja. Danes praznuje 15. rojstni dan FRANKA ŠKRK iz Trnovce. Še na mnoga zdrava, srečna in vesela leta ji kličejo mama, očka, Kristina in nona Marija. Naši FRANKI ob njenem 15. rojstnem dnevu želimo vse najboljše Nona Justina, nono Pepi, nona Marička in stric Milko. V srboto sta stopila na skupno življenjsko pot Mariza Blažič in Peter Terčon. Iskreno jima čestitajo vse tete in bratranci z družinami. Izleti Slovensko planinsko društvo Trst prireja v okviru programa športne šole in na povabilo Društva Slovencev iz miljske občine v nedeljo, 26. t.m., izlet v Milje in okolico z ogledom šolskega centra v Miljah za osnovnošolsko mladino. Zbirališče ob 9. uri na Trgu Stare mitnice. V šolski center v Ul. D'Annunzio 62 v Miljah so vabljeni tudi starši ob 16. uri. PD - MK Slovan soproča, da bo izlet z vlakom v Benetke v nedeljo. 26. t.m. Vpisovanje za iz'et se nadaljuje pri odbornikih društva (za mlade in stare), SPDT priredi v nedeljo, 26. t.m., jesenski izlet na Tinjan. Izletniki, ki morajo imeti pri sebi veljavno prepustnico, naj se zberejo ob 8.15 pred bivšo občinsko menzo na Trgu Liberta. Izlet je primeren za vse. Združenje Union priredi zaključni letni izlet 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu. Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459 danes in v petek od 17. do 19. ure. ŠK Kras in PD Rdeča zvezda prirejata v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet po Istri. Obiskali bomo Hrastovlje. Motovun, Pazin in Rovinj. Vpisovanje pri Liljani Kralj, Salež (tel. 229-375) in pri Jožku Miliču, Zgonik (tel. 229 239). Ko so pred 21 leti začeli graditi krožni železniški predor pod mestom, so tudi na Trgu Volontari Giuliani izvrtali jašek za odnašanje materiala iz predora. Kmalu zatem se je trg spremenil v delovišče z bara- kami za delavce, stroji, mešalniki za beton in podobno. Zginile so marmornate klopi, zginile gredice s cvetjem, delovišče pa so krog in krog obdali z visoko pločevinasto pregrado. No, zdaj vendarle kaže, da bo predor do srede prihodnjega leta končno nared in tudi Trg Volontari Giuliani počasi ponovno zadobiva svoje nekdanje lice, saj so delavci z ,njega že odstranili vse, kar je bilo v zvezi z delom pod zemljo. Prosveta Če imaš kakršnokoli zbirko lahko sodeluješ na razstavi, k- jo bo priredilo PD Primorec 30. oktobra, v Ljudskem domu v Trebčah. Prijavi se čimprej pri odbornikih društva. 20. NAVTIČNI VELESEJEM IN 19. VELESEJEM POTAPLJAŠKE OPREME V GENOVI NAKAZALI SMERNICE BODOČE NAVTIČNE PROIZVODNJE Plovilo postalo nova oblika investicije za srednji sloj • Precejšen razmah gliserjev in jadralnih desk ■ Aluminij material bodočnosti -^^ski navtični velesejem je največ ja tovrstna prireditev v Ita-5r m ena na j več jih v Evropi, “^nara v dobršni meri prikazuje ®®je bodoče poletne sezone. O.b-i aert za preverjanje lansko-* ^ir ™ tu£li za dolgoročno Jr^J^anje pomorske športne pro : Povsem razumljivo je Vrstna paša za oči, a na njem s-obcasm obiskovalec težko znaj-' .ee. n* prišel na velesejem z Jasnimi pojmi in že z okvirnim aznamojn, kaj si bo ogledal. V6y) ”Czen °S'ed nam takoj po-• da hude gospodarske krize, ki .italijansko gospodarstvo, in-n.8^la Pomorske rekreacije sploh vtiniu u'*. ve<^ po mnenju šte-jir111 ^kzstavljavcev je kriza vsaj se pospešila prodaje, saj se nrpredvsem srednji sloj P^oivalstva znebil svojega prihra-‘ ne,?a denarja z nakupom večje-8a a*1 manjšega plovila. Obdav- Tfžav« za industrijo potapljaške opreme Poleg navtičnega velesejma ^ 011 na genovskem razstavišču Udi mednarodni sejem potap-laske opreme, če vlada med Izvajalci plovil precejšnji ptimizem, je med italijanski-J11 Proizvajalci potapljaške o-Ppeine precej pesimizma. Ne-a™J zakon, ki je končno tudi ttalijj prepovedal podvodni ov z dihalnimi aparati, je pre-° ooči zmanjšal število pod-'odnih lovcev. Dve največ ji i-{'lanski podjetji se že naha-lht Pragom stečaja in ju . *o le povečan izvoz reši neogibne pogube. Tržišče doživlja torej hudo Kriza, da v Genovi na tem poprečju skoraj' nismo opazili no-'°sti. Proizvajalci skušajo se-QaJ s precejšnjo zamudo kot v drugih evropskih državah u-phieria zanimanje športnih po-®P'jačev v podvodno fotogra-’ld. a njihovi obeti so slabL ezko je prepričati italijanskega kupca, da bo imel isti iij> ?!p‘k. če bo pritisnil na spro-jp.ec svojega aparata kot da 111 Pritisnil na petelina podved-Ue Puške. .s *—- ' ■ .; t ■ ’ jrikendic v Italiji so proiz-ti Ja|c* plovil pozdravili z neprikri-žai z?t'ovoljstyom, saj še je zni-ni-ik stevilo ljudi, ki vlaga svoje o.rtranke v,drugo, počitniško hi-v.Gene zemljišč in gradbenega rtdriala so tako, poskočile, da T^obno stanovanje v letoviščar-t, rt krajih stane že toliko kot jah-kfB sr?frtjih razsežnosti. Plovilo, lilSt . allko družina z določenim žfvi '-'tudi ’-mesec dni, je v J11 !lllv®iše od malega stanovanja v 'dtoviščarskem »panju*, saj lah-kr» ■ast,n'k iz leta v leto men'a, Voh SV0*Sa dopusta, in če se do-Uihl sb°2na na pomorske Veščine, k ko tudi med dopustom spremi-■ u svoje »oporišče*. nJ.?..8® razlogi, ki opravičujejo Ji* rtdajen trend italijanskega tr-sk,rt.kjer z razliko drugih evrop-t„rt.držav prodajo še največ mo-c.."?" jaht in precej manj ka-; rtb ..jadrnic, ki so bolj zahtevne Vei*' iih lahko privošči samo člo-j-. ’ ki že pozna mornariške ve-lgr..e' Motorne jahte in motorsai-srP 1 rtadro je le pomožno gonilno šal« lVo) so torej na genovskem L krepko zastopani. Glede je ^0 ODLOKU MINISmiK* rrropnms-tf Prihodnje leto nov citroen? PARIZ — Po novicah iz francoskega glavnega mesta ^ kaže, da bo avtomobilska 'hiša Citroen prihodnje leto predstavila javnosti novo limuzino srednjega razreda z motorjem, ki naj bi imel približno poldrugi liter gibne prostornine. O limuzini se zaenkrat ve bore malo, pričakovati pa je, da bo nekoliko večja od sedanjih GSA in da bo imela Peugeotov motor, ki že poganja limuzine 305. Prav tako je pričakovati, da bo imela BX ali XB (to je začetna sigla vozila) hidro-pnevmatične obese in da bo, kar je v tradiciji hiše, zelo originalna po zasnovi. Kot hiša pa so tudi kupci Citroenovih vozil posebneži: pred nekaj dnevi so v Parizu ustanovili «Odbor za obrambo citroenistov*, ki naj bi sodeloval z družbo za izboljšanje servisne mreže. Odbor je med drugim zahteval zastopnika v u-pravnem odboru družbe, da bi lahko bolje uresničil Svoje statutarne naloge. Pobuda morda le ni tako neumna, kot bi lahko mislili na prvi pogled: v kolikor bi družba sprejela, bi lahko znatno prispevala k večanju zaupanja klientov v svoje proizvode. Avtomobilist mora zahtevati izstavitev davčne pobotnice Pobotnica je potrebna za vsa dela in popravila prevoznega sredstva, z edino izjemo nakupa goriva in zamenjave olja - Izvzeti so mopedi RIM — Tudi za popravilo pnevmatike bo potrebna davčna pobotnica. To je ena od posledic vladnega odloka z dne 2. julija letos, s katerim je davčno ministrstvo raztegnilo na vrsto neodvisnih delavcev obvezno izstavitev pobotnice. Odlok, ki bo v veljavi s 1. novembrom, določa med drugim, nove obveznosti za avtomobiliste, ki morajo zahtevati pobotnico za vsa tista dela in popravila, ki zadeVajo avtomobil: od posegov v mehaničnih delavnicah do posegov pri kleparju, od popravila pnevmatik do pranja vozila. Pobotnica baje ne bo potrebna le za nakup goriva in za zamenjavo olja. Odlok predvideva dokaj stroge kazni za kršilce; kot v gostinstvu pa ne pretijo z globo le gostincu, ki ne bi izstavil pobotnice, denarno kazen tvega-tudi avtomobi list, ki ne bi zahteval pobotnice. Od 1. novembra do konca leta od- lok predpisuje od 5 do 22 tisoč lir globe, z novim letom pa bodo kazni podvojili. Naj povemo tudi, da je mini strstvo pred nedavnim z okrožnico pojasnilo, vsaj kar zadeva avtomobilska popravila, da je davčna pobotnica potrebna tako za o-pravljeno delo (kakršno koli popravilo) kot tudi za prodajo delov. V poštev pridejo vozila vseh razredov od motornih koles do tovornjakov z edino izjemo mopedov, motornih koles, katerih motor nima več kot 50 kubičnih centime trov gibne prostornine. TOKIO — Japonska hiš-. Honda je pred nekaj dnevi dosegla sporazum z južnoafriško- vlado za gradnjo nove avtomobilske tovarne. V le-tej bodo montirali vozila z deli, ki jih bodo proizvajali na Japonskem in . izvažali neposredno v Južno Afriko. ■■■■ W ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja 13.00 Umetnost in mesto 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 14.10 šolska vzgoja: Jezik za vsakogar - ruščina. 14.40 Vesolje 1999 - TV film 15.05 Letalstvo v svetu Iz ene vojne v drugo, 5. del 15.55 Risanke 16.10 Kriminalni genij Mr. Ree-derja - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik! 18.00 šolska vzgoja 18.30 Job, mladina, šola in delo 19120 »La frontiera del drago® 30. epizoda 19.45 Almanah in vremenske razmere 20.00 Posebni oddelek K. 1. Beg 21.40 Zgodbe v ogledalu: Jaz ženska - Silvana I. pripoveduje 22.10 Športna sreda Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanai 12.30 Dnevnik 2 - Za in proti 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja 14.00 Krivda Richarda Kimblea, TV film 14.50 Atlas Ufo Robot, risani film 15.15 šolska vzgoja 15.45 Sezonska prehrana 16.15 Koncert po italijansko, vodita Claudio Villa in Paola Tedesco 17.00 Dnevnik 2 - Flash 17.05 Pika Nogavička, 8. epizoda 17.30 Papotin in prijatelji, 3. epiz. 18.00 šolska vzgoja 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer s ... Tinom Scottijem vmes TV film iz serije «Mork in Mindy» 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.40 Moliere, 4. del 21.35 Tedenska rubrika o dogodkih in idejah naših dni 22.35 Vznemirljiva ženska, TV film Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti lretfi kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 in 22.30 Gianni in Pinotto, risanka 19.35 «Itinerari della memoria» 20.05 šolska vzgoja 20.40 Ena ura ljubezni, film 22.00 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.20 -10 TV v šoli 17.25 POROČILA 17.30 Zbis - Ela Peroci: Ankine risbe 17.45 Rubeas. kulturno dokumentarna oddaja < 18.10 Primoška poje, 1. del 18.40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Zadnja naloga 21.40 V znamenju 21.55 625 Koper 17.25 Ponovitev filma 19.00 Rock scena: Elektric light orchestra 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke in 2 minuti 20.15 Stičišče 20.30 En dan in ena noč, film 22.00 TV - danes 22.10 Nogomet - srečanje za evropski pokal Zagreb 17.45 Veselo dvorišče 18.15 Chicago - Portret mesta, dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 športna sreda 21.45 TV dnevnik 22.00 Pop non stop, TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji, almanah: »Cvptje hvaležno odklanjamo*: 9.00 Glasbena matineja; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Radijski koncert: Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi: 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in. o-mika Nadiških'; dolih; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Zbo- vi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Po samoupravni poti; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic - 25-888; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00,13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6,00 ' Glasbeno prebujanje; 7.25 Glasba; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch'io, glasbeno-go- rouije ou vsct-uvsuu, 1..™ --v- vomi program; 11.00 Jutranji va-rovska glasba: .Nasi zbOrtp13.40, rjete; ^ vi in jaz -„0; 13.30 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroš- ulica Asiag0 Tenda: Poje Ron: ki kotiček: Iz .Zakladnice slaven- 14 Q3 Rdeči nageijnj: življenjepis ske mladinske literature; 14.30 Adele Faraggiane; 14.30 Glasbena Roman v nadaljevanjih; 15.00 No- 15 03 Raily; 15.30. p0pol- ve plošče; 16.30 Po poklicu jaz- (jans^a srečanja: i.6.30 Poezija in ka 1979».',„W OO Iz sveta .umetpor, Ja?z X ^. sti: Glasbeni trenutek doma m sti: Glasbeni druged; 18.40 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program). 7.30, 8.30, 9.30,, 10.30. 11.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30,. 18.30, 19.30. Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro: 7.20 Horoskop; 8.32 Protagonisti opere; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Pojejo bratje «La Bionda*; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . . ; 10.10 O-troški kotiček; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Posebna oddaja iz Rima; 14.10 Mala diskoteka; 14.33 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 15.00 Kje naj se ustavimo; 15.15 Edig Galletti; 15.45 Mini juke box; 16.00 Kino danes: 16.15 Glasba; 16.32 Crash; 16.55 Pismo iz .'.. ; 17.00 Lestvica LP; 17.32 Diskora-ma; • 18.15 Lahka glasba; 18.32 Muratti mušic; 19.45 Glasba; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25, 13.30. 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.37 Kinospored. 7.15 Najava sporeda: 13.05 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 13.40 Melodije na tekočem traku; 14.00 To smo mi - . glasbena odda ja za mlade; 14.37 Glasbeni note?, objave in reklame; 15.00 Dogodki in odme- LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije: 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Pisan svet pravljic |in zgodb; 9.95 Z radiom na poti: 9.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.35 Znano in priljubljeno: slovanski plesi v umetni glasbi; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00'- Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam ..; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 »Loto vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 Naš gost; 18.30 Odskočna deska -Violinist Drago Arko; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Miheliča: 20.00 Koncert za besedo vojak; 20.25 S koncertnih odrov; 21.05 Wolfgang A-madeus Mozart: Odlomki iz opere «Don Juan*; 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavno glasbe; 23.05 Lirični utrinki-; 23.10 Jazz pred polnočjo:' 0.05 -• 4.30 Nočni program - glasba. uti.........................................................iiiiim Renault AG - avto, ki je motoriziral Francijo ko več kot obisk pri prodajalcu gum). Končno naj voznik preveri pravilno delovanje sistema peri briši, gretja in ogrevanje zadnje šipe ter brisalcev. Če je guma razpokana naj nikar ne pomišlja in naj odšteje tistih nekaj tisočakov za nove: vožnja bo manj utrudljiva in napeta, varnost pa nedvomno večja. V začetku septerfabra 1914 je francosko obrambno ministrstvo prejelo račun 80 tisoč frankov (nekaj več kot 100 milijonov današnjih lir) od francoske zadruge taksistov. Šlo je za stroške za prevoz šest tisoč francoskih rezervistov iz Pariza na fronto, kjer so nemške čete nezadržno napredovale. Zanimivo je bilo, je velika večina taksijev, ki so takrat vozili po Parizu, bila enega samega modela: renault AG, ki ga vidimo na sliki, ki jo objavljamo. Gre za vozilo opremljeno z dvovaljnim, vodno hlajenim motorjem s pogonom na zadnja kolesa, 3 prestavami + vzvratno, z zavorami samo na zadnjih kolesih in na transmisijo. Motor je imel 1060 kub. cm, pozneje so prostornino povečali na 1205 kub. cm, avto ali «fiacre automobile*. kot so ga imenovali, pa je bil dolg 353 cm, tehtal je 1050 kg, dosegal pa je za tista leta (izdelovati so ga začeli leta 1905) visoko hitrost 40 km na,uro. Zanimivo je, da je leta 1914 v Parizu krožilo kakih 10.000 taksijev, od katerih je bila ogromna večina (6 na 7) prav renaultov AG. Zanimivo je tudi to, da je Francija v prvih letih stoletja bila najbolj motorizirana država na svetu, za njo so bile tudi ZDA, kjer se je avtomo bilska industrija razvila pozneje Gledališča VERDI Nadzorništvo občinskega gledališča VERDI sporoča, da so pri blagajni gledališča (tel. 631-948) na razpolago bloki za vse abonmajske rede operne sezone 1980/81. V torek, 28. t.m., ob 20. uri premiera Zandonajeve opere »Fran-cesca da Rimini*. Delo režira Pier Luigi Samaritani, dirigira Gabor Otvos. V glavni vlogi Raina Kaba-ivanska. Red A/C. V glavni dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) bo v petek ob 18.30 javna predstavitev Zandonaieve opere «Francesca da Rimini*. Predaval bo strokovnjak B. Cagnoli. * * * Občinsko gledališče Verdi bo tudi letos organiziralo vrsto koncertov in nastopov, ki jih bodo prirejale homogene umetnostne skupine v okviru same ustanove, med temi ansambel za komorno glasbo (dirigent S. Zannerini), pihalni ansambel (S. Siccardi) in plesna skupina (F. Bennati). Tradicionalni nedeljski koncerti bodo kakor lansko leto v Avditoriju, omenjene homogene skupine pa nameravajo letos nastopati tudi na šolah. Šole iz tržaške pokrajine, ki bi to želele in ki razpolagajo s primernimi prostori (telovadnicami ipd.), naj se povežejo s tiskovnim uradom gleda lišča (telefon 62 931). TEATRO STABM.F Pri osrednji blagajni. Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za ele dališki abonma 1980/81 Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. ^ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Sezona 1980-81 LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejajnih * # * V nedeljo. 26. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G - popoldan na dan praznika. Sprejemamo vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma. Ulica Petronio 4 - tel. 734265. • • « Produkcija baletne šole UČNA URA J. BAYER TRGOVINA LUTK jutri, 23. oktobra, ob 15.30 KMEČKA ZVEZA in SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE Danes, 22. oktrNra 1980. ob 19. uri bo v Soščevi hiši na Proseku predaval Vitjan Sancin o «aktinidiji in gojenju drugih eksotičnih rastlin pri nas» Vabljeni! Kino Razna obvestila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu, od 24. do 31. decembra 1980. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan v uradnih urah. PD Lipa obvešča, da so abonmaji SSG za sezono 1980/81 na razpola go in jih lahko dvignete ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 do 21.30 v Bazoviškem domu. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. urh v prostorih Gozdne zadruge na Padffčah; izjemoma za Padričarje in Gropajcg, Ariston 16.00 «L'uomo di marmo* Barvni film. Nazionale 15.30—22.00 «Ultra porno sexy movie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «Scusi", lei e normale?*. Annamaria Rizzoli, Enzo Monta-gnani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 16.30—22.15 «Un'anrare in pri-ma classe». E. Montesano, S. Kristel. Excelslor 16.00 »Venerdi 13». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 «Maledetti, vi a-mero». Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 16.00 «Count down, dimen-sione zero*. Barvni film. Mignon 16.00 »Black Stallyon». Barvni film. Filodrammatict 15.30—22.00 «Blue movie, sexy compulsion*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «11 testamenta*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 «La terrazza*. Ugo Tognazzi, M. Mastroianni. Barvni film. Vittorio Veneta 16.30 »A qualcuno piace caldo*. Marylin Monroe, To-ny Curtis, Jack Lemmon. Barvni film. Capital 16.30 «H cappotto di astra kan*. J. Dorelli. Moderno 16.30 «Chi vive in quella časa?* Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta 16.00 »Super BunnV in orbita*. Risani film. Odbor združenja staršev liceja F. PREŠEREN vabi starše in prijatelje na predavanje dr. Danila Sedmaka Mamila v družbi in med našo mladino ki bo jutri, 24. t.m., ob 19.30 v telovadnici liceja. STROKOVNO USPOSABLJANJE UČNEGA KADRA pre(| krjzo v Detroitu? Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Koncerti Glasbena matica obvešča; da se je pričalo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81.^ /ss HiiMiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimMiHiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiumniMdiiHiiiiiiiiiiiiiiun Včeraj - danes Danes, SREDA, 22. oktobra ZORISLAVA Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 17.08 — Dolžina dneva 10.37 — Luna vzide ob 16.48 in zatone ob 4.15 Jutri, ČETRTEK, 23. oktobra SEVERIN Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,4 stopinje, najnižja 7,2, ob 18. uri 11,8 stopinje, zračni tlak 1018,1 mb pada, veter severozahod-nik 4 km na uro, vlaga 33-odstotna, nebo skoraj jasne, morje skoraj mirno, temoeratura morja 17,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giuseppe Della Rocca, Sabina Ličen, Roberto Pin-cin, Renato Pellegrini. Matteo Schreiber, Matteo Rustia, Paolo Ma-rella, Elena Marussi. Valentina Vi-tasana, Pierluca Soldano, Manuela Breškovič. UMRLI SO: 66-letni Angelo Luin, 20-letni Roberto Tinolli, 67-letni Giuseppe Bonetti, 76-letni Dario Aljino-vic, 90-letna Augusta Maurensig vd. Fermaglia. 85-letni Emilio La kos, 67 letna Valena Altin por. Piuca, 72 letni Valeno Picciola. 72 letni Gin-vanni Liposich, 59-letna Ida Trevi- san por. Mian, 57-letni Tullio In-glessi, -72-letni Giuseppe Češarek, 66-letna Laura Logar, 81-letna Eli-sabetta Baviera vd. Cerovaz, 88-letni Francesoo Dipaola, 70-letni Luigi Fabian, 82-letni Giuseppe Vatovec. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonotnea 93. (od 8.30 do 13 00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunee: tel. 228 124 Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211 (Kil; Prosek: tel 225-141; Božje polje. Zgonik: tel: 225 596: Nabrežina: tel, 200121, Sesljin: tel. 209 197; Žavlje tel 213 137; Milje: tel 27M24 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba 'd i’ d< 8 ure tel 73267. predpraznična od 14 do 21 ure in praznična od 8 do 20 ure. tel 68441 ZA VARSTVO dveh otrok v dopoldanskih urah v dolinski občini iščem mlajšo žensko. Telefonira ti na tel. št. 228-607. IŠČEM opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo dobo. Tel. na tel. št. “14-21 v večernih urah. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. IŠČEM trgovsko pomočnico/ka za trgovino s pohištvom. Zahteva se di ploma trgovske šole ali tečaj za nameščanje in urejanje stanovanj. Pismene ponudbe poslati na upra vo Primorskega dnevnika, Ul. Mon* tecchi 6, pod šifro. »Oprema* IZKUŠENO strojepisko-uradnico išče odvetniška pisarna. Plača zelo dobra. Telefonirati na štev. 225-328 med 16. in 18. uro. UGODNO prodam fiat 500 in železna vrata. Telefon 228-146. PRODAM ojačevalec fender bass man - 100 watt. Zvočno ozvočenje semprini 200 wat - dva zvočnika semprini po 100 watt. Telefonirati vsak dan razen v nedeljo na tel. št. 228-392 od 8. do 14. ure. UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja motorne žage tipa home-lite po lanski ceni. Na zalogi ima vse vrste reznih verig. KUPIM hišo ali vilo z 250 dr 300 kv. m pokrite površine in vrtom na tržaškem Krasu. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro «Hi-ša na Krasu.* 3-čLANSKA družina iz Sesljana nujno išče hišno pomočnico Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro «Hišna pomočnica v Sesljanu*. PRODAM po polovični ceni novo peč na gorilno olje za centralno kurjavo (42,000 cl) znamke bu-derus. Telefonirati od 19. do 21. ure na št. 200543. NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati od 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. Zelo ugodni pogoji. BANCA 01 CfifDlTO .O! TRIEST-E. TRŽAŠKA KRPO l-f N A‘ B A M l/ A ■S P, A.. TRŠT - ULICA T FIl.ZI TO - ' .'Ž& B VArtG 21. 10. 1980 Ameriški dolar 875.— Funt šterling 2130.— Lrski funt šterling 1750.— Švicarski frank 528.- Francoski frank 203 — Belgijski frank 28,50 Nemška marka 471,— Avstrijski šiling 66.— Kanadski dola' 750,— Holandski f.orin* 433.- Danska krona 151,— švedska krona 204,- Norveška krona 175.— Drahma 17.— Mali dinar 27.— Veliki dinar 27,50 MENJALNICA . *'. < ji t r' e vseh tujih valut PELUCCERIA CE R VO priporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst. Bogata izbira Najnižje cene v naši deželi TRST, Viale XX. settembre 16 Tel. 796-301 Informacije družbe SIP uporabnikom JUTRI PRIČETEK SEMINARJEV ZA PROFESORJE IN UČITELJE Profesorji bodo imeli sedem predavanj, učitelji pa štiri - Predavatelji so iz Trsta in iz Slovenije r Jutri, v četrtek, se pričenjata v Gorici seminarja za profesorje slovenskih višjih srednjih šol in za u-čitelje na slovenskih osnovnih šolah. Profesorji se bodo sestajali v šolskem poslopju v Ul. Alviano, učitelji pa v Ul. Brolo. Program predvideva za profesorje sedem predavanj, za učitelje pa štiri. Seminarja sodita v okvir prizadevanj slovenskih šol za strokovno usposabljanje učnega kadra. Sedem strokovnih predavanj za profesorje se bo zvrstilo od 23: ok tobra do 14. novembra, vsakič ob 16. uri. Otvoritveno predavanje bo imel profesor na tržaškem vseučilišču dr. Jože Pirjevec, govoril pa bo na temo «Leto 1848 in Slovenci*. Naslednje predavanje bo v petek, 24. oktobra, dr. France Strmčnik iz Ljubljane pa bo spregovoril o didaktičnih in pedagoških problemih pri poučevanju na višjih šolah. Ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu dr. Karel šiškovič bo 28. oktobra spregovoril o zakonski zaščiti slovenske manjšine v I-taliji v povojnih letih. V naslednjih štirih tednih pa bodo predavali dr. Ivan Gams (zemljepisna in geološka podoba primorskega Krasa), dr. Fran Jerman (epistemološka vpra-nja v sodobni filozofiji), dr. Janez Gradišnik (praktična uporabnost materinščine) in dr. Fran Dominko (prodor pojma relativnosti v sodob no kulturo). Zamuda pri izpolnjevanju dolžnosti Pokrajinsko tajništvo sindikata u-službencev krajevnih ustanov FLEL opozarja na napet položaj med u-siužbenci goriške občine. Kakor znano, zapade 31. oktobra rok, od katerega morajo krajevne uprave predložiti načrt za reorganizacijo osebja. Čeprav je do zapadlosti o-menjenega roka samo še nekaj dni, pa goriška občinska uprava še ni ukrenila ničesar v tej zvezi, kar bi v prihodnjem letu utegnilo imeti dokaj neprijetne posledice, saj praktično ne bo mogla zaposliti novega osebja. Tajništvo FLEL napoveduje ustrezno protestno akcijo. V pdek odprtje razstave o bojni poti 1. in 2. prekomorske V Novi Gorici bodo v petek, 24. oktobra ob 17. uri odprli dokumentarno razstav j o nastanku ter bojni poti prve in druge prekomorske brigade NOV Jugoslavije. Na otvoritveni slovesnosti bo govoril dr. France Kočevar, prvi komandant partizanskega taborišča v Gravini in politični komisar tretje prekomorske brigade in kasneje 1. tankovske brigade. Razstavo pripravljajo v avli občinske skupščine. Se bo številnim podjetjem kovinarske stroke na Goriškem, ki co že dalj časa v krizi pridružilo še eno? V mislih imamo podjetje Detroit iz Tržiča, kjer se v zadnjem času dogajajo 'kaj čudne reči. Na to opozarjata tako tovarniški svet podjetja, kakor pokrajinsko tajništvo sindikata FLM, ki zahtevata takojšen sestanek z lastniki podjetja na sedežu združenja industrijcev. Na sestanku naj bi pojasnili prave namene lastnikov, glede nadaljnje u-sode podjetja, ki je doslej razmeroma uspešno poslovalo. V zadnjem času se, tako trdijo sindikati, dogajajo neobičajne stvari. Tako se je zelo povečalo število odjemalcev, prodaje so dosegle velik obseg, po drugi strani pa podjetje ne nabavlja surovin, oziroma reprodukcijskega materiala, katerega zaloge so že precej načete. Prav ta okoliščina močno zaskrblja sindikate, saj ni mogoče povsem izključiti možnosti, da nameravajo podjetje zapreti, ali pa prepustiti drugemu lastniku. V Detroitu izdelujejo, kakor znano, zmrzovalne skrinje ter posebne kovinske mize za javne lokale. iiiiiiiMiitiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiivniiiHmiiiitmiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiimiiiiiiMMiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiu NA POBUDO OBČINE IN LETOVIŠČARSKE USTANOVE„ Nemškemu zdravniku dr. A. Sehretzenmayru izročili nagrado «PaIa (Toro di Grado» Skoraj trideset let je prirejal v Gradežu kongrese nemške in avstrijske zdravniške zbornice NA POBUDO RAJONSKEGA SVETA V Pevmi spominska slovesnost ob letošnjem Dnevu mrtvit Komemoracija bo 1. novembra zjutraj pred partizanskim spomenikom v Pevmi slovesnostjo. Na ponedeljkovi seji so se že tudi domenili za okvirni program prireditev. Poleg pozdravnega nagovora predsednika sveta, bodo v spored vpletli tudi pričevanja starejših domačinov o trplj*n,lu v dobi fašizma ter o hudih pr®IZ' kušnjah med narodnoosvobodilne borbo. Na sporedu bodo tudi rec^.a^ ter nastop pevskega zbora. Priredi' tev se bo sklenila s polaganje® vencev pred spomenikom v P«*™ ter na grobišče partizanskih cev na pokopališču. V nadaljevanju seje, ki je P®*®' kala v slovenščini, je predsedn® nato seznanil svetovalce o poseg®’ ki jih je doslej napravil pri obe®' ski upravi za razrešitev nekateri najbolj nujnih vprašanj. Tako nN bi v kratkem občina poskrbela z prekritje terase v otroškem vrtcu (predviden strošek znaša okrog ® mili-innm; lir\ erlo/Io nrg»ditv(* 0*0^' V Pevmi se bodo ob letošnjem Dnevu mrtvih s posebno slovesnostjo poklonili spominu v narodnoosvobodilni vojni padlih vaščanov ter žrtvam fašizma. Komemoracija bo v soboto, 1. novembra dopoldne pred partizanskim spomenikom v Pevmi, pripravlja pa jo rajonski svet, kar se nam v tem trenutku zdi posebej pomembno. Prav pripravam na komemoracijo, ki bo morala pomeniti pomemben dogodek za prebivalce Pevme, Oslavja in štma vra, je bila skoraj v celoti posvečena ponedeljkova seja rajonskega sveta. Tako je predsednik Joško Kosič seznanil svetovalce, da so goriško občinsko upravo že pismeno zaprosili za razrešitev nekaterih tehničnih vprašanj v zvezi z nameravano V Dokrdobu natečaj za pomožnega čistilea Doberdobska občina je razpisala. iteoaUSičUbbnV^nega čistilca (ko)-iSfečeiJ' W jc(i)&i ter na podlagi na-slttVfiNr Začetni osebni)!sadova! v Gradežu več kot tridese- Občinska uprava v Gradežu, tamkajšnja letoviščarska ustanova in še druge organizacije v tem letovi-ščarskem mestecu ob Jadraš'.:* so lani prvič podelili nagrade «Pala d’oro di Grado* domačemu pesniku Biagiu Marinu. Za pobudo so se odločili, ker hočejo tudi Gradežu dati kulturno podobo in se nočejo omejiti le na zbiranj*' poletnih letoviščarjev. Letos, ko so nagrado podeljevali v drugo, so se odločili za nemškega zdravnika dr. Alberta Schreizenmavra iz Augburga, ki je bil dolgo let na čelu zahodno-nemške zdravniške zbornice in ki je v tem svojstvu v začetku net-desetih let izbral Gradež. poleg Me-rana in drisgih podobnih krajev, kot sedež letnih specializiranih kongresov nemških in avstrijskih zdravnikov. Od leta 1953 so nemško govoreči zdravniki priredili v Gradežu vsako leto spomladanski kongres, na katerega pride vedno več kot petsto zdravnikov s svojimi družinami. nekaj let sem pa prirejajo podobne kongrese’tudi-v septembru. Dr. Scfiretzenmavr je tako pred- dohodek zaposlenega bo znašal 2.088.000 lir. Za to službeno mesto je predvidenih pet plačilnih razredov, dveletni periodični poviški, po sebna dopolnilna doklada, morebitna družinska doklada in 13.;plača. Kandidat ima lahko najmanj 18 ter največ 35 let ter mora izpolnjevati pogoje, ki so predvideni za javne službe. Pogoj; je tudi znanje slovenskega jezika. Prošnje bodo sprejemali najkasneje do 12. ure 31. oktobra letos. Vse podatke o natečaju , si je mogoče prebrati na občinski oglasni deski. Dr. Schretzenmayr pa je tudi kulturni delavec. Nemški svet ni seznanil samo s kurativnimi in turističnimi aspekti Gradeža, marveč je z več članki v strokovnih revijah opozoril tudi na preteklost naših krajev, še posebej Gradeža in Ogleja. Njegovi spisi pa niso bili le opisnega značaja, večkrat se je spustil v študijske razprave in odkril v starih dokumentih tudi marsikaj zanimivega. Pravijo, da je sedaj, ko je upokojen, zaprl svojo bogato knjižnico in da bo še marsikaj zanimivega napisal. Poskrbel pa je trdi. da so nemški zdravniki naročili in izročili nova okna v gradeški baziliki. V gradeški kongresni palači so mu izročili nagrado «Pala d’oro di Grado* za letošnje leto. Spregovorili so predsednik letoviščarske usta nove dr. Giovanni Gregori, gradeš ki župan Mario Marocco in zahvalil se je sam slavljenec. delo. Predloge lahko pošljejo podjetja, sindikalne in strokovne organizacije, kmetijski inšpektorati ter tudi posamezniki. Predloge je treba nasloviti na deželni inšpektorat za delo v Trstu, Ul. sv. Frančiška 27, najkasneje do 30. 11. milijonov lir), glede ureditve P1* nikov Ulice Grapah pa naj bi s® dela prav tako pričela že v krat; kem Občinska uprava pa naj ® poskrbela za priključek na plin®1 omrežje v vrtcu, osnovni šoli t® v farovžu. V odbor za upravljanje družinsk® posvetovalnice pa je bil na zadnj1 seji imenovan Marjan Sošol. Filmske predstave v ronskem’ jsredišfu; •Uri (ftmi tim kongresom, predlanskim pa je šel v pokoj, a ga na Gradež vežejo še vedno prijateljske vezi. V Gradežu je torej slavljenec privabil tisoče in tisoče zdravnikov-turistov, ki • so tu običajno za petnajst dni sledili kongresnemu delu, in, kot je sam povedal, so obiskovali tudi bližnje kraje, od Ogleja pa do Trsta, Vidma, Gorice in Palmanove. Istočasno so zdravniki svo- t jim pacientom priporočali, da bi ‘ • Konec novembra zapade rok za počitnice preživeli v Gradežu. Gra-; vložitev predlogov za posebna pri-dežani, hotelirji v prvi vrsti, so i znanja «Stella al merito del lavo-mu torej lahko zelo hvaležni. I ro», ki jih podeljuje ministrstvo za V* 'i Jutri ob 10.30 bo na sedežu javnega večnamenskega kulturnega središča v Ronkah, Ul. 24. maggio 8, tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavniki oddelka za kinematografijo predstavili svoj program do konca meseca decembra, v katerem bodo predvajal: osem filmov. EDINI ZASTOPNIK ITALIJE Enologinja Wanda Gradnik v žiriji za ocenjevanje vin v Ljubljani Pogovor o letošnjem vinskem pridelku v Brdih Telefonski računi TERJATEV Družba SIP opozarja svoje abonente, da je zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za IV. trimesečje v letu 1980. Opozarjamo še, da zamudniki, ki bodo plačali v roku 30 dni po zapadlosti, bodo dolžni plačati le 50% kazni, ki jo pravilnik predvideva za tiste, ki telefonski račun poravnajo po omenjenem datum. Za morebitna druga pojasnila naj se zainteresirani obrnejo na št. 187 — brezplačne usluge. VVanda Gradnik, edini slovenski enolog v zamejstvu 51 ID SOCIETA' ITAUAHA 31 II PER L cSERCIZlu TELErONICU »Ob lanski trgatvi so vinogradniki napolnili vse sode. Tudi letos marsikomu primanjkujejo posode, tako dobro so trte obrodile. Vendar moram povedati, da je letošnji pridelek kvalitetno boljši od lanskega. Lani smo imeli po vsej E-vropi nizko stopnjo vinske kisline, letošnja pa je ravno pravšnja,* nam je povedala Wanda Gradnik, edini slovenski enolog v zamejstvu. Ko smo se pogovarjali z njo na Plešivpm. sta bila kabernet in merlot v glavnem še na trtah, medtem ko so bela vina, pa tudi ta še ne vse, že pričela vreti v kle- teh. Lepo vreme, ki je nastopilo v zadnjili dneh, je omogočilo, da so trgatev skoraj povsod zaključili in sedaj se začenja zahtevno delo, da se pridelek še izboljša. Pogovor o letini je stekel v starodavni kleti z opečnim obokanim stropom, ob kozarcu rebule in kaberneta franca ter ob spremljavi Beethovna. Iz spominske knjige smo prebrali več izjav, med njimi tudi izjavo znanega italijanskega poznavalca jedač in pijač Luigija Vigorel-lija. Spomnili smo se njegovih nekoč izrečenih besed, da je pogovor 0 vinu kulturni dpi vsakršnega de- janja ob mizi, še zlasti hranjenja. Oče Miro je medtem za pokušnjo prinesel še nekaj vrst vina, primerna tudi za najbolj zahtevne o-kuse, tako da vinski degustatorji, ki so obiskali to klet, pohval v spominsko knjigo niso zapisali tjavdan. Sicer pa je bilo dovolj pogledati pokale, s katerimi so na gradili vina iz te kleti. Enologinja Wanda svojega poklica doslej ni opravljala doma, ara pak pri drugih vinogradnikih na Videmskem in Goriškem, »Tudi nekemu vinogradniku v Medani sem a-nalizirala vino in mu naročila, kako naj ravna z moštom in z vinom Upošteval je navodila in dobil priznanje strokovnjaka.* Sicer pa to ni bilo edino zadoščenje, ki ga je delo prineslo mladi enologinji. Z velikim navdušenjem je govorila o letošnji udeležbi na vinskem sejmu v Ljubljani. »Mednarodna komisija me je izbrala za pokuševalko ter me vključila v žirijo, kjer je bilo preko deset strokovnjakov iz različnih držav ter sem bila v njej kot edina predstavnica Italije.* V enem tednu je ocenila nič koliko vin in pri primerjavi svojih ocen drugih čianov žirije ugotovila, da ni za njimi v ničemer zaostajala. »Kako so kolegi gledali na vas, da opravljate delo, ki bolj pristoja moškim?* »Ko so izvedeli, da sem prišla o-cenjevat vina, so bili sprva nekoliko nezaupljivi, potem pa so spoznali, da imamo tudi ženske za te stvari razvita čutila in da ga tudi »nosimo*, morda celo bolje kot moški.* Wanda Gradnik nam je še povedala, da je bila udeležba v ocenjevalni žiriji na vinskem sejmu v Ljubljani za njo pomembna življenjska izkušnja, ki je obogatila njeno strokovno znanje. , Jutri seja pokrajinskega sveta Jutri ob 20.30 se bo sestal gori-ški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je razprava o programskem načrtu pokrajinskega odbora. Policijska obhodnica je v ponedeljek, okrog 21. ure, aretirala 24-letnega Maria Marcossija iz Ločni-ka, sicer pa že starega znanca go-riškega zapora in sodišča. Menda je fant žalil agente med opravljanjem njihove dolžnosti. so pred v: 'Hi ■ti • Za jutri zvečer ob 20.30 je n8‘ povedana seja rajonskega sveta 22 Podgoro. Razpravljali bodo o n0-tranjem pravilniku ter o načinu-P®" slovanja. Seja bo v prostorih P®e“ športne hale pri Madonnini. Razna obvestila SPD - Gorica priredi v nedelj® 26. t.m., tradicionalni praznik kost*' nja na Valerišču pri štekarju pričetkom ob 11. uri. Zbirališče 28 pešce ob 9. uri pri pevmskeni ri® stu. Na razpolago pijača, jedi®* žaru in seveda kostanj. Popo® zabavni program s šaljivimi točk*' mi in ples ob zvokih harmonik® SPD - Gorica priredi 16. nove®' bra tradicionalno martinovanje Park hotelu v Novi Gorici. Pri)av® na sedežu društva do 11. novembra- Slovensko planinsko društvo v Geriči obvešča člane in prija" telje, da bo za drevi napovedano predavanje ozvočenega filma o Primorski vertikali-zaradi tehničnih razlogov v Dijaškem domu in ne v klubu Simoi> Gregorčič, kakor je -bilo doslej najavljeno. Pričetek-1 ob 20.30. . avtomphilske radijske -“‘etJtejeHmike^ ag ri Orožniki v Tržiču so prišli na sled tatinski skupini, ki se je ukvarjala predvsem s krajo avtomobilskih radijskih sprejemnikov ter na- . prav za ozvočenje ter tudi zaple- •onea nili precej blaga, za katerega sma-1 VERDI 17,30—22.00 «American gi#T trajo, da je bilo ukradeno. Vseka-1 lo». Prepovedan mladini pod *8' kor je preiskava še vedno v teku 1 in zato tudi niso znana imena o-sumljencev. Izleti Ženski iniciativni odbor v Doberdobu priredi v sodelovanju z ženami iz Prvačine v nedeljo, 26. oktobra avtobusni izlet na istrsko o-balo. Odhod bo s prehoda pri Rdeči hiši ob 6. uri zjutraj. Vpisujejo do četrtka, 23. oktobra v trgovinah pri Sabini in pri Eldi v Doberdobu in pri Nataliji na Poljanah. Prosveta Predsedniki prosvetnih društev, včlanjenih v ZSKD na Goriškem so vabljeni na posvet, ki bo v prostorih zveze v Ulici,'Groce 3 jutri, 23. oktobra, ob 20.30. Ženski odsek prosvetnega drtr štva Sovodnje priredi od 10. do 15. novembra tečaj ikebane (japonske cvetne kompozicije). Vpisovanje vsak večer v Kulturnem domu v Sovodnjah. Pohitite z vpisom, ker je število mest v tečaju omejeno. letom. CORSO 16.30-22.00 «La caduta gli dei*. H. Berger in F. Bolka® Prepovedan mladini pod 18. leto®’ VITTORIA 17.00-22.00 «Due ciulle porno...cosi*. Prepoved®* mladini pod 18. letom. rm> m • v /rzic EXCELSIOR 16.30-22.00 «Detecti' vč con la faccia di Bogard*. PRINCIPE 17.30-22.00 «01tre 18 grandi montagne*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00-20.00 «Plavi vojak*. A' meriški film. SVOBODA 18.00-20.00 «Ubijanje * la carte*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «Vprašljiva ljub8" zen*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V G0RlCl Danes ves dan in ponoči je v rici dežurna lekarna Pontoni & B®5’ si, Raštel 52, tel. 83 349. dežurna lekarna v riižičjb Danes ves dan in ponoči ie v fr-žiču dežurna lekarna Rismona0' Ul. Toti, tel, 72 701. V mesecih oktober, november In december Vam gorlike trgovine združen|a CORSO AMICO nudi|o možnost dobitka na loteriji. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir Vam v teh trgovinah Izročilo listek loterije. OB NAKUPU NE POZABITE ZAHTEVATI LISTKA! Aut. Min. 4/214527 od 30.9.1980 nogomet SPORI ŠPORT ŠPORT DANES V EVROPSKIH POKALIH INTER IN CRVENA ZVEZDA PRED DOKAJ TEŽKO NALOGO Milančani v gosteh proti moštvu Nantes - Beograjčani v Baslu - Tu-finska prvoligaša v krizi ■ Badnički iz Niša pred novim podvigom? Dve jugoslovanski in tri italijanska moštva bodo danes zaposlena v evropskih nogometnih pokalih. V Pokalu prvakov in pokalu pokalnih Prvakov bo na sporedu osmina fi-nala, v pokalu UEFA pa šestnajstina finala. POKAL PRVAKOV Nantes - Inter: za Milančane vsekakor težka naloga. Bersellinijevi varovanci so v nedeljo dokaj ble-igrali v Firencah, poleg tega Pa te dni pesti Interjev tabor polemika glede Beccalossija.' Interjev trener Bersellini je resno name-ijen, da za današnje srečanje u-vrsti v enajsterico Pasinata namesto Beccalossija, kar seveda sled-nP ni najbolj ravnodušno sprejel. Francosko moštvo Nantes je trenutno v prvenstvu na drugem mestu lestvice (prvi je St. Etienne). ; zadnjem kolu je današnji Inter-}PV nasprotnik v gosteh izgubil z ■Monakom. , Srečanje Nantes - Inter se bo prišlo ob 20.30. Jugoslovanski prvaki Crvene zvez-uo. ki so v soboto, čeprav brez Uadimira Petroviča, zanesljivo Premagali Borca, bodo danes v pokalu gostovali v Baslu. Beograjčani so odpotovali v švicarsko *esto brez nekaterih pomembnih Nogometašev, ki so poškodovani *Jovin, Stojanovič, Milosavljevič, Radomir Savič, itd.), kapetan in Najboljši »zvezdin* nogometaš Petrovič pa je prepričan, da bo beograjsko moštvo vseeno v Baslu do-soglo zadovoljiv rezultat. Drugač-nega mnenja pa je Baslov trener, zahodni Nemec Helmut Benthaus, "* na drevišnje srečanje gleda do-^3 optimistično. Tekma Basel - Crvena zvezda bo 20. uri in jo bo jugoslovanska Revizija neposredno prenašala. DANAŠNJI SPORED (Osmina finala) Real Madrid (Šp.) - Honved (Madžarska) Aberdeen (škotska) - Liverpool (Angleška) Banik (ČSSR) - Dinamo Berlin (NDR) Nantes (Fr.) - Inter (It.) t-SKA (Bol.) - Szomblerki (Pol.) 5ayern (ZRN) - Ajax (Niz.) «asel (švi.) - C. zvezda (Jug.) ^Partak (SZ) - Esbjerg (Dan.) POKAL POKALNIH PRVAKOV , V tem pokalu sta že ‘'šE' prvem h°lu izpadla italijanski (Roma) in Jugoslovanski predstavnik (Dinamo). DANAŠNJI SPORED (Osmina finala) "aterschel (Bel.) - Fortuna (ZRN) Jtfrl Zeiss (NDR) - Valencia (Šp.) "aterford (Irska) - Dinamo Tbilisi u (SZ) "est Ham (Angl.) - Timisoara (Romunija) ftvidovre (Dan.) - Feyenoord (Niz.) Malmo (šve.) - Benfica (Port.) “Parta (ČSSR) - Slavija (Bol.) Hangar (Norv.) - Newport (Wales) POKAL UEFA Italijanski »ugled* branita v tem Pokalu še oba turinska prvoligaša, Pa sta v nedeljskem kolu prven-atva dokaj slabo igrala. Današnji Nastop bo vsekakor lepa priložnost obe enajsterici, da se svojim navijačem tudi oddolžita. Torino bo igral doma (začetek ot> 20.30) z dokaj neugodnim nasprotnikom, z moštvom iz Magde-vjjrfia, ki je trenutno v prvenstvu N.°R na odličnem drugem mestu aupno z Dynamom iz Berlina in DANAŠNJI SPORED (Šestnajstina finala) Dundee (Škotska) - Lokeren (Bel.) Torino (It.) - Magdeburg (NDR) PSV Eindhoven (Niz.) - Hamburger (ZRN) Zbrojovka (ČSSR) - Real Societad (Španija) Koln (ZRN) - Barcelona (Šp.) Tvvente (Niz.) - Dynamo Dresden (NDR) Sochaux (Fr.) - Boavista (Port.) Widzexw Widzew Lodz (Pol.) - Ju-ventus (It.) Porto (Port.) - Grasshoppers (Švi.) Kaiserslautem (ZRN) - Liege (Belgija) Ipsvvich (Angl.) - Bohemias (ČSSR) Beroe (Bol.) - Radnički (Jug.) Utrecht (Niz.) - Eintracht F. (ZRN) Stuttgart (ZRN) - Vorvvaerts (NDR) St. Mirren (Škotska) - St. Etienne (Francija) Levski — AZ '67 1:1 SOFIJA — V včerajšnjem antici-piranem srečanju šestnajstine fina la pokala UEFA sta domači Levski in nizozemsko moštvo AZ ’67 igra la neodločeno 1:1. «MJTROPA CUP* Danes Como-Zagreb COMO — S pričetkom ob 20. u-ri se bosta danes v prvem sreča- nju nogometnega tekmovanja za «Mitropa cup» spoprijela Como in Zagreb. Obe moštvi bosta igrali v okrnjeni postavi. V moštvu Coma bo «novi nakup* Cavagnetto zamenjal poškodovanega srednjega napadalca Nicolettija, trener Zagrebčanov Jerkovič pa se je moral odreči kar šestim standardnim nogometašem. V prvem od dveh srečanj, ki jih bo ameriško moštvo Cosmos odigralo v Egiptu, je kairska enajsterica National premagala newyorča-ne s 3:2 BOK5 Še dva Jugoslovana med profesionalci Znani tržaški organizator boksarskih srečanj Boris Kramaršič je pridobil za poklicni boks še dva jugoslovanska tekmovalca: to sta Ace Rusevski in Srboljub Stankovič, od katerih je drugi že podpisal pogodbo, prvi pa jo bo v prihodnjih dneh. V strokovnem štabu, ki bo vodil priprave teh dveh boksarjev, bo tudi bivši Kramaršičev varovanec n svetovni prvak Mate Pariov, ki bo imel na skrbi priprave in formo svojih rojakov. KOŠARKA V I. ITALIJANSKI LIGI Hurlingham proti prvemu na lestvici Včeraj končno vsi igralci na treningu ■ Težave pa ostajajo, saj so Barnes, Baiguera in Scolini premalo časa vadili z ostalimi ■ Goriški Tai Ginseng na gostovanju v Turinu «Prvič sem na treningu končno imel vse igralce,* nam je včeraj de jal trener Hurlinghama Lombardi, ko smo ga vprašali, kaj meni o današnji za Tržačane sila pomembni tekmi proti prvouvrščenemu Pinti-noxu. «0 kakšnem optimizmu je sicer težko govoriti, je nadaljeval Lombardi, saj smo premalo časa vadili skupaj, zato je res težko povedati, kako se bo stvar iztekla.* «Vaš največji problem?* .»Vsekakor Barnes. Treniral je sicer poldrugo uro, trening ni bil na- DANAŠNJI SPORED (21.00) A-l LIGA P. Varese - I&B Bologna Grimaldi - Tai Ginseng Sinudyne - Scavolini Billy - Bancoroma Recoaro - Ferrarelle Hurlingham - Pintinox Squibb - Antonini A-2 LIGA Honky - Matese Mecap - Carrera Rodrigo - Eldorado Fabia - Štern Magnadyne - Sacramora Brindisi - Liberti Superga - Tropic krizo, iz katere bi se le s težavo izvleklo. Nič lažja naloga ne čaka niti goričkega Tai Ginsenga, ki je po nedeljskem porazu ostal na repu lestvice, danes pa ga čaka zahtevno gostovanje pri Grimaldiju iz Turina. D. B. Sponsorjev kot listja... Tudi v italijanski košarki je prišlo — nekaj dni pred začetkom prvenstva v ženski A - 1 ligi — do prave toče sponsorizacij. Med zadnjimi ekipami, ki so spremenile svoje ime, je tudi Geas, ki se zdaj imenuje Calza Bloch in dela reklamo za ženske nogavice. Tako se je zdaj prvič zgodilo, da ima vseh šestnajst peterk, ki nastopajo v ženski A-l ligi, spon-sorja. SMUČARSKI SKOKI ZA NOVO SEZONO nju na deski in drugim sprostilnim športom. Reprezentanti so prejšnji teden odpotovali v Italijo, kjer so v Schnalsu (Val Senales) vadili na snegu, vendar jim je zagodlo vreme. Trenirali so namreč le en dan, nato pa jim je vadbe preprečil dež. Vadba kljub temu ni bila nekoristna, ker so fantje preizkusili nove japonske kombinezone, v katerih bodo skakali letos. Jugoslovanski skakalci se bodo od 24. do 31. t.m. udeležili še skupnih priprav na sedlu Rolle, v italijanskih Alpah. ŠPORTNO PISMO IZ LJUBLJANE BOJAN KRIŽAJ MED FA VORITI Trenutno je na devetem mestu lestvice letošnjih favoritov Tudi Jugoslovani sredi priprav poren, kljub temu pa bo treba počakati, kako je prenesel tudi ta napor. Tudi od Baiguere ne moremo pričakovati veliko, saj je po dvanajstih dneh prvič stopil na igrišče.* Hurlingham je torej spet v popolni postavi, težave pa ostajajo. Potrebno bo torej res veliko požrtvovalnosti, s katero bi morali nadoknaditi slabo formo nekaterih ključnih igralcev in neuigranost vse ekipe. Kljub vsemu pa je pomembno že dejstvo, da lahko vendarle ra čunajo na Barnesa. Po zelo bledi predstavi proti Grimaldiju in potem, ko ga ves teden sploh ni bilo na spregled, ga je marsikdo že odpisal ali pa celo zahteval njegov odhod. Marsikdo mu je tudi zameril, da ga ves teden ni bilo na treninge, v nedeljo pa se je nepričakovano pojavil v Bologni, kjer pa so mu prepovedali igrati. Kaže pa, da so igralca resnično mučile bolečine v hrbtu. Lombardi je imel hude preglavice tudi z Baiguero, ki je bil ne. vojaškem zdravniškem pregledu in se je šele včeraj po dvanajstih dneh spet pridružil ostalim. V ekipi je ponovno tudi Scolini, ki je bil prav tako odsoten zaradi vojaških obvez-nosti. Igralci torej so, z enim skupnim treningom pa prav gotovo niso - nadoknadili* mnujenega. že danes Zarja je v nedeljo ha domačem igrišču v 2. JoJdriftAil amaterski ligi " 'pa jiH čžkS želo nehvaležna nalo- izbojevala novi točki. Baz.ovci so tokrat premagali tržaško moštvo Libertasa z 1:0. Zasluge za lep uspeh ima tudi Zarjin vratar Puzzer, ki je večkrat prisebno posredoval, kot kaže zgornja slika. ga, saj se morajo spoprijeti z močno peterko iz Brescie, v primeru poraza pa bi lahko moštvo zašlo v Najboljši jugoslovanski smučarski skakalci so doslej opravili že dva skupna treninga. Najprej so se zbrali v Poreču, kjer je 'bil na ' sporedu sprostitveni trening pred naporno sezono. Tam so vadili predvsem akrobatiko, hitrost, moč in odriv, ostali čas pa so posvečali tenisu, jadra- ..................................................... Jugoslovanska smučarska zveza je izbrala novega trenerja za tiste svoje reprezentante, ki bodo tekmovali v smuku. Novi trener je Herbert Jurič iz Maribora, ki je sicer klubski trener Smučarskega kluba Branik. HOKEJ NA LEDU L JUGOSLOVANSKA LIGA Derbi Jeseničanom JESENICE — V osrednji tekmi 7. kola prve jugoslovanske lige v hokeju na ledu so včeraj Jesenice premagale tradicionalne nasprotnike ljubljanske Olimpije s 4:1 in so se tako še bolj utrdile na vrhu lestvice. V drugem včerajšnjem srečanju je Crvena zvezda premagala Partizana s 6:3- Kandidat za visoka mesta v svetovnem pokalu v alpskem smučanju: Bojan Križaj je med deveterico z najboljšimi možnostmi v novi sezoni niii m m mi m nogomet. V PRVENSTVU KADETOV BREŽANOM PRVI TOČKI Premagali so Op. Supercaffe v zadnji minuti dosegel Klun Breg __ Op. Supercaffe 1:0 (0:0) BREG: Smotlak, šavron, Tul. Kofol (Klun), Pavletič, Grisonič, F. Kraljič, Zobin, Morgan, P'. Žerjal, Senica. Proti ekipi Op. Supercaffe je' le-tar Breg prvič prišel do zmage. Bre-Žani so bili skozi vso tekmo boljši in so si zmago tudi povsem zaslu- saj so v prejšnji)} kolih popolnoma razočarali. -e a u % . Brežani so se na blatnem igrišču srčno borili do zadnje minute. Njihov trud je bil tudi poplačan, saj ............„..i„„i„j|„„„„„»,.......................,umil................................... V MLADINSKIH PRVENSTVIH NOGOMET Prijateljska tekma v Ljubljani Olimpija zanesljivo premagala Nico Olimpija — Nica 4:2 (3:1) STRELCI: v 8. min. Maver, v 35. min. Iskra, v 37. min. Voljč, v 41. min. Bjekovič, v 66. min. Fri-celj, v 68. min. Bjekovič. OLIMPIJA: Budinčevič, Vujino- vič, Iskra (Pongrac), Bošnjak, Tomič, šarenac (Terčič), Voljč, V. Ameršek, Domadenik (Fricelj), Ha-sanbasič (Ljiljak), Maver. LJUBLJANA - Pred 2.000 gle dalci je včeraj Olimpija za Bežigradom v prijateljskem srečanju zasluženo premagala francoskega prvoligaša Nico, ki ga trenira jugoslovanski strokovnjak Vlatko Markovič. Ljubljančani so zanesljivo zmagali, pa čeprav so nastopili brez treh standardnih igralcev (Hajduk, Petrovič, Sejdič). V vrstah gostujočega moštva je bil daleč najboljši jugoslovanski nogometaš Bjekovič, ki je dosegel tudi dva zadetka. ODBOJKA Slogašice povsem zadovoljile V (reh tekmah so izbojevale dve zanesljivi zmagi - Spodbuden obisk navijačev DEKLICE Sloga A — Le volpi 3:0 (15:3, 15:10, 15:7) SLOGA: Adam, Benčina, Grgič, Kovačič, Križtnaneič, Leuz, Vidali. Slogašice so začele prvenstvo deklic z zmago. V prvem setu so s točnimi servisi in nekaterimi odličnimi akcijami na mreži pokazale svojo premoč, V drugem in tretjem setu so nekoliko popustile in podcenjevale nasprotnice, ki so njihovo zmedo izrabile in postavile ekipo Sloge nekajkrat v nevarnost. Vendar so se vseeno dobro izkazale in ostale nesporen favorit tega prvenstva. Sloga B — Inter 0:3 (2:15, 14:16, 4:15) SLOGA: Cergol, Čuk. Drnovšček, Grgič, Hrovatin, Kocijančič, Mala- lan, Milič, Purič, Renčelj, Škabar, Sosič. Takoj moramo poudariti, da so slogašice, kljub porazu, povsem zadovoljile s svojo igro in tako tudi razveselile trenerja Bruna Miliča. Neizkušenost in trema sta se pokazali takoj v prvem setu, ko so jih nasprotnice gladko odpravile. Naša dekleta pa so se odlikovala predvsem v drugem nizu. čeprav ga je debil Inter z minimalno prednostjo 16:14 Vendar so tudi slogašice pokazale nekaj dobrih akcij. MLADINKE Sloga — Inter 3:0 (16:14, 15:11, 15:5) SLOGA: Adam. Benčina, Grgič, Kovačič. Križmančič Anamarija in Lučka, Leuz, Sosič, Vidali Suzana in Valentina. V prvem kolu prvenstva so bile mladinke Sloge uspešne. Sloga je z učinkovito igro osvojila vse tri sete. Z dobrim sprejemom in z izvrstnimi servisi so spravile nasprotnice večkrat v težave, ki se niso mogle upirati homogeni igri naših deklet. Poudariti je treba, da so bile slogašice ob mreži neustavljive in da so z odličnimi akcijami navdušile številne navijače. K. L. zadetkom, ki ga je prav Poraz Krasovih cicibanov je Klun prav v zadnji minuti dosegel zmagoviti zadetek. Najboljši med Brežani je bil Pavletič, dobro pa sta igrala tudi Kraljič v napadu in Tul v obrambi. F. Korošec CICIBANI Olimpis — Kres 7:2 (5:1) KRAS: Robert Purič, Predonzani, Lucijan Škabar, Igor Škabar, Šuc, žili. Prvič letos so tudi zadovoljili, Alan Škabar, Marko Škabar. __ -----;;u Dnin, nnnnlnnma ' . STRELCA ZA KBA*: -Abrk iz e najstmetrovke fn 4šhc> '* • Kras je proti zelo močni ekipi O-limpie doživel dokaj časten poraz. Tudi tokrat mladi krasovci niso razočarali. Igrali so zelo požrtvovalno, toda poleg dobrega nasprotnika so imeli tudi precej smole, saj so si dva gola zabili sami. V drugem polčasu so bolje organizirali igro in sploh niso igrali podrejene vloge. Prvi gol je dosegel Škrk iz enajstmetrovke, drugega pa Šuc iz prostega strela. R. B. Sloviti nizozemski nogometaš Johan Cruijff je nemškemu časopi su Bild Zeitung izjavil, da bo od februarja dalje verjetno nastopal za zabodnonemško enajsterico Koln. PO PETIH KOLIH V 2. AL ENAJSTERICA BREGA LE l ENO TOČKO «lvo, zakaj tako poprečen start?» Eden boljših Bregovih nogometašev Ivo Strnad meni, da se bo moštvo kaj kmalu rehabilitiralo ■ Pomladitev ekipe * «Kras me je presenetil'» Vladimir Petrovič Siamom iz Dresdna. Vzhodni Iztoči sestavljajo uigrano celoto, „ . le predvsem telesno zelo dobro Pripravljena. Rabittijevo moštvo pa Prav v nedeljo v prvenstvenem Tečanju doma izgubilo s Cagliari-in je s prikazano igro razoča- "Pridi Juventus, ki bo danes igral , gosteh s poljskim moštvom iz (pričetek srečanja ob 17.30), v najboljši formi. Trapattonijevi arovanci so v nedeljo v Ascoli-.krepko razočarali in tudi za da-Ua?nji pokalni nastop obeti niso Najboljši Uradnički iz Niša bo gostoval v riganji, kjer se bo spoprijel z moštvom Beroeja. Pantelič in tovariši igrajo v prvenstvu dokaj zaposljivo in so v dobri formi. Ima- °viro. možnost, da premostijo tudi to Ivo Strnad, letnik 1956, v zadnjih letih najboljši strelec Bregove-ga moštva, pravi »zastavonoša* dolinske enajsterice je v letošnjem prvenstvu dosegel »le* en zadetek. Strnada smo vprašali, kako to, da je Breg v 2. nogometni amaterski ligi v dosedanjih petih kolih zbral le eno točko. »Letos smo pomladili moštvo m zato je seveda treba nekaj časa, da se uigramo. Ko pa naletiš na nekaj spodrsljajev, poten tudi ne igraš sproščeno, kot je potrebo.* «Mis!iš, da je vaše trenutno stanje na lestvici zaskrbljujoče?» «Nikakor ne! Doslej smo odigrali le štiri tekme, v nedeljo zaradi slabega vremena nismo igrali. Verjetno ne bomo ponovili lanske u-vrstitve, prepričan pa sem, da se bomo prav kmalu rehabilitirali. Važno je, da odslej ne izgubljamo več točk. Ko bi v prihodnjih srečanjih nabrali nekaj točk, bi s tem dobili večje zaupanje vase, vse bi bilo Ipžjc.i »Letos imate novega trenerja, pravega nogometnega strokovnjaka...» »Softič je pravi nogometni »tro- kovnjak, dobro dela z moštvom in mislim, da že v prihodnjih kolih se bodo sadovi njegovega dela zelo poznali.* »Po petih kolih je sicer še težko podati tudi približno sliko o razmerju moči v drugi amaterski ligi. Po teh uvodnih tekmah, te je ka- Ivo Strnad tera enajsterica presenetila ali razočarala?» »Presenetil me je predvsem Kras, ki je doslej izredno dobro igral in je visoko na lestvici. Glede slovenskih enajsteric naj dodam, da sem pričakoval, da bo Vesna odigrala vodilno vlogo v tem prvenstvu. Moštvo se je močno ojačilo. Če bo igralo v tem slogu, potem so Križani glavni favoriti za prestop v višjo ligo.* »Kaj pa Zarja, ki se je v minulem prvenstvu le s težavo rešila pred izpadom?* «Zarja je lani pomladila svojo postavo. Letos pa je moštvo bolj uigrano in zato dosedanji uspehi bazoviških nogometašev niso slučajni.* Na dlani je, da Breg ni začel najbolje prvenstva v drugi amaterski ligi, vseeno pa menimo, da je društvo tako organizirano (ima zelo dobrega trenerja, dobro moštvo, zveste navijače itd.), da se bo prav kmalu izmazalo z neugodnega položaja na lestvici. Ivu Strnadu pa želimo, da bi kaj kmalu in tudi večkrat našel pot do gola. B. Lakovič Znani bolgarski odbojkar Zlata-nov bo letos igral v Italiji za torinski klub CUS. Zlatanov je za nastopanje v Turinu že prejel dovoljenje bolgarske odbojkarske zveze. TENIS Na mednarodnem teniškem turnirju za veliko nagrado Dunaja je A-meričan Terry Waltke premagal I-talijana Giannija Ocleppa s 6:3 in 7:5. ter ga je tako izločil iz tekmovanja. « » * Nekaj izidov z mednarodnega dvoranskega teniškega prvenstva Avstralije v Melbournu: Gerulaitis (ZDA) - Fitzgerald (Avstralija) 6:1, 6:2 Kriek (Juž. Af.) - Alexander (Avstralija) 6:0, 6:1 McNamee (Avstral.) - Delany (Z DA) 2:6, 6:4. 6:1 Frawley (Avstral.) - Meyer (ZDA) 7:6, 5:7, 6:0 * * * V drugem dnevu mednarodnega teniškega turnirja za veliko nagrado Tokia niso zaradi dežja odigrali nobenega srečanja. ATLETIKA Po sijajni karieri tekača Viren propagandist Sloviti finski tekač Lasse Viren ne bo več tekmoval. Potem ko je zadnjič nastopil (vsaj on je izjavil, da je to njegov poslednji tek) v zadnjih septembrskih dneh v Helsinkih, se je zaposlil v neki finski banki, kjer pa se ne bo ukvarjal z bančnimi posli. Banka je namreč sklenila s finsko atletsko zvezo poseben dogovor, po katerem se bo Viren posvečal propagandi za širjenje športa med mladino. Na Finskem je namreč problem športa med mladimi želo pereč, saj se že zelo zgodaj začenjajo izmikati športni dejavnosti: fantje že s 17 letom, dekleta pa celo že s 13. ali 14. letom. Kje je pravzaprav mesto Bojana Križaja v svetovni smučarski eliti, ki se že pripravlja za dramatične dvoboje v svetovnem pokalu v alpskem smučanju v sezoni 1980/81, za katero lahko predvidevamo, da bo med najzanimivejšimi doslej, saj je več kandidatov za velike trofeje kot v prejšnjih letih? Kolikšne so možnosti, da bi Tržičan v svojem štiriindvajsetem letu, ko je že veteran v svetovnem pokalu v alpskem smučanju, slavil tudi v veleslalomu, potem ko je zamudil svojo veliko priložnost v tej disciplini že v letu 1979, ko je v Heavenly Valleyu vodil po prvi vožnji s 75 stotinkami sekunde pred Hansom Ennom in 1,02 sekunde pred Ingemarjem Stenmar: kom? Ali se bo Bojan Križaj prebil med najboljšo deseterico na svetovnih listah vseh časov, če bo nadaljeval svojo kariero do olimpijskih iger v Sarajevu 1984 (kar je njegova želja, ki jo je potrdil tudi med bivanjem v Mariboru, kjer je imela reprezentanca ' Jugoslavije v alpskem smučanju kondicijski tre-hing,"*mMr^ j&'vrnila v Val Se-nales’?)'""" '" Vogrinec preskromen? Mnogo je dramatičnih vprašanj v jugoslovanskem alpskem smučanju pred sezono 1960/81, ko je pričakovati nadaljnji vzpon Bojana Križaja, Borisa Strela, Jožeta Kuralta in Jureta Franka, tako uspešne četverice v prejšnji sezoni, v tekmah za svetovni pokal v alpskem smučanju. Tone Vogrinec sicer opozarja, da je Bojan Križaj morda že dosegel največ, kar je izvedljivo v svetovnem pokalu v absolutni konkurenci, toda ne smemo pozabiti, da je Tone Vogrinec že večkrat dokazal, da je človek s skorajda pretirano skromnostjo, medtem ko športna javnost v Sloveniji pričakuje, da se bo Bojan Križaj spet boril za kolajno tudi v tej konkurenci, ki jo je tako nesrečno izgubil v prejšnji sezoni, ko je zaostal le za 1 točko za Philom Mahrom. Res pa je. da je opozorilo Toneta Vogrinca morda na mestu, če upoštevamo, da bosta v sezoni 1980/81 nastopala v alpski kombinaciji tudi Hans Enn in Jacques Liithy, pa šteje avstrijski in švicarski tisk med favorite v absolutni konkurenci kar najboljšo deveterico, v kateri so Ingemar Stenmark, Phil Mahre, Andreas Wenzel, Bojan Križaj. Anton Steiner, Jacques Lttthy, Hans Enn, Peter LUscher in Leonhard Stock. To je deveterica z najboljšimi možnostmi za osvojitev svetovnega pokala v absolutni konkurenci. Avstrijci optimisti Smučarski strokovnjaki seveda u-gibajo, ali bo Ingemaru Stenmarku toki at maksimalno število točk, ki jih lahko osvoji v slalomu in veleslalomu (250), zadostovalo za veliko trofejo v novi formuli, ko je v programu enajst tekem v slalomu in veleslalomu, deset tekem v smuku in štiri tekme v alpski kombinaciji. Komisija za svetovni pokal pri Mednarodni smučarski zvezi je spet spremenila sistem točkovanja, pa bodo tokrat šteli petero najboljših rezultatov v slalomu, veleslalomu in smuku, pa še tri najboljše rezultate v alpski kombinaciji. In spet bodo morda prav «papirnate točke* v alpski kombinaciji odločale o zmagovalcu v svetovnem pokalu, zato so v avstrijskem taboru prepri- «Sprin(m med nogometaši Nogometaš Real Madrida Hipoli-to Rincon je postavil svetovni rekord posebne vrste. Potem ko je na igrišču zamenjal svojega soigralca Pinedo ga je sodnik izključil po samih 50 sekundah igre, ker je s pestmi napadel nekega nasprotnega igralca. GIMNASTIKA V A.iis.e. Oo oa <•■••• OBVESTILA Odbojkarska sekcija ŠZ Bor sporoča, da bo seja sekcije danes, 22. t.m., ob 20. uri. * # * *Z Tor sklicuje v ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 ua stadionu «1. maj* v Trstu sestanek vseh blagajnikov in načelnikov odsekov. « « « Gimnastični odsek ŠZ Bor obvešča .se dečke, ki so se prijavili za letošnjo vadbo, naj se zbero na stadionu «1. maj* danes, 22. t.m., ob 15.30. * « • Glavni odbor TPK Sirena obvešča, da bodo odslej seje odbora, ki sc jih lahko udeleži vsak član, vsak torek ob 20.30, Naprošamo točnost. • « # ŠD Dom — Gorica obvešča, da se Je že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske olroke. Vadba je vsak ponedeljek in četrtek od 15 do 16. ure v telo vadnici, v Ul. Brass. • • • ŠD Sokol obvešča, da so treningi miniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežin' ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki bi rad Igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. • * * ' ŠK Kras vabi na predavanje OTROK, ZDRAVJE IN TELESNA KULTURA ki bo danes, 22. t.m., ob 20.30 v Bubničev! dvorani v Repnu. Predavala bosta dr. Rafko Dolhar in prot. Ivan Peterlin. Vabljeni k potooGcvilni udeležbi! BOKS Ali spet na ringu? NEW YORK - Muhammad Ali znova trenira in je trdno odločen, da se v kratkpm spet pbmeri za svetovni naslov v težki kategoriji. Vsaj tako bi se dalo sklepati iz njegovih zadnjih izjav. Kaže pa, da je tokrat veliko bolj previden kot pred srečanjem s Holmesom. Dejal je namreč, da ne bo ponovil napake, ki jo je storil, ko je stopil na ring brez kakršnegakoli predhodne ga srečanja. Ali se zdaj poteguje za svetovni naslov po verziji WBA, kjer je prvak Američan Mike Weawer, ki se bo prav v soboto pomeril z Južnoafričanom Gerriem Coptzee-jem. Ingemar Stenmark čani, da so velike možnosti za podvig enega- izmed treh avstrijskih favoritov, Antona Steinerja, Hansa Enna ali Leonharda Stocka, ki so že pokazali dobro formo med testiranji v pripravljalnem obdobju. Premoč I. Stenmarka Bojan Križaj je s svojimi rezultati v sezoni 1979/80 dokazal, da je v tehničnih disciplinah (slalom in veleslalom) najbližji Ingemaru Stenmarku, pa je pričakovati, da bo obdržal svojo pozicijo tudi v novi sezoni. Obenem pa je seveda gotovo, da bo močno izboljšal svojo mesto na svetovni lestvici vseh časov, če upoštevamo osvojene točke v svetovnem pokalu v alpskem smučanju. Takšna lestvica je najboljša ilustracija o izraziti dominaciji Ingemara Stenmarka v svetovnem alnskem smučanju in blesteči športni karieri Bojana Križaia. ki bo zagotovo med najboljšo deseterico, če bo nastopal še štiri sezone. Svetovni pokal v alpskem smuča-, nju — lestvica vseh časov po osvojenih točkah: Ingemar Stenmark (Švedska) 1947, Gustav Thčni (Lahja 1732, Pievo Gros (Italija) 1146, Franz K>am-mer (Avstrija) 1014, Barnhard Rus-si (Švica) 740, Jean-Ncel Augert (Franciial 711, Karl Seivanz (Avstrija) 711, Phil Mahre (ZDA) 681, Patrick Russel (Francija' f"5. Henri Duvillard (Francija) 608. Hans Hinterseer (Avstrija) 595, Christian Neureuther (ZR Nemčija) 582, Jean-Claude Killy (Francija) 581, Andreas Wenzel (Liechtenstein) 571; Herbert Piank (Jta!ija) 564, Erik Haker (Norveška) 490, Ileini Messner (Avstrija) 471, Klaus Heidegger (Avstrija) 465. Heini Hemmi (Švica) 464, Dumeng Giovanoli (Švica) 463, Edmund Bruggmann (Švica) 451, Walter Tresch (Švica) 449, Werner Grissman (Avstrija) 422, David Zvilling (Avstrija) 414, Alain Penz (Francija) 406, Josef VValcher (Av-.. strija) 387, Bojan Križaj (Jugoslavija) 376, Peter Luscher (Švica) 355; Karl Cordin (Avstrija) 350, Reinhard Tritscher (Avstrija) 314. Aco Fastemjak ' Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 22. oktobra 1980 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 »ADITv DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Oglasi 400 Ob Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. H Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzd«iaI In tiska I m llrst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj GVATEMALA: POTI NAZAJ NI VEČ Gvatemala ima žalosten rekord: največje število političnih umorov. V poldrugem letu je bilo ubitih ali je izginilo približno 3.000 oseb. Najbolj aktivne so na pol vojaške desničarske skupine, ki pobijejo poprečno sedem oseb na dan. Za te umore vlada uradno ni odgovorna, a vsem je jasno, da podpira to kampanjo nasilja in ustrahovanja, da bi zatrla upor, ki se je razplamtel predvsem na severu države, ob meji z Mehiko. Gvatemala je ena izmed nesrečnih srednjeameriških republik, ki so bile do nedavnega znane po krutih vojaških režimih in pogostih državnih udarih. To poenostavljeno prispodobo je najprej razbilo ljudstvo Nikaragve, ki je strmoglavilo svojega diktatorja Somozo, in tako pospešilo uporniška gibanja v sosednjih državah. V Gvatemali ima protivladno gibanje že globoke korenine. Začelo se je, če izpustimo predvojne upore, kmalu po letu 1954. ko so ZDA podprle vojaški udar. ki je prekinil desetletni poskus demokratičnega vladanja in postopne agrarne reforme. S tem državnim udarom je bila dana vsa oblast v roke razredu veleposestnikov, obrambo te oblasti, pa je prevzela vojska. ZDA se niso tako zanimale za Gvatemalo le zaradi njenih plantaž banan, kave, sladkorja in bombaža. Znano je bilo, da se pod zemljo, zlasti na severu, skrivajo velika bogastva, predvsem petroleja in niklja. ZDA so to bogastvo smatrale kot svojo nedotakljivo strateško rezervo, zalogo za težke čase. Po letu 1963 se je na zahodni strani dežele razvila gverila, ki jo je vodilo gibanje FAR (Uporne oborožene sile), podpirala pa komunistična stranka. Vlada je odgovorila s pokoli, ki so stali deset tisoče nedolžnih življenj, gibanje pa je propadlo predvsem zaradi politične nezrelosti voditeljev. FAR obstaja še danes, a je le senca nekdanjega gibanja, ki je izgubilo svoj vpliv, kmalu po letu 1970. Takrat se je zdelo, da je gverila dokončno izkoreninjena iz dežele in da vladajoči krogi lahko mirno nadaljujejo z izkoriščanjem zemeljskih bogastev in prebivalstva. To izkoriščanje, ki ga uradni krogi imenujejo »gospodarski razvoj*, je potekalo v dveh smereh: na eni strani v ekstenzivno živinorejo, na drugi, pa v izkoriščanje rudnih bogastev. Ker je vzhodna obala izkoriščena za izvozne kulture, so se veleposestniki usmerili v razvoj živinoreje na zahodnih revnih planotah, kjer je proizvodnja hrane namenjena notranji porabi. Postopek je bil navadno tak: prišla je vojska, proglasila, da kmetje nimajo pravice bivati na tistem ozemlju in jih je kratko malo izgnala. Tako so vzhodne plantaže dobile tudi ceneno delovno silo za sezonska dela. Izkoriščanje rud in petroleja na severu je potekalo na podoben način. Po krizi leta 1973 na Bližnjem vzhodu so ZDA in evropske multinacio-nalne družbe namreč začele nospešeno izkoriščati gvatemalske »zaloge*. V Gvatemali ni apartheida, kot v Južni Afriki, ali sistematičnega genocida, kot v Paragvaju, a zatiranje Indijancev, ki sestavljajo večino prebivalstva, je nečloveško. Delovna sila je izkoriščena na ravni suženjstva, nasilno se zatirajo krajevne kulture in jeziki, prišlo je tudi do prislinili množičnih sterilizacij (Gvatemala ima najvišjo stopnjo rodnosti na svetu). Tričetrt otrok je podhranjenih, mestni nasprotniki režima lahko vsak čas izginejo, za uporne vasi pa je napalm. Ni čudno, če se je na severu leta 1975 pojavilo novo gverilsko gibanje: EGP, Gverilsko gibanje revnih. Nastalo je med Indijanci, iz njihovih problemov in na njihovi kulturni osnovi. Začelo je svoje delovanje previdno in doslej ni ponovilo sektaških napak prejšnjih upornih poskusov. Povezalo se je z ostalimi tremi gverilskimi gibanji, februarja letos pa je nastala tudi široka, politična »Demokratična fronta* vseh organizacij opozicije, katerih je nad 140. Spopad med veleposestniki in vojaško vlado na eni strani ter ljudstvom in njegovimi oboroženimi skupinami na drugi je že tako daleč, da niso več možne kompromisne rešitve. ZDA so imele v načrtu še poskus sredinske vlade, a desničarji so pobili vse voditelje zmernejše opozicije. Poti nazaj ni več. liiiimiiiniifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiirmiiiiimiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitimiMiiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiitmimiiiiiiiiiM MOSKVA PRIPISUJE VELIK POMEN BERLINSKI KONFERENCI 0 BOJU PROTI IMPERIALIZMU Kako si Ponomarjov razlaga napredek osvobojenih dežel Le beseda o neuvrščenih: interesi narodov osvobojenih dežel «objektivno sovpadajo« z Interesi SZ, meni Ponomarjov Dopisnik DELA za Primorski dnevnik MOSKVA — V Moskvi pripisujejo mednarodni znanstveni konferenci, ki so ji dali naslov «Skupen boj delavskega in narodnoosvobodilnih gibanj proti imperializmu ter za družbeni napredek*, ki se je za čela v ponedeljek v Berlinu v organizaciji revije