In» Í »HRary OF TMl ta P R O'S VETA lüTO-YKAR XX. CttM glasilo slovenske narodne podporne jednote Chicago, ni, petek, 26. avgusta (August 26), 1927. SubMripÜM H.W ■mi Uiefetfkita BOT a. UvaM Ava. otfiM of r»bn—a—t MST k«tt Uflfcll Ava Tvlsphons, Rockwall 4004. STEV.—NUMBER 201 Pogrebne demonstracije prepovedane v Bostonu Bamo 200 oseb je dovoljenih v izptevodu, ko bodo v nedeljo popoldne peljali Sacca in Vanzettija v krema-torij. Policija je tudi prepovedala oddajo dvorane za mrtvaški oder. — Nadaljne demonstracije v Evro-pi. Američani na begu iz Ženeve. Ameriška legija v škripcih v Parizu. TEKSTILNA II- IUSTKUA V DA NASNJEM SVETU Najnižja tedenska meada v Uj industriji je v Indiji, najvišja pa v Združenih državah. Boston, Mass., 25. avg. — Bostonski zdravstveni komisar je dovolil, da trupli Saoca in Van. zettija čakata do nedelje popoldne. Postava zahteva, da ae mrlič pokoplje ali aežge v štirih dneh po smrti, torej bi moral biti pogreb jutri. Ker pa so «prijatelji dveh elektrokutiranih žr-tev prosili odloga, so ga dobili. Toda policija je prepovedala vsake večje demonstracije pri pogrebu. Dovoljeno je samo* 200 oseb, ki se smejo udeležiti iz-prevoda po mestu. Druga ovira, ki jo je naredila policija, je, da trupli ne smeta ležati v nobeni dvorani. Odbor je najel večjo dvorano, ki pa je bila včeraj na pritisk policije odpovedana. Sac-co in Vanzetti bosta torej le. žala od danes opoldne, v petek in soboto v prostorih pogrebni-ka Jos. Langona v West Endu. Država je šele včeraj izročila trupli sorodnikom. Ko sta bili žrtvi pripeljani k pogrebniku, je več sto somišljenikov.stalo pred hišo, da ju vidijo. Policija je videla v tej množici "nevarnost" in jo brž razpršila. Sacco . Vanzettijev obrambni dnevi rekel poročevalcem, da bi bilo prav, če bi bila Sacco in Vanzetti pomiloščena od smrtne kazni. - New York, 25. avg. — Socialisti priredijo shod v spomin Sac-cu in Vanzetti ju v nedeljo popoldne v New Yorku., Nadaljne demonstracije v Ev-ropi. Pariz, 25. avg. — Okrog par tisoč delavcev je snoči obnovilo demonstracije v bulevardu Sebastopol, toda policijske in vojaške čete, ki so na straži že od pondeljka, so preprečile razvoj istih. Istočasno je demonstriralo na tisoče delavcev v drugih mestih Francije; največje demonstracije so bile v Lyonsu in Nancyju. Pri izgredih v torek zvečer je bilo ranjenih 121 policistov in blizu 500 civilistov. Materijalna ikoda se ceni na 15 milijonov frankov. Okrog 200 demon, strantov je bilo aretiranih. Sodišče Je takoj včeraj obsodilo pet obtožencev na eden do pet mesecev zapera. . - Protiameriški sentiment radikalnih in liberalnih elementov v odbor je aranžiral vse potrebno ■■ . „ , „«„„«n*. «„ »lede ootrreba Sorodniki in so- Panzu vedn0 ropaljen ln SffJSP»daj se celo policija boji, da ne mišljenikl» nih, se sbero-v nedeljo popoldne v North End parku. Tja pripeljejo krsti in nosilci ju na. lože na rame, nakar bodo krsti nosili po označenih ulicah v iz-prevodu. Na čelu pojdeta prazna mrtvaška avta, zatem po o. sem nosilcev s krstama, nato avto s sorodniki, edini avto, ki bo v izprevodu, potem pa drugi žalovalci. Vsak napis je prepovedan. Povorko bo spremljala policija. Izprevod se bo pomikal \ po glavnih ulicah Bostona in tudi mimo državne palače v Beacon Htreetu, kjer je oficijelna rezidenca governerja Fullerja. Na križišču Charles in Beacon ulice bosta krsti položeni v mrtvaška avta in vsi žalovalci zasedejo avte ter se odpeljejo na pokopališče Forest Hills, kjer je krematorij. Tam se izvrši zadnje slovo od žrtev, nakar bosta Sacco in Vanzetti upepeljena. Vanzettljey pepel odnese sestra Luigi» v New York prihodnji pondeljok, ko se bo vračala v Italijo. Kakor poročajo, bo pepel v New Yorku na ogled on-dotnim somišljenikom. Poročilo s«* tudi glasi, da ponese sestra Vanzettijev pepel v London, Pariz. Berlin in Stockholm, kjer bodo demonstracije ob tej priliki. Saccov pepel dobi vdova, ki bo razpolagala z njim kakor ho ¿e. Odvetnik Musmanno je včeraj Posetil jetnišnico in dobi) vse, kar «U Sacco in Vanzetti puati-la v celici: obleko, sveženj pi-wm, pisalna oprema in knjige. V Vanzettijev! celici je bila tudi knjiga The Riae of Civilization »n America." Obrambni odbor je objavil Pixmo, ki ga je Vanzetti zadnjo n«deljo pisal Henry Fordu. V t*m pismu ae Vanzetti zahvaljuje Fordu, ki je pred nekaj Veliko kolikor ie dovolj e- W * celo policija doji, oa o®> mogla zajamčiti varat» n*wn»jo «• •f«f^epi4klm legijonarjem, ki nameravajo paradirati po Parizu dne 19. septembra. Pierre Bertrand, urednik lista "Le Quo-tldien," ki je glasilo Herriotove stranke, je včeraj presenetil vladne kroge, ko je objavil članek z debelim naslovom: "Ameriške parade v Parizu ne bo! Francosko-ameriškega praznika ne bo!" Bruselj, 25. avg. — Snoči so bili veliki izgredi v glavnem mestu Belgije. Pettisoč delavcev je demonstriralo proti eksekuciji Sacca in Vanzettija. Na glavnem trgu je naskočila policija na konjih in sledil je boj,_ ki je trajal malone vso noč. oseb je bilo ranjenih. 2eneva, 25. avg. — Ameriški turisti so začeli zapuščati Ženevo vsled neprestanih demon stracij proti njim. Iz Milana je prišla vest, da ao bile tamkaj ljute protestne demonstracije, katere je pa f a. šistovska policijs zadušila. J Berlin, 25. avg. — Okrog 50, 000 komunistov je snoči ponovno demonstriralo v okolišu b v. še cesarske palače v Lustgarte- nu. Nosili so preko sto rdečih bander in napisov s črnimi trakovi. Na tablah je bila ena sama beseda: "Osveta." - Drug« demonstracije so bile pred hotelom. v katerem se je naatanU Jim Walker, župan New Yorka, ki je poaetil Berlin. Tam so no-sili naplae: "Dol z ameriško do-larako juatico! Osveta z*, umor revolucijonamih delavcev Bac- ce in Vanzettija, H ao ju um* rili ameriški dolarski banditje. Varšava. 25. avg. — Velika množica Sacco.VanzeUijevih demonstrantov je hotela snoči naskočiti tukajšnje ameriško po-slaništvo. Policija je odbila na. IMtd _ INI, Asi al O*. I, 101T, •a Jana 14. »ll HaLitaa mJIamaaUL ummm faptposma. v New York« prisil Jo- To se je Chicago, III. — Kakšne iiv-jenske razmere ustvarja kapitalizem za delavce, pokazuje tekatilna industrija, ki je ena prvih industrij, ki ae je pričela razvijati v kapitalističnem gospodarstvu, v katerem ae blagovna produkcija in diatribuclja vršita ne zaradi ljudskih potreb, ampak (zgolj dobička. Poročilo, ki je bilo sestavljeno za ekonomsko konferenco v Ženevi in ki se nanaša na dvanajst narodov, nam pripoveduje divji konkurenci, ki vlada v tekstilni industriji. To poroči-o nam raagalja, da tekstilni de-avec najmanj zasluži v Indiji ln sicer dvanajat dolarjev na teden, največ pa v Združenih državah, kjer delavec prejme $31.49 na teden. V resnici je tedenska povprečna mezda tekstilnega de-avca v Združenih državah veliko nižja, kajti delavaki department je poročal, da tekstilni de-avec zasluži povprečno le f 17.48 na teden. Ta povprečna mezda krije razliko med $12.6« v Ala-bami in $82.36 v državi New Hampahlre. Na Angleškem za služi tekstilni delavec povprečno e $8.88 na teden. Polafcaj je Isredno slab na Angleška». to j« v detail, kjer je PVHoeika kapitalizmu. Teka-1 tilna inudstrija v Združenih državah je pa največ odvisna od tujih trgov, posebno v Aziji, A-friki in Južni Ameriki. Zato pa tekstilna industrija, ki ae razvija v deželah, v katerih je mezda nizka, najhujše zadene delavce ki delajo v brltski tekstilni industriji. V britskih tekstilnih tovarnah plačajo delavcem le sedem do oaem dolarjev na teden. To je posledica, ker ae tekatilna Industrija razvija v deželah z Izredno nizko mezdo. Britska industrija pada od leta do leta v večjo deprealjo Britaki tekstilni delavci ne za služIjo le malo na teden, ampak tudi ne delajo vea teden. Zapo-aleni ao po 26 do 90 ur na te den ln to že akozl več meaecev Naobratno ae pa položaj v nemški tekstilni Industriji obrača na bolje in U Industrija je dosegla položaj, kakerien je bil pred Izbruhom avetovne vojne. Britskl kapitalisti pa vseeno izvažajo atroje za izdelovanje tekstllov v dežele, v katerih Je nastala ' največja konkurenca brltski tekstilni industriji. To pokazuje, da britaki kapltallat gledajo le na dobiček ln ne na drugo. Kapitalisti razvijajo ln dustrijo po kapltallatičnem načinu, dokler ne bo produkcija dosegla svoje najvišje točke. Na to pa pojde s kapitalizmom v človeški družbi hitro navzdol. Kapitalisti razvijajo kapitalistični gonpodaraki aistem in ujedll ga bodo tudi. To je zgodovinska naloga kapitalizma. DKKLB PRETEPLA VLO-M1LCA. v h Urici je odnesel s sabo okenska aagrinjala. < le velaad. O. — Neznan vlo-je vlomil v sobo 171etne UHian Galanakl in Jo zagrabU ** vrat. Dekle ae ni osvobodilo vlomilčevega prijema, ampak > vlomilca tako obdelalo s pestmi* da je hitro beftal akozl okno in v hitrid potegnil KNnjala za seboj. zgooaa na mrormaetje zvezne radiok+misije. — No- sila bo aasaemiegove prve črko. — babsova spominska družba pravapbne postajo a dnem prvega ešitobra. Chicago, m Debsova spominska družba obvešča javnost, da bo poataja v spomin Debaa poznana pod črkami WEVD. Radio divizija trgovskega depart-menta je obvestila zaupnike, da majo po pet Čr^ radiopostaje, ti so montirane na letalih. WEVD so začetne črke imena borca Eugene V. Debaa, pokojnega delavakega vodittlja. Zaupniki bodo 'prevzeli poata-jo dne 1. oktobra. Oddajala bo stvari, Iti i« terasi raj o delavce. Znanatveoa predavanja, podučni govori o političnj, strokovni ln zadružni delavski organizaciji, o delavskem položaju In še veliko drugih ki » so koristne za delavce, oodo na programu. Daairayno ni bila ta postaja še pod kontrolo delavstva, se je slišal nje glaa v, interesu delav stva. Bili. so oddani govori sa o-tiranltev IMJenja Sacca In Van settija. Z nje jo govorila tudi Luigia Vanzetti, sestra Barto-lomeo Vanzettija, katerega je država Massachusetts dne 23. t. m. legalno ubila v električnem stolu. Dalavaivo pral Uko-tfM^jjv Ako MOOMN Zastopniki delavstva nastopi jo prod aassao komisijo aa od dajanje eMitrične sile. Cumberland, Md. — Organlzl rano delavstvo V d Istri k tu Kolumbije In Maryland ae Je odlomilo, da vlošl močan protest proti privatnemu izkoriščanju vodne aile reke Potomac. lielavsk zastopniki pojdejo pred zvezno komisijo v Harpers Ferryju, ko Potomac Powers kompanlja vpraša za dovoljenje da sme zgraditi vač jezov med Harper Ferry Jem in Washlngtonom. Delavska oentrala želi, da se okolica ob reki Potomac i z premeni ln ohrani kot narodni park ako ae izrabi njena sila vodopa dov za proizvajanje električne sile, tedaj naj vlada agradi po-trebno električno centralo In prodaja eloktrlčno silo po najnižji ceni, kot se to godi v Kanadi. Privatni Interen! bi ae radi po-laatili vodnih ali za vaako ceno ln Jih spremenili v električno silo, da bi jim ameriško ljudstvo plačevalo davek prihodnje stoletje. Privatni Interesi so namreč izvohali, da smo na pragu električne dobe in zato si prizadevajo na vse načine Iz električne sile napraviti monopol. KMEČKA UNIJA NA KITAJSKEM GLAVNA SUA Največjo rsakcljonamo silo pa tvori majhno število zemljišč-■ nih gospodarjev. — Veleposestnikov je aamo .100,000, kmetov j« več ko tri milijone. Chicago, 1U. — Izredno veliko naraščanje Kmečke unije v Kitaju je naae obrnilo potornoat vsega sveta in zato se nI čuditi, da je odšlo v Kitaj več opaso-valcev, da študirajo ondotne socialne razmere ln pojave. Med njimi je tudi Kari Browder> ki podaja svoje študija, ki si jih je pridobil s opazovanjem ali pa Intervjuvl a Kitajci. Močetung, vodilni kltajakl a grarec, pravi, da tvori 2,000,000 kitajskih zemijlščnlh posestni kqv največjo reakcijonarno silo Kitaju. to reakdjoftarno silo pa vodi zopet 800,000 kitajskih veleposestnikov, vaška goapoda injuradnlki. Kmetov v Kitaju je 820,000, 000. Izmed teh ao sopet najbolj konzervativni kmetje, ki lastu jejo svoj svet in teh je 120,000, 000. Kakšnih deset odstotkov kmetov, t. J. 12,000,000, pridela toliko, da Jim nekaj ostane kon cem leta. Razume se, da Imajo samo ti upanje, da postanejo zemljiščnl gospodarji in zaradi tega so reakcijonarnl. Okoli 60,< 000,000 se jih za ailo komaj vz drži, da ns zabredejo v dolgove. TI so strahopezljtvl ln se boje jo podpirati revolucionarno gl banje. Glavna sila revolucijonamih kmetov obstoji iz napol svobod nih kmetov, kmečkih najemni kov ln vaških re veže v. Teh Je 170,000,000. TI nosijo največjo butaro vsškega Izkoriščanja Razmere, v katerih žive, ao strašne in zanje ni prostora v e-konomskem življenju. Zanje postaja revolucija v vaseh (odpra va zemijlščnlh gospodarjev, zni žanje ali odprava najemnine, u stanovltev svoje lastne oborože ne sile) potreba za ohifcnitav življenja. Is teh kmetov prihajajo organizatorji in bojne sile za kitajako revolucijo. V vaseh je tudi nekaj Ismeč ka. To ao ljudje, ki so bili ogoljufani za njih svet ln nimajo denarja ali sredstev sa preselitev že v itak preobljudena menta, Zato pa gladujejo ali se prehrsnjujejo z zločini. TI so vojski, banditje, tatovi, berači ali se pa vdajajo prostituciji. razliko-vaaji M vota bolj Mri po to) Moli V penaljakem departmentu se še aamorce odrnlll samo k e< nemu Mu. — To delo je nsj-slabše plačano. Washington, D. C. — Razll-ka med belopoltnlkl in zamorci postaja vodno večja, akoravno ustava pravi, da imajo vsi državljani enake pravice. Zamorci se vedno bolj ločijo od belo-poltnikov, ne aapdl njih polti, ker je bolj temna kot belopolt-nlkov, ampak zaradi toga, ker al nekateri belopoltnlkl domlš-Ijajo, da je belo pol t no pleme Izbrano za vladarja aveta in ima večje in boljše smošnoati, kot vaa druga človeška plemena. Taki nazori ao najbrž povzročili, da ao bili v pensljakem biroju val aamorcl dodeljeni k zapiskom in beleškam. Zamorci so se seveda pritožili na tajnika sa notranje zadeve. Tako ločenje zamorskih delavcev od belopoltnlh pri delu, se Je Izvedlo tkoraj v vseh de-partmentlh Seveda opravljajo ismorcl najtežja ln najalabeje plačana dela. To razlikovanje med zamorci in belopoltnlkl je še Uko a£loš-no v Washlngtonu, da bi človek kmalu mislil, da se Washington nahaja kje v južnih državah, kjer Ja Jasno označeno v Javnem življeaju, da belopoltnlkl ne marajo nič slišati o enakopravnosti njih prejšnjih suš« njev in jih potomoov. Rezidenč-nl dlstrlktl Imajo točno in jaano TMCKUVRAZ GOVORU Z AMERIŠKO MISIJO tajfv. Ostalih 40.000,000 kme- m ____________ toV 4 «tmoisev se ne vidi kot gostov v restavracl-Jah, v katerih zahajajo belopoltnlkl. Tudi * gledališčih Jih nI, ako nlao delavci. Celo v trgovine ne prihajajo, v katerih kupujejo belopoltna gospoda. Le na vozovih ulične železnice se vidijo zamorci pomešani z belopoltnlkl. Kadar pa vos ulič-ne žaleznloe prldrdra prek reke Potomac v Vlrglnljo, ae morajo samorcl pomakniti v% enakopravni državljani. Nekateri ljudje Imajo rea čudne pojme o enakopravnosti. Zvozi tMorliklh dolov-oov I« fonMirJov orglrou tu iaiAitkih kov olooHo pri MzIR Policaj oropsn vse«.. i , ^ pr\ mm, ( Chicago. - V sredo zvečer jo, policaj Robert Fleming s poeta- ■ _ je (Jreaham zapeljal svoj «vU» v garažo v ozadju svojega doma.l Tekle. 2». svg. n Ko je bil njemu dvs Wllllamstown, Masa. — Hen. ry, A, Wallace, urednik "Walla-ce's Farmarja" ln sin bivšega poljedeliikega UJnlka v Hard-ingjCoolldgevem kabinetu, Je 24. t m. priporočal politično unijo _ _ _ farmarjev na zapadu In Jugu Teh ~je' okoli dvajset milijonov.! Združenih držav ter Industrij-Iz teh degenerlrancev zbirajo sklh delavcev na vzhodu. Walla-zemljiščnl gospodarji avoje bojJce je govori v tukajšnjem poli. ne sile. s katerimi, misli jo atrotl Wnsm »«J^utu |nmed drugim ^«/.u.riu —J J« rekel: "Ns smerlškem poMw- revolucijo, dovolj prosti>rs za I*hko se reče, da ata okoli | ____• _ š_____ dve tretjini kmetov (g0O,(KX), _ _ 0(XJ) naklonjeni ravoluclji In sel ^n7#7kiimvodi sidanja rapidna . .. , zanimata za uspeh revohKlJ».| .iM^tacIia naravnih zakladov To je zadnji naravni zaklad rta oko|| eo.ooo.ooo jih je omahljl !," Zr5L?<** Industrljallzail. katerega žele položiti svoje gre- v|h# ,n Mmo 40,000,000, vitevšl, J(| |f| ko|(k(| (|ol|ikll tmllJo (>d befke kremplje. degenerlrfsnce, tatove, morllfe, dvojega oni, ki največ dela- 1 i prostitutke, tvorijo pa reakcijo-1 ^ jn nMjm»rij dobijo I narne aile. Meseca junija je Kmečka uni Dal je rasna pojaanila glede diktature proletarljata ln napa* vedal nove vojne ter aploAno evropsko revolucijo, t kateri mora slediti tudi ameriška. mmmmmmm ' < ^ 'Moskva, 26. avg. — Leon Tro. cklj ae je včeraj rasgovarjal s delegati neofleljelne ameriške delavake misije, ki je oblakala sovjetsko Rualjo. Misija zastopa razne strokovne unije v Ameriški delavski federaciji. Trocklj Je dejal, da Zdrušene države predstavljajo danea pod maako politične demokracijo režim najbolj koncentrirane kapi. talistlčne diktature. Na drugI strani Je aovjetskl režim diktatura delavskega razreda, ki nima nobenega vsroka, da bi skrivala svoj pravi anačaj. Razlika mod ameriško ln sovjetsko diktaturo pa Je sledeča: moder. nI fevdni lordi, flnartčnlki, šalijo In upajo, da ostane njihova diktatura trajno, dočim bolJŠe-vlkl smatrajo proletarsko diktaturo za začasno fazo, kot most Is starega sistema v novega, ki bo slonel na uniji vssh produ» centov, osvobojenih ia izkoriščanja In razrednih razlik. V novem sistemu bo vlada sedanja forme nepotrebna. Ameriški delegatja so vprašali Trocklja, zakaj nima današnja Rusija svobode govora In tiska. Trocklj Jo odgovoril, da tL «kovna svdboda v Ameriki nI nič irugega» kot da svobodno kupiš za I*storita časopto, ki ga tlaka-Jb buržoazni žurnallatl ln financirajo kapitalisti. BovJetom nI treba potlačevatl te svobode. K. dlno, kar je bilo treba, je, da sovražniki sovjetov ne smejo imeti papirja niti tiskarskih stro. Jtv. "Kaj nam je treba atorlti, 'U Amerika prizna aovJeteT" j« vprašal eden Američanov. "Glavna ovira Je,M je roka) Trocklj, "ker sta tukaj nasprotujoči si nsturi dveh režimov. Amerike Je najperfektneJŠa Izrazitost kapitalizma, sovjet pa je prvi grobi obrazse socialistične družini. Oni, ki diktirajo Ameriki, nočejo misliti na padec svojega sistema v bodočnosti, ml pa tudi prostovoljno ne apre-menimo našega alstema." Trocklj je nadaljeval, da bo velik korak napredka, če dele-gatje c»b povratku v Ameriko povedo svojim rojakom, da so. vjet nI Uko slab kot jim ga all-kajo njegovi aovrašnlkl ln da komunisti, Čeprav sovražijo sa-sebno lastnino, spoštujejo po. godbe, ki Jih k k lepa Jo a kapitalisti. , Dalje Je rekel, da ni rea, da Je sedanje vojno pripravljanje posledica notranje borbe v ruski komunistični stranki. Nekdo mu je namignil, da opozicija, kata. stranko farmarjev In delavcev, _ ki bi se morala zanimati za vpra- £ 'vídí'ña (TrocWjT h ¿če Imeti jo in najmanj delo." AnarhMJka je Izredno bistre psmrtl? Chicago. — Ko je bila predjj* Atela okoli 10,000,000 članov.l Smr9élk v Angliji; 12 ubitih. t ozadju svojega doma. Tekls. 25 avg. ^ ¿X "že i^no blairegs razuma, bolj v garaži, sta stopila k bojno razumna kot pa povprečno de.^tlh s bandiU In mu v^U ^uga vdiluj Ut^t^fajuaiu «u^uf j. bila na 18 _lu.iaiui zvezdo ln Isc MVsraol, KI se je wtiaesi s___*__,.......ns zna revolver, Policsjsko zvezdo $14 drobiža iz žepa. Sevjetl ekseketlraH vefcasks. Moskva. 24. svg. - Ooape Klepikov, vohunks v službi Anglije, je bila včersj ustreljena. manevrov, je včeraj trčil s žarko "Jlntau" v bližini m<*rna-rične baze Maizuru. Rušllec ae je potopil Ia tudi križarka je se-lo poškodovana. Okrog Uto mož t obeh ladij pogrešajo. nekaj dnevi Aurora D'Angelo, c>d t4«ga časa so pa razne pro-italljanska dijakinja, že drugič | vlnce poročale, da ae je število aretirana tekom demonstracij a|aoov Kmečke unije zelo poza Sacca in Vanzettija, jo je množilo. V nekaterih provincah, licijs poslala v mestno opezo-1 kmr za en ali dva milijona, valnlco za umi*x»lne, češ, da de-, Po|jMM|tvo v K)uju propgda _ klica morda ni jirl zdravi lmm<*" r^njlh trltkeet let. Caj je bil kot Iz Japonake. In danes? No, ti# k#Lsti£° fnl 5ii nkm\ v« let eden glavnih klUj- '«Un- «e Itvozl veliko manj avl- cah: -Zlvlo a^/hlzem, Mrav-I^ ^uktov Uu }im Jif ^ lt|ko produCiraU, da odstotkov. IMm 1«1 Je nasiti svoje Isstno ljudstvo. TI ps znašal samo še dva odetotka I fsktl iiovedo, zakaj je klUjakl !z Kltaja ae js Izvozilo tudi kmet poeta! nezadovoljen In se veliko svile. Ae v začetku s*da-Je pridrži r^oiueljl. Vzroki za vojno, da se legije polasti vlade. To je laž. Politika vaeh komunistov Je, da vlada mir, ki Je najbolj pot reiten za oh rano ao-■ vjetskega sistema/ Ampak ka. ** *V0Je pitallstlčne države, ki ao se srečno zmuznile nazaj na predvojno stopnjo, ustvsrjsjo razmere, iz katerih se avtomatično krl> {izpuščena Iz upora (Deklica M morala zdaj zahtevati. ds zdravniki preiščejo šefa policije, če je on zdravega uma, ker je kaj takega mislil o njej.) nJega stoletja je Kitaj producirá! največ svile. Is Kltaja se je IzvozUo dvakrat toliko svile l/ondot|» svg. — Hnočl s* j porodi novs vojns. , • je prekucnil vlsk z Izletniki pri Tnwk|j rekel, ds prav go-Heven oaksu, 27 milj Jušno. L^ kakor prid« n0va evropska vzhodno od lx>i»dona In 12 otm vojna( uko gotovo bo sledila ev-Je bilo ubitih ter 60 ranjenih. evolucija. Usjiešna ro- Ivoluclja v Nemčiji, Angliji ali |v vsi K v ropi s pomočjo sovjet. ske Rusije silno razvije produktivne sile na soclallatlčnl podlagi. To skrajša Im»K» In skrajša tudi zakasnitev, katero je zgodovina dala Združenim dršavsm. Revolucija v Ameriki mora slediti revoluciji v F.vropi. Komunistična stranka je sogiaano sa *. hrano miru, ali če bo napadena, ae bo ljuto bojevala za revolucije. tltei* sa I. stresi.) »«danjo kitajsko revolucijo so gospodarski, kot ao bili sa v revolucije pred njo. P k O SVETA UI.AMIU) HU>V£N»äK HA«OUW« FODPOKWB JKPNOTB LASTNINA SLOVEKSKF NARODNE PODPOKWK jgDNOTB Naročnin« pol let«; Cbicaso lemstvo «9.00 Ceas oglaeo* p« dogovor* Rokopi s^ Zedinjene driare (izve® Chicago) M-00 na ku» W-00 sa Cicero $7 50 u« leto. $3-75 sa pol WU, in ss ino- lw «tih s -PB08VETA- W57-M Bo Laoradale A»m* CMeat« -THE ENLIGBTENMENr Or««« of rfc» Sisear *eti~aT n—#l» h> (h. sk^r» Na.NH^» BWS AOvcrtisins rstsa es agi «s« el Subscription United SUU» («aoeot Chicago) fear; Chicaso t7-50. and foreirn countries <9X10 per year. and Canada I« 00 per MKMBKK ®f THfc FKPKUATKV PRKHh Datum f oklepanju a. pr. (July IMt27) poleg vaiega imena aa aa«loira pamrni da »am |e • !*«■ dneve» p«Ukia asrofniaa Ponoeite h prsv.rfaaa«. da «e n« «e Hlati Hat- • _ . . ■ ' . ' - IZRODEK BOLNIH MOŽGANOV. SLIKE IZ Resolucije proti naalhriai (Iz te prejelo resolucije, katere so premogarske naselbine po Penn-sylvaniji sprejele in poslale na okraje z zahtevo radi nasilnega postopanja kompanjj in krše-nja ustave. Ena takih resolucij je bfla sprejeta od državljan nov v krajih: Library, Snow, den, Brueeton, Broughton, Motena uer in Castle Shannon v Penn-sylvanlji ter poslana na okraj, nega šerifa za Allegheny. Sle- pROsygtJ ■ ■ •Tu imamo fterifa, ki ga je, imenovala kandidatom Cambria Steel Co. in volilci bi si biU kmalu vratove polomili, ko so hiteli . . 4 , , na volišče oddajat sanj gUaove, \± ^ZJL da jim vlada v okraju Cambria. Od kompanije postavljeni bosa je res bosa, kakor so vsi boasi po jamah. Tudi pri nas smo na stavki. V tej stavki je proti nam izdal ierif tako proldamacijo, da se zgraiajo celo stari dobri republikanci, ki pravijo, da tako pro-klamacije ie niso videU na drogovih v našem "svobodnem" okraju. Zal mi je, da ne morem poslati enega iztisa proklamaci- Eaat LfverpooU, Ohio, baroni sami vozijo svoja izko-rižčevalce na delo in zopet domov. Ne vem, koliko ¿aaa ae bo to prevažanje baronom zljubilo. Upam, da bodo kmak> siti pre- delavce, kak*&" • Delavčeva opazovalnica Pile Ivan HoIcIl Kje bo dolar čez 500 lat! Usti poročajo, c Kličem vse tudi ¿ene in otroka, držimo skupaj. Hodimo na pikete, William SteUema of dečo resolucijo so podpisali far- J0 ^ p^ijam pa kopijo reso- marji, profesijonalci in trgovci u je JMk&k ppoteat od okrožja Bethel in jo poslali *e- oa|e|ra rudarske organi- riiu Braunu: xaeftja. Kar vem, da veliko Slo- BESOLITION. ! vencev dela v tem okraju, ae mi We, the citizen« of Bethel Town- zdi umestno, da je protest pri- ship, Allegheny County, Pa., beg to oWen tu(y v Prosveti, samo da 1 I bodo rojaki videli, kako nasto-y' ^ >io z nami Jjudje, ki smo jih WHBBEAS, some of the coal »ami izvolili, operators in tin. Pittsburgh District i Resolucija jc naslovljena na for the psst two years have been governerja Fisherja in na sodnike okraja Cambria, kakor tudi na Carla Steurja od okraja Cambria, in se glasi: Greetings: ' We, the members of Local Union No. 2246 U. M. W. of A., in special meeting assembled along with other citizens of Msstellar, Pa., pa««ed the following resolutions in • protest againat the drastic proclamation Issued by our sheriff, Carl Steur Cambria County. Whereas, ws brieve thst the said proclamation was unnecessary and uncalled for, and -x Whereas, we believe thst It in fringes upon our righta as paacefu citizens snd Inhabitants of the Com monweslth of Pennsylvania, by tak ing away the rights of free »peecl and free assemblage, and Wtierefs, said proclamation woulc make it appear as i* a state of war exists or thst the people of Cambru Coynty sre savages, and Whereas, wa believe the said pro clamation a disgracf to this psrt oi our Commonwealth; Therefor«, be it resolved, thst w« ask all citiz«ns of Cambria County U request our aherifif to withdrsw the said proclamation and have thes« drastic notices taken down. 1 (Slede podpisi resolucij skega odbora lokalne unije ter podpisi raznih trgovcev in obrtnikov in todi šolskega vodja v Mar stellar ju, Pa.) trying their utmost to destroy the or ganlzation of the United Mine Workers of America, by defying the State and Federal laws; and WHEREAS, the Pittsburgh Coal Company openly repudiated its agreement with the United Mine Worker« of America, and embarked upon a campaign of brushing aside law, iKjfMS' apd Usewjcyv ia it«-^few«' to otttablUh "Open Shop System"; and WHEREAS, the Pittsburgh Coal Company has imported men of all deseriptldb of which many are of a desperate character, armed with deadly weapons, jeopardizing the interest of our people, and are a serious menace to the peace and safety of th« citizens of this community. Razor and gun reigns in the mining ramps. Bootlegging, prostitution, rape, murder and crimes of all degree« are going on und«r the protection of the company's armed guards. Children of these people to school armed with knives, ice-nicks and other weapons dangerous to th« safety of our childreo; and WHEREAS, the ssnitsry conditions in the mining camps, housing these imported people, are to our knowledge, deplorable snd dangerous to the public health. The children of clean living citizens going to school are compelled to associate with the children of these imported people of very low standards and ar« being subjected to infections and contagious diseases of various kinds; and WHR£AS, the Pittsburgh Terminal Coal Corporations, has adopted system timllar to that of the Pittsburgh Coal Company, whlcfi la dangerous to the peace and safety of the citizens of this community, and detrimental to the farmers, professions! «nd business men of this county In general; and WHEREAS, the system of the coal companies is obstructive to the locsl and county peace officers ln the performance of their duty to which they are lawfully assigned; and ■ WHEREAS, the Pittsburgh Coal Company and the Pittsburgh Terminal Coal Corporation hava full knowledge of these facta, thereby wilfully H^HlAH laws of the State and Nation; snd WHEREAS, we, the law-abiding citizens of Allegheny County, are determined to culminate these outrages and stamp out this lawlessness which has purrounded us, as well as our families, and which cer- Dnevnik "Waukegan Sun" je dne 18. avgusta t. L prinese! oglas z velikim napisom "Drag them out!" Poleg oglasa je priobčeno na ravno tisti strani odprto pismo ki najbrž spada k oglasu, tako da je vse skupaj plačan oglas. Oglas in pismo pokazujeta, da oni, ki so sestavili oglas, in oni, ki je pisal odprlo pismo, najbrž ne poznajo zgodm ine in ustave Združenih držav in da bi tem ljudem prav nič ne škodilo, akoravno so rojeni v Ameriki, da bi se poslali v šolo, v katerih podučujejo tujezemce, kadar se zglasijo za državljanske papirje. Tako bi izvedeli, da je vse, kar so danes Združene države, plod umskega in ročnega dela ljudi, ki so se izselili v Ameriko, ali pa njih potomcev. Kadar bf zgodovino Združenih držav preštudirali, bi bilo zelo pametno, da sebi zastavijo vprašanje* "Kaj bi se zgodilo z Združenimi državami in kakšne bi bile razmere v njih, ako bi se iz njih kar čez noč izselili vsi oni, ki so se priselili vanje iz Evrope, in njih potomci? Logičen odgovor bi bil ta, da bi se Združene države prav kmalu nahajale v takem stanju, v kakeršnem so bile, preden je Krištof Kolumb odkril ta kontinent Oglas ima očiten namen ščuvati podjetnike, bankirje, trgovce, sploh vse, kar spada k bizniškemu svetu, na naj-nesramnejši način proti tujezemcem in njih potomcem, ki malo boljše poznajo zgodovino ln ustavo Amerike in Združenih držav, kot oni, ki so sestavili ta oglas. Za to je na mestu, da ti bistroumni hujskači zastavijo sebi vprašanje: "Kakšne bodo posledice, ako se deportirajo kar čez noč vsi tujezemci, ali če jih kaka nevidna sila kar čez noč pomori vse in njih potomce, ki opravljajo umsko in ročno delo v trgovini, industriji in na polju?" Gospodarski položaj bi v Združenih državah kmalu postal tak, kakeršen je bil, ko so pričeli prihajati prvi izseljeniki iz Evrope. Kjer so danes bulevardi, gladke ceste, cvetoča mesta in velike industrije, bi polagoma pričela rasti trava in drevje in nastajala bi džungla, ako bi se bankirji, tovarnarji, razni drugi industrijalci in trgovci ne prijeli umskega in ročnega dela. Ako bi šli delat, bi vseeno ne mogli preprečiti razpada civilizacije. Današnje moči in sijaja Združenih držav bi bilo kmalu konec, ker bi bilo število ljudi premajhno, da izvrže vse delo, ki je potrebno za obstoj in razvoj Združenih držav. 2e ti argumenti povedo, kako malo znanja in izobrazbe imajo ljudje, ki pridigajo sovraštvo proti tuje-zemcein. Pa tudi ustave menda niso nikdar Čitali ti ljudje, ali pa hočejo biti več kot ustava Združenih držav za katero ho očetje te velike republike darovali svoj ime-tek in življenje. Ustava Združenih držav garantira svobodo govora zborovanja, tisku in združevanja. Ljudje, ki pridigajo sovraštvo do inozemcev, pa kličejo sebi enako ozkosrčne in nevedne ljudi, da naj tujezemce, ki so toliko odkritosrčni, da povedo svoje misli odprto in jih no prikrivajo, izženejo iz Združenih držav, pridrže naj pa le one, ki bodo še poljubovali palico, s katero se jih tepe. Ako bi bili očetje te velike republike tako ponižni ljudje, ljudje, kot zahtevajo danes ozkomisleči ljudje od tujezemcev, ki so se v radnjih desetletjih priselili v Ameriko, tedaj bi bile Združere države danes del britokega imperija. Ljudje,] ¿Cum'^'m«^ county do Jvet0 da jc prcp0ccnl In kot so lili Washington, Adams, Jefferson in na tisoče1 ^^ia^^s^riti' Î^1 delavec drap. Vodo sta dva drugih, so se žrtvovali, da danes uživajo sadove niih dela ûrl0 him to oust this unless- unijska delavca • pumpala od taki ljudje, ki ne poznajo idealov teh velikih mož in ki v,"*** frnm our community. We fur. dec. 1926, do julija. 'th«r appeal and «ugg»et that th«| g^j hodj d„tt ne^j^ih Potek starke. Power Point, Oh*>. — Vsaki dan berem Prosveto in ne vidim nobenega dopisa iz te okolice pač pa čitam, kako se godi pc raznih krajih. Kar me najbolj zanima in mislim, da vsakegs naprednega delavca, je to, kake smo od kapitalistov odvisni v teh slabih ¿asih. Dne 15. julija je Seger Coa Co. in Penn. Coal Co. povabila delavce naj gredo delat za pla io po lestvici leta 1917, ker pa za to malo plačo niso delavci defylngc mora^and civil ^ ^ n& ^ „ dobUl oc drugod stavkokaze, tako je do. bila Seger Coal Co. 18. julija 40 stavkokazov. Zbralo sc je unijsko ljudstvi skupaj in pokazalo, da je stavka .,1 . u . . ^ , iKo je unijsko ljudstvo stavko- talnly would not be tolerated by the I J____T . . . public, were they a**re of the true kazom pripovedalo, da je tu situation; and stavka, da so se baronom proda WHEREAS, tihe enforcement of 11, sc je zasvetil ogenj pri sose-the Sheriff's proclamation is unfair,'<}u J. Zimermanu in predno 8( unjust and being enforced ^thout iiU ljudje do megU ognjt# je any reasonable cause, depriving the ^ ^ nemoffq6e yrfiti njegOVO iona in devetsto tiaoč dolarjev. __naložil v banki en dolar ne P^-^^l^^r^ra^ ™ i i. . .dvigne in razdeli med Stallemo- Poaiv k sodelovanju. ve potomce, ako jih bo kaj, in Milwaukee, W*a. — Ved let jfcer naj dobe potomci v Michl-so že deluje v naši naselbini za L^,, 75, oatali V Ameriki pa 25 to, da bi si Slovenci postavili I odstotkov vsote, svoj narodni dom. j Neki čikaSki bančni uradnik, Nekaj jih je, ki so zvesti pri ki ga je ta vest zelo zanimala — tem delu od prvega početka, bankirji se zanimajo za take drugi pa se polagoma pridružu- reči — je izračunal, da iz tega jejo, dolarja naraste v petsto letih Po dolgem delovanju sem se vsota $2,900,000, računajoč odločil, da tudi jaz prvič podam obresti treh odstotkov, če se ra-par besed v javnost, o tem delo- čunajo le od naraščajočih do-vanju. Čutim nekakšno dolž- larjev, ne od centov, nost, da kot predsednik izrazitn Potomci optimističnega mi-veselje V letošnjem letu. chiganakega trgovca ne bo^o ni- Sedaj deluje Slovenski dom kdar delili malo manj kot treh me., pod varstvom postav v milijonov dolarjev v letu 2427. VVisconsinu. — Stavite kar hočete, da ne bodo. Zatoraj upam, kakor tudi že- Tako gotovo kakor jutri izide im, da bodo naši rojaki brez solnce ne bo več čez petsto let vseh nadaljnfli pomislekov podrl tiste banke v Hollandu, ne bo pirajo delo, razširjali idejo, ki dolarske valute in ne bo Zdru-,e je porodila v nekdanji družbenih držav. Ljudje, ki bodo imenom "Zedinjeni Slo- takrat živeli na tem kontinentu, /enci" in da bi v vsakem ozi- Mf samo Je čitali da so en-ru priskočili na pomoč, ker M tukaj bili bankirji in do-,e gre za pravi skupni napreJ ^raki magnatje; čitali bodo in lek vseh tu živečih Slovencev. smejali. Lahko pojemo vel.k. In ^ jTSffi. ^ J notne misli je treba pri takih L^J" lelih. Pokažimo, da Slovenei, rat-c ropi jeni narod po vsem svetu, •namo stopiti skupaj in biti druženi v tujini, kadar se gre ■a naš skupni dobrobit. Lahko amo dobri ameriški dr-avljani, pa tudi dobri zagovor, liki našega lastnega maternega ezika. s tema. Vidimo namreč, da je en sam dolar v stattu pomnožiti jo petsto,' Jetih na dva mili- Ivan Molek: je neki Vsa ta ogromna vsota predstavi po imenu Ua, razen enega dolarja, same iz Hollanda, obreati, ki se naberejo v tem času. Kdor gleda skozi očala kapi. talis^iČnih principov, se mu zdi to dobro. V tem je namreč za-popadena ideja varčevanja. Saj %o naredili razne rečenice: Zrno do zrna pogača itd. K , kaka moč je v denarju! Hranite, hranite, Janezi! V luči hladnega razuma je pa drugače. Poznati je treba bankarski sistem od njegove prave strani: Dolar, ki se zakoplje v zemljo aH drži na polici, ne prinese mladih; ta se ne množi. Treba ga je nesti v banko. V banki pa dolar ne počiva. Tam Aele dobi magično silo razmnoževanja. Kako? S tem, da ga baAkir posodi drugemu, ki ga bolj potrebuje kot oni, ki ga je shranil In oni, ki ga je dobil na poaodo, plača še enkrat toliko obresti kakor plača ban ki i hra-nitelju. Dolžnik pa ne more plačati obresti, če ne proizvaja Česa, kar se lahko pretvori v denar. Denar sani na sebi ni vreden nič, ako ni za njim blaga, dobrin; blaga, dobrin * pa spet ni, ako ni delavcev, ki vse to proizvajajo. Koncem konca je denar le delo. Denar v banki se množi,- ker mnogi dajejo sadove svojega dela banki. Vzemimo, da dolar povprečno predstavlja eno uro dela. Ako ja torej res, da v 500 letih naraste dolar na blizu tri milijone dolarjev s pomočjo samih obresti, pomeni to, da morajo delavci v tem času uložiti za to vsoto 2,900,000 ur dela. Dežela bakra nekdaj in zdaj m law-abiding dtisena, both union miners and busineas men of Allegheny County, of their constitutional rights, and protecting those who at*« wilfully defying the law to serve their own solfiah motives, thereby. .. , . destroying th. very vitals of the ^nost iti, da jih unijsko ljud (Dalj«.) Bilo je strogo katoliško cTbomo taki, spoštovali Z ripoznali nas bodo Američani «^ n tudi naša bodočnost, to i• g«® Jfc"gjfij mUdina, bo ponosna na nas in > *?*rrvJje . , r tate dela, kidar bo prišla do\f * d^vine poznanja, ko bomo že počivali Ne vačkmt noailo v paradi po zemlji. he8tU' f° && Direktorij in še bolj odbor I odeti z dolgimi r^alijam in s Slovenskega doma, se je trdno kapami na glavah, ki so bile po-avzel da bo storil vse, kar je v enote po- avstrijskih vojaških ijlh moči, da spravi skupaj kapah. močno silo, da z njo pokažemo Prvi calumetski 81ovenci so vaj zmoremo. bili večinoma trgovci. Poku- Zato kličem Še enkrat vsem pili so zemljišča in postavili pro- ilovensko govorečim, priskočite dajalnice in gostilne. Drugi so ia pomoč, pri delu za Slovenski špekulirali z delnicami. Nekate- lom v Milwaukee ju, Wis. — ri so zelo obogateli. Med temi je Frank Luatik, predsednik. ; bil Peter Rupe iz Poljan pri --Črnomlju, ki je postal milljo- JCjflliE nar. On je bil delmčar Calumet ^'& Hecla Co. in lastnik mnogih prodajalnic ter stanovanjskih .. . - . , .hiš. Druga bogatina sta bila Jim Murphy, profesor teo o- braU Verti u |ta imela ^lÄ^^S^tlveijoprodajto severno od Milwaukeeja. Eden teh še živi, a njegovo bogastvo — kakor sem bil informiran t— se je precej skrčilo. Calumet je pa bil premajhen, da bi bili vsi bogatini. Kasnejši naseljenci so al morali slutiti kruh v rudnikih. poslopje. Zgorele so Štiri hfif dve kompanijskl in dve privatni. Med časom ognja so pa srečno odftli stavkokazi. Imeli so pri. American standard of living; thereto re be It RESOLVED, that we, as law. stvo ni nadlegovalo. Samo devet trdovratnih mož .... „ . ki nimajo nobenega pojma c tem Of the cual oprratora and Uis| •« )*me> premoga do dane* functloning of low moral staadards fte niso pokazali, .f llvins: arJM»r1t further ^ ' Seger Coal Co. je zaprla ja-HKSOl.VKD. that we. law^hldlnr' mo v docembru 1928 s pr^t 4'ounty do '.ik v nebesih je italijanski, ,jeklu pa latinaki. «V • Puritanci v Bostonu so dvig. nili ceno radlkalcem, znižali pa eno zlatemu teletu. - • « « « Interesantno je, kako se meč-. tači pri frančiškanskem organu ^ " ' , " . ' litro izdajo, kadar so prokletoh1^1^ t T^a^ jezni I selblna na^astla na okrog 12,000 « • • I prebivalcev. ViAek je slovenska Zanimivo je tudi to, da fran- "•■elMna "dosegla tik prod veli- iftkanaki brbUači ne znajo dru- ko stavko leta 1918, nato pa je ega kot pačiti imena in pogre- P^šla kataatrofa . ati sedem let staro babjo god-0 a la kuft Urša, kadar jih trese elena jeza. « e e Ameriška justica ne potrebuje zaveze na očeh, ker »ploh nima oči. oglasih hujskajo proti tujezemcem in tako dokazujejo,! proclamation b« laid aside, or eoi^. , , ^ . , «I. niso vredni de i,T the ettiseas of Bethel Township: Co. tudi tam pramogokope. Ba- Ce-e kdonor^ieit ,,uve in poM.v Zdruiemh dr-j , . ' ^ X TT» 'TtSU žav, tedaj so ljudje> ki brezmiselno in tjevendan hujskajo Rraolucijo proti odredbam unije in da Je vaa mirno, proti tujezemcem in kriče, da se naj deportirajo on4 tuje- *erif* 80 »prejeli tudi člani lo- Opozarjam, naj nikdo ne zemri, ki ne priznajo za modrost njih bedastoč, ki niso {¡*ln<5 u%flje 5 ^. " dok,tr i# zapisano v ustavi Združenih držav, ampak so le izrodek ^^ ^ ^ gjfti Vrihvft* mn^nnov. | : Penn Coal Co. pa ima največ stavkokaim iz bližnjega meata CEJLO MESTO PKODANO. Cena ja bila 191,000. Manchaog. Masa. — Kompa-nijako maato tvrdke B.B.AR. Knight, obstoječa iz treh tova-ren in sedemdeset komp^tnij-skih hi*, j« bilo prodano na javni dražbi za 191,000. Arhitekti in stavbinskl podjetniki Izjavljaj da bi bilo treba najmanj milijon dolarjev za zgradbo enakega mesta. Hiše so bile prodana po 1970, tovarna pa za $28,100. Vse ja šlo skoraj za skledo Ječe. Praznik rok »o odlli deUvri ki so gkrali sa kompsnijo. Calumetski Slovenci so Imeli prej svoje podporne druAtvo kot svojo cerkev. Drultvo je financiralo gradnjo prve lesene cerkvice, ki je bila otvorjena 1890. V jeseni 1902 je pa Cerkev zgorela. Ko sem 1. maja 1908 pri-8el v Calumet, je Še stal kup ožganih desk na pogorišču. Nato so faranl postavili katedralo iz rdečega kamna in t dvema zvonikoma, ki je stala za tista čase naravnost ogromno vsoto $100,-000. Rekli so, da "Cahimat mora posekati Joliet in vaa alomake far* v Ameriki." Rea jih ja posekal. ampak posekani se bili tudi žepi faranov — in danes morajo pomagati Poljaki, da ni cerkev prazna. Naselbina ja imela tudi ovoj časopis. Rekli ao, da aa lahko v vsakem odru kosajo s drugimi naselbinami V raanki je bila stvar drugačns. Lata 1900 ja prišel v Calumet Frank 8chwel- ger iz Črnomlja, velik in trebu-šat mož. Bil je menda notar v Ribnici. Izšolan in inteligenten človek, ampak zapit in zanemarjen do Boga. Po domače so mu rekli Muks. Za rudnik seveda ni bil in za nobeno drugo ročno delo. Ko se je naveličal postopanja in miloščine, je pregovoril vodilne može, ki so imeli kapital, da naj ustanovijo list. To so storili. Organizirala se je tiskovna družba in Mike Klobu-čar, ki je imel salun na sedmi cesti, Je odstopil svoje kegljidče za tiskarno. Bila je to dolga in ozka luknja z oknom čez pročelje. Tam so postavili manjši tiskarski stroj, stojala za črke, par miz za forme in pisalno mizo spredaj k <*nu. Muks je pisal in dekleta so stavila, tiskarji so pa bili vsi, razen Muksa. i List je izšel z imenom "Glas od Gornjega jezera". To ime »e jim je le zdelo predolgo in po enem letu so ga skrajšali v "Glasnik". List je izhajal približno 15 let. Prvi upravitelj je bH Paul Schaltz (2alec), tedaj še mlad in energičen mož, doma z Vrha pri Vinici, ki je bil naprednega mišljenja kot je še danes. Politika gospodarjev je bila listova smer — gospodarji so p* mislili tako kot so hoteli ba-ronl bakra. Saj so mnogi rojaki dobili bakrene kronice — mali baroniči! — ker so bili pridni . . . Z osobjem pri "Glasniku" je pa bila ves čas smola. Urednik Schweiger je pisal, rezal in pil; kmalu je bolj pil kot pisal. To je začelo presedati odboru tiskovne družbe in vrgli so Muksa na cesto. Na njegovo mesto je prišel John J. Plautz (Plsvec), takrat tudi ie mlad mož in do. bra duša, ki se je moral prikupiti vsakemu, kdor je občeval z njim. V Ameriki je že 40 let. Rojen je bil v Semiču, bival je v Metliki, študiral par let v Novem mestu in potem je k°r 14letni deček odiel s materjo m brati vred za očetom v Ameriko Njegov oče. dr. Josip Flau«*; živinozdravnik po poklicu, j« l»1 starosta med slovenskimi na^ 1 j ene i v Calumetu, kamor je prišel iz Mehike, kjer se je bil udeležil ponesrečene Mafein nove vojaške ekspadkfj* l**1 67). (Dalje prMfijtf.) Vesti iz Jugoslavije Una pri#a ^apucifWkega Fv nedeljo, dne 7. avgu- i. bil sklican volilni shod stranke pri Sv. Petru pri froru. Ta shod pa se radi *Z nesporazumljenja ni vr-Toda vršil pa se je vendar «dne shod pri Sv. Petru-gostilni "Mir," pa V -EJii Gospi župnik, aicer po-¡L duhovnik, toda že star, si fwiskrbel z* to nedeljo srt>o-lL patra iz Studencev, ki je JLtal slaven radi njegovega Snega govora na pogrebu v Sencih. Ne vemo, ali je I-7 pater nalogo agitirati za fP igličen shod ali proti. Na način P» je dosegel pa-frekord v hujskanju in more p, katoliška cerkev biti po- ¡Jf kimo posebno duhteče ,tke iz patrove pridige oveko- Sli ter razširili, naj izve širša nost, naj izvedo zlasti delav-katerim je bila ta. pridiga v ri vrsti namenjena. Naj pa izpred vsem klerikalna gospo-ki nas izziva s takozvanim turnim bojem, kakšnih sred-v se poslužujejo njeni bojev-a proti ljudstvu. Pater je re-med drugim sledeče: -Govori se: Prokleti farji, ka-iro, mi pa moramo delati, er ni krščanske šole, tam žive dje kot pes iri psica. Dobro ite, kaj se v Mehiki godi. Tam ¡rom vre. Krivi so komuni-W rdečkarji — rdečkarija Dkleta proletarska —! V nekem laškem U$tu sem či-, da bi bilo najbolje cerkve nazati s krvjo duhovnikov r redovnic. Držimo se naših krščanskih di in pustimo kroglice v prvo itlico! Kako se mi je v Stu-icih godilo pri pokopavanju, p je itak znano, fprašam tistega, ki tu shode reja, da li je bil pri sveti ii? Ivala bogu, da imamo katoli- »stranko. (obeden ni vreden se imeno-Slovenca, ki se ne drži &. V Rusiji se ženijo 8- in 9-ni ter živijo kot prasci. Gle-ti moramo, da se ne bo pri nas j takega godilo!" To so bile besede govorjene v u gospodovem 1927 iz ust ta-ivanega božjega namestnika, svetem kraju in pred ljudmi >jega spola, zlasti še pred limi otroci. Za navedene odlomke patrove-govora imamo seveda priče, iierikalni klevetnik obsojen, kampanji pred oblastnimi vo-»mi je SLS v Mariboru Ízala "Stražo", ki je imela za-ferjati klero-radikalno-nem-l zvezo. Odgovorni urednik je duhovnik Januš Golee. V 4. vilki "Straže" je Januá Goíec »vil Članek z naslovom: Dr. Justinu Reismanu na uho, v Icrem je nagromadil vse pol-žaljivk in klevet. Končno je namjKaval češ, da bomo že krinkaii dr. Reismana "kako je dokopal do advokature." ^ mu je torej indirektno o-da je prišel protizakoni-i potom do izvrševanja od-toi^ke^a poklica. Dr. Rels. 81 je tožil in 4. avg. se je vr-1 pred tiskovnim senatom frava. J. Goleč na obtožbo vložil odgovora, pač pa se je pojavil pred sodiščem z no bivAega poslanca Zebota, utrjuje, ds je laži in obredja napisal on, ne pa Goleč. Zrbotove izjave ni mo-1 upoštevati ter je spoznalo Goleča krivega uvrede in »<*te po tiskovnem zakonu in obnodilo na 10 dni zapora. * &00 Din globe, ki se izpre-fcl v primeru neiztirljivosti v mesec zapora, v plači-«*> Din '»dskodnine ter stro- * kazenske pravde in izvršl-' *szni. Dr. Reiamane je za. dr. Klemenčič, Goleča pa i Vsble. N«u>sdne vremenske pri Tudi v Celju in povsem •k» »kraju je zavladala "J* dni neznosna vročins, l"r J» ljudje ne pomnijo že je topknner v polkih urah kazal na nej-[ ¡ranih prostorih M čiffiski depresiji začeli zbirati nad Savinjskimi planinami temni oblaki, iz katerih je bilo slišati delj časa samo votlo bobnenje. Nato je po 22. ponoči do ranega jutra neprestano bliskalo in grmelo, da prebivalstvo v neprijetnih občutkih ni prišlo skoro vso noč do pravega počit-n" M z njo živeti v divjem zakonu, i'"1* J8 T'""'" Toda prileinicu je zbolola in mot FUU")U' d" J? «fP™1*"» <>«- jo je „a podlagi poročnega li J™*" ZLlturul.,^ oddal v bolnico kot svojo legi- n en" °h™' timno ženo. Ko je v bdnictV K ifHf»na1k,1 mrla, je bila, tudi pod meno« H'1^¿¡ZZlt __, do, ki zadone našo domovino ra- . teb dveh moi." je je med tem tudi on umrl, polici- . . , nuverneriu (a doslej ni mogla ugotoviti XJrtvukm " ' Mrs. Leonora H. Jones je stara 59 let in svojim zaslužkom prehranjuje svojega invalidnega soproga in svojo hčer. I Ona dentite umrle in se poizvedovanja sedaj v tej smeri nadaljujejo. Za 20 Din sta gu hotela ubiti. Dne 2. avg. okrog polnoči sta L v iT, T , daje navodila lenatnim patom delavca Anton-Knupleš in Josip | . - Tancer napadla v Delavski pekarni nič hudega slutečega /tkalca Ivana Pšenič-nika, ga aačela daviti in zahte vati od njega denar, češ: "20 Din nama daj pa te ubijeva!" Pšeničniku se je posrečilo, da se je iztrgal "surovežema in utekel iz gostilne. Napadalcu se bosta morala zagovarjati pred sodi ščem. .. . i in služi kot voditeljica ljudem, r Vr kl pridejo ogledovat kapitol. VENERA ZAKRIJE SVOJE I^CE V MESECU SEJ'-TEMRÜ. Zdaj hiti proti solncu. IZ PRINORJA Waahington, D. C. — Planot Venera hiti proti aolncu In ae nahaja v svojem največjem blišču. Ako se pogleda ob večerih skozi daljnogled, tedaj se , vidi v tiati fazi kot luna, ako je " a | stara štiri dni. Društvo ameriških nuravo-to zadnji mesec ko se Venera vidi kot ve-černlca, nakar se sreča s soln-cem in postane jutranja zvezda. Italijanizacija priimkov komisijam vedno večje težave. ^ uot¥U Fašisti kričijo, da se morajo 1 .lovce^lVjavuirdale mudoma vsi slovanski priimki1 izpremeniti v pristno Italijan ske. Prefekti novih provinc prevedejo lahko samo "priimke Razvoj kinematografične industrije r, Kinematograf (moving pic-ture) je eden izmed čudežev modernega sveta. Tekom kratkih let — aaj se ljudje srednje starosti spoimnjajo, ki kinems-tografa še ni bilo — se je kine-matografična industrija od mehanične ignsče, zanimive radi novosti, razvila do najbolj priljubljene oblike zabave za Široke mase. Pandanos imamo v Združenih državah več kot 20,000 gledališč, posvečenih predstavljanju kine-matografičnih slik in v teh gledališčih lahko sedi istočasno 8,500,000 oseb. Kinematograf se je izcimil iz kamere. Najprej je nastalu fotografična kamera, ki posnema slike nepremičnih predmetov ali mirno stoječih oseb, nu to se je razvila kinematografič-iva kamera, ki ne le fotografira premikajočih se predmetov iii oseb, marveč projecira potni i ne slike na tak način, da se našemu očesu zdi, kot da se slika sama premika. Kinematograf je postal mogoč, ko se je Iznašlo, ako se projeclfla 16 do 20 slik na sekundo pred zaplračem, ki skriva prehod od ene allke do druge, naše oko ne vidi poodlnih allk, marveč se mu zdi, da se predmeti sami premikajo. Gre torej za optično prevaro. Predhodnik modernega kine-matografičnega aparata Je bil tm kot v iini kinetoskop, ki ga je 1, 1898 izumil Thomas Edison, slo-viti ameriški Iznajdltelj električne razsvetljave, gramofona italijanskega izvoim" v original- ^UDGE hAL gvoBODO no obliko, kjer je, kakor pravi VUKO PEROVlCV. dekret pokvarjenje priimka __ jasno ali na prošnjo prizadetega, perov|č u bU dvajaet let v aencl ki želi italijanske poprave evo- /jJT^ jega tujega priimka. V resnici se prefekti ne držijo točno dekreta v tem smislu. Kdor pa hoče svoj priimek popolnoma iz premenitCmora postopati po zakonu iz leta 1866. Tudi ni mogoče izpremeniti Kukanja aty, Mo. — Ko je predsednik Cool id ge podelil svo-Ibodo Vuko . Perovi^u, redom I Črnogorcu, je končala drama, ki je pričela pred dvajseti leti, ko C^cag^akerzakon^ drvelo v o italijanski pisavi, ampak o Perovič je bil leta 1904 ob o-italijtanski obliki priimka. Faši- žen in obsojen, da je umoril «lu-stični pritisk na prebivalstvo Je veka. Perovič ni znal takrat go-vellk in uspešen zlasti pri nižjih voriti sngleščlne, pa je bil »po alojih, ki se bojijo za košček «nan krivim umora. Izjavil je, kruha, ako bi se protlvlli zahte- da rajše umrje na vešalih, ka vi po izpremembi priimka. Višji kor da bi kot nedolžen dovek sloji se prijavljajo za Italijani- Preaedel leta v Ječi. Sodnik zrxijo priimka le v malem šte- Pollock se Je strinjal z njim, al vilu. "Piccolo" izvaja, da se piše takratni predsednik ni mogel Htari tržaški podjetnik Wels« izpremeniti kazni brez obsojen ahko še nadalje Weiss, all ako čevega dovoljenja. sina in je ta visokošolec Zdaj je Perovič zopet prost ter ne bo sledil očetu v trgovini, |človek, mora dobiti italijanski priimek. Kaj pa če ima oče Weise Še Srbski ekakronprlnc Jurij ae je drugega sina, ki bo trgovec? obatrelil Ali se bo ta pisal še nadalje Belgrad, 26. avg. — Princ Ju Weiss, brat visokošolec pa mor- rij KuradžordAevič, starejši brat da "Bianohi"? Fašistična pamet kralja Alekaandra in bivši prt* «u* je ustavila pred priimki/m stolonaslednlk, Je včeraj skusal Zajec Kaj storiti? Salz, Haje, izvršiti samomor. Odpeljali so Scitz, Zale itd., kako proobličlti ga ranjewiega v bolnišnico, po italijansko ta vražji sloven- ja bo kinematograf dvajset let kasneje zabava za miljone ljudi, izmed prvih pijonirjev na tem polju je bil Marcus Loew, ki je dandanes vreden mnogo milljo-pov in je velikaš v filmski industriji. Svojo srečo je začel s tem, da je tgradll v New Vorku ntejhno gledališče, ki ga je na-zval "Nickelodeon". To je bil začetek kinemato-grafikih gledališč. Produkcija filmov je tudi Imela skromen sa-« tck. ime *Marcusa J-oewa je tudi spojeno z romantično zgo^ dovino razvoja današnje mogočne- klnematografične industrije. Loew, ki je prišel v Ameriko z Ogrskega, kot siromašen priseljenec, ju dvakrat ponesrečil v trgovini, ali znal si je pridobiti kredit, ker se je obakrat i»otru-dll poravnati vse svoje dolgove do zadnjega centa. Tedaj si iz-mislil nakupiti nekollku starih nematograf. Imeli smo "rush" na novo Industrijo, liki navalu na zlato, ko so ga odkrili v Kaliforniji. Vse je hitelo v "movle" industrijo. Messrji, peki, čevljarji in trgovci s obnošenimi oblekami so postali produoentl filmov ali lastniki gledališč. NI bilo treba imeti mnogo denarja, ds se najame prazna štacuna, Izposodi trideset do štirideset klopi In tako odpre gledališče. In bilo je ravno tako lahko v onih časih začeti izdelovati klnematografične slike: kamera In optimizen je bilo približno vae, kar je,bilo treba za to. Velike razpečeval ne druibe ,t ako* vane "exchanges", ki se bavijo s distribucijo filmov po vsem svetu, so bile tedaj le skromna trgovska^ podjetja. Raskaiovalcem slik so posojevala stroje za pro-jeciranje in vse pritlkllne, dostikrat celo klopi. Občinstvo pa ni štaeun v središču New Yorka ii^H« nič kaj izbirčno. in drugih neprecenljivih darov >¡.111 pokazovati v njih navadne kine-matografične slike večinoma v zvezi « vodvllskiml prizori. On jo tudi uvedel takofcvane "penny areade", hodnik, kjer se nahajajo majhni bloskopi, za vsakega izmed katerih treba plačati po en cent. Potreba po premičnih sljkah je privedla več mladih ljudi v produkcijo filmov. 8 svojimi kamerami so hodili okoli in posnemali razne enostavne ^ prizore. Od enostavnega filma, ki je kazal poljubljajoči se parček, do filma, ki je tudi povedal malo storijo, je bil le kratek korak. Začeli so najemati gledallščne igralce in predstavljati za kamero enostavne zapletljaje kot oropanje vlaka ali avtomobilsko dirko. Končno si je nekdo iz- sto- za človeštvo. On je prvi dal svetu idejo o kinematografu. Prve klnematografične slike so bile le kratki premični prizori. Prvi gledalci kinematografov so plačevali vstopnino, ne več kot pet centov, da vidijo vlak, premikajoč se če» umazano steno, ali pse, ki lovijo zajca. Nikomur tedaj še padlo na misel,' da bi premične alike nabil za dramsko predstavo. Neki krojač 1)0 imenu Lewin je postavil kos beloga platna (sreen) v lotu za svojo hišo ln začel proti vstopnini pet centov pokazovati male prizore, kot zaljub ljeni parček, ki se poljublja, osebe, ki se sprehajajo po cesti, otroke, ki mečejo Žogo, ali kake druge enostavhe prizore. Ideja je bil^ dobra ln občinstvo je po kazalo, da rado vidi take prcmiČ ne slike. Mnogo drugih podjet nih ljudi je začelo najemati kak prostorček za predstavljanje enakih slik, no da bi kdo sanjal, rljo. "Veliki rop na vlaku" Je bila prvfi kinematograflčna alike s polnim dramatičnim zaplot-ljajem, z junakom, junakinjo ln intrigantom, Izvedel Je to prvo sliko Thomas Edison sam. Potem je sledila vrsta filmov v dolgosti dveh motovll (reel). Od Igrače Je klnematogrsf po-stal Industrija^ podjetje. Komedije, drame ln druge predstave so se atlačevall v dve kratki motovili (reels) filma. Ti kratki filmi so postali takoj priljub ljeni, ko so se prikazovali v "penny arcades" tedanjega ča sa. Gledalci prvih klnematogra fičnih slik niso bili nič kaj kri tlčnega duha. Ni Jim bilo do tega, kaj ln kako se Igra, le da se je gibalo. L. 1907 je Izdelovanje in pri kazovanje filmov že postalo do blčkonosna ln ustaljena industrija. Tega leta se je -{godilo, da so se ljudje začeli zavedati, kaj zares utegne pomenjatl ki Ko pa ae Je občlnatvo privadilo tej novotariji, Je bilo treba aioditi mu nekaj več kot skupino premikajočih se oseb. Občinstvo je hotelo imuti še boljše drame ali komedije. Začeli so izdelovati filme do dolgoati u < h motovll (reel). Se do I. 1008 ni bil nlkak film daljši kot toliko. 1), W. Griffith, ki Je kasneje zaalovel na klnematografičnem polju, js bil prvi direktor (reši-Aer), kl je isdelal film na tri mo-tovlla. Nekoliko let kaaneje Je isti direktor Izdelal sloviti film "Birth of a Nation", kl Je pred. hodnik vaeh kaanejšlh velikih filmov. V tej sliki je Griff Ith v porab}} storijo * dolgim zaplet-Ijajem ln prvič vporabll velike množice ljudi ca vojne prlsore. S tem Je Grlffith pokazal, da more kinematograflčna slika 1*-polnitl -ves gledališki program ln da j« občinstvo voljno plašati aa dober film ravno toliko kot sa dobro dramo na odru. Istočasno so taki sloviti kine-matograflčnl igralci, kot Mary Pickford, Charles Chaplin ln Douglas Falrbanks, postali ravno tako «nanl kot najbolj popularni igralci "base4*)la". Po udspehu filma "Birth of a Nation" so ti igralci, kakor tudi Lillisn Gish, ki je saslovela rav-no po tem filmu, nastopili v vrsti slik v dolgosti osmih, desetih in celo dvanajatUi motovll. Druga vrsta slik, ki Je postala popularna, Je bila serija (serial) slik, predstavljajoča dolgo povest polno živahnll avantur v mnogih delih. Nsvadno je vsaka iioodlna slika končala ravno v najbolj xanimlvem trenotku, da se nadaljuje prihodnji teden, in tako dalje čez dolgo • vrsto tednov. (Dalj« »rihMlajtš.) «ki priimek? "Piccolo" bo poro čal. (Tržaška komisija dela in trudi. Poslovala bo najbrže leto dni in še več pa še ne »)0 dognana italijanizacija priim TROCKIJ V RAZGOVORU Z A MERI AKO MISIJO. (Nadaljevanja s 1. atrsal.) „„„,....- ___________ 9 . Nikar ne mislite, da smo se kov.) Tako zveni Iz "Plccola." To kaj spremenili," Je rekel nada- jt. težka reč in italijanski poli- ije. "Mi smo še vedno stari re. tlčni gospodi Je včasih žal, da se volucljotiarjl, In če naAi sovraž. je lotila ]K)tvarj«nJa priimkov niki mislijo, da smo postali leni • ako na široko. in *#spsnl vsled našega dela v itrvkfailka ie baje razžalll Rusiji, bodo grdo presenečeni/ I "nčina v Tolminu. M.Jh tudi to: "fte dane, bi| Vklenili so ga in penili v Čska ga huda obsodba — fiii Irantlratl, da nas no Ixxio na|ia/l-OPICA GA JB ZAPELJALA. I u jn na p^^ .tmogiaviti —— sovjetskega režima. Toda svet Sodnik mu je aapravll le prfcMB^lje rA£d€|j«»n v dva tai*»ra: pn>- letarijat in imi>erijalistk'na New York, N. J. — J«^» I buržoazija. Da izved«jo svoje mali ie stal pred maglstratnim načrte, bi naši sovražniki pomnikom McKtalryjem, obto. trebovall Ukozvano demokratič-. a* i. odoelial opico ftarloto. no svobodo v RuelJI. Te jim pa ^Ltti w aretlrs?i l>ammHla n* dsmo In Mttaljeval. bomo boj Detektivi so ar« .r proleUrsko dlkUtoro, ki Je n. njegovem . ko Ime. pr™ ^^ «loveštva. "t ri!10 a ^ „r.kuoliiva Ne pozabite, de očefje smeri. t ^W;i! škeVvob^ in r^lke dovoli-,pira. Bilsje na »Jfir^aktoto ■rfaTSillllil»! _______ za neod- visnoet" * P Savinja pa Je merila (razmere gnale v obup in pre "Nnj C. Dne 4. avg. proti.zgodnji grob Star je bil »1 let ^ ^ se po velikanski vro-! zapušča ženo in tri otro*«. píes, mišje nm u,^ ^ demokratične rriM Lammel mimo ^»Jvobode v teka vojn« al k sebi. ftarlota mu je spleza- . a na ramo in on Je odšel t nje lomov. Sodnik je Lemmellu napravil iobro pridigo, da naj v bodoč# pusti ne miru, kar ni njegovega. Tiskarna S. N. P. J SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA " f i Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleSkem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J.» DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unjjeko delo prve vrate. Vaa pojasnila daje vodatvo tiskarne PUHa po informacije ne naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2667-59 So. LawndaJe Avenue CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA IJSTMENA POJASNILA PETEK, ŽB. AVGUSTA." NAZNANILO. Društvenim tajnikom m t nlcam ae tem potom iuumu da morajo naznaniti vse hp ■embe naslovov članov ia i nie, naslove novih članov, i Imena la naslove odstopi črtanih In izobčenih Članov i saanttl npravnifttvu Prr*re da as lahko točno v redi im« sa poilljanje liata Proen Imena la naslove, kater« poj] U glavnemu tajniku osUuh tam v arhiva ia jih upravnist ns tfobL Torej je zelo važno, vselej pošljete na nalašč u pripravljenih listinah vse naa ve upravništvu Prosveta p« boj. Upravnifttvo uljudno aj lira, da društveni tajniki in ti niee to npofttovajo. Philip G« na, upravitelj. h/ ZDRAVLJENJE C^BOLANIH NOG Odprte roae. aljnaa. uprti šile ia m lahko sd rovi jo domo mod vaiim delom. PHHte po bnsplačao knjižnico "Kako sdraviti bolno noge." Opišite vaš «lačaj bo le* ni. A. C. Liepe Pharmacy, 1416 Green Bar Ajr* MUwaakeo, Win. POSESTVO NA PRODAJ. Proda se posestvo v nsjvečji slovenski farmareki naselbini Wfllard, Wis., katero obsega 80 akrov zemlje. Proda ae s vso Živino, orodjem, pohištvom in z vsemi pridelki vred. Za ceno in nadajjna pojasnila pišite na: F. Gorenc, Greenwood, Wis. (Adv.) POHIŠTVO NA MODA* Prods se raznovrstno pohištvo po zmerni ceni. Vsled bo-lezni se nameravamo preselit in bi radi prodali pohištvo. Pridite osebno pogledat v prvo nadstropje: Mr.s Eckart, 2144 So. Lawndale Ave., Chicago, HI. (Adv.) POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATE; UEM RAZNIH NAZNANIL/ paaji m JeM esem polletnih si štiri i «lslslas sarocaiae sa dasv-sik "F res v ste" la peš#e cele AMERIŠKI SLOVENCI—livrstna krasna knjiga, obseg» 682 strani, trdo vezana, vredna svoja oeoe, stane..fS.OO Slovensko-Angleška Slovnica—zelo poučna in lshko raz-umljiva knjiga sa učenje angleščine, s dodatkom raznih koristnih Informacij, , stage samo-------—-------------42.00 Zakon Blogsasaljo tolmsfl naravne sakone in splošni rasvoj, knjiga is katere samorete črpati mnogo naukov sa telesno in doisvno dobro..........~~~~—........Jl-M Pater Mslaraatura—V Kabaretu—aanimiva porast Is življenja ameriških frančiškanov, in doživljaji rojaka, izvrstno spopolnjsna § slikami...........---------------------N*60 Zajedale!—resnična porast In prava fluatracija doslej skritega dela ftivljsnjs slovanskih delavcev v Ameriki.Jl.75 Jimmie Higgins—krasna porast, ki jo ja spisal sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, poslovenil ps Ivsn Molek ..........................................................I100 Zapisnik 8. radne konvencije 8. N. P. JU 262 etrani mehko vecana, stane samo.™..~.............................................60c "Hrbtenica"—drams v treh dejanjih s prologom ln epilogom—mehko vezana, stane samo..........................-26c "Informator"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N. V J.—zelo priporočljive ss člsne—stane samo..20e Pilite ponje na: KNJIŽEVNA MATICA S. N. P. J. 2657 Sa Lswndsls Ava, Chteago, DL Vsi aktivni člani a N. P. J. naj gredo na agitacijo! Dnevnik mora imeti preko 10,000 naročnikov ie to leto. Agitatorje, ki bododelarni, čakajo lepq knjižne nagrade. mmmmmrnmmmm Kampanja aa nova naročnike na dnevnik "Prosveten aa stvori 16. febnmrja 1927 In as sskljoči 15. novembra 1927. Vsskdo, ki as naroči na dnsvnlk "Prasveto" In kt doslej B» n! tO as* račnik, bodisi sa pol Ists sil ss eelo leto, sli Če start aarašaft pošlje dra sH več nsračmin NOVIH NAROČNIKOV, js deležen nagrada v knjignh Is sa-legs Književne Matice S. N. P. J. PegeJ sa nagrada js NOV NAROČNIK In vsakdo mora peslati esH vssto naročnine bras vaškega odbttks pofttnins aH previsi je npravnlfttvs Trosvoto". V tej kaaspanji ni dovoljena nobsna provlslja. Kdsr si vssme Klab M. 1. J. 8. Z. Draratka prod-■tava v aodoljo 16. oktobra v dvorani C. 8. P. 8. Pevski abor "Sova". Koncert 27. nov. v dvorani 8. N. P. J. Klab «t. t, J. S. Z. Dno 81. doe. Silvestrov* aabova v dvorani 8. N. P. J. * Klab M. I, J. 8. Z. Dramsko predstava 29. jan. 1828, v dvorani C. 8. P. 8. — Druge prirodbe kluba it. 1 v 1. 1928: Dne S. april« dromoka p rod «tava v dvorani C. 8. P. 8. — V torok 1. maja prvomojiko slavnoot ▼ dvorani 8. N. P. J. — Dno 20. maja koncort "Savo" v dvorani 8. N. P. J. (iodba 8. N. P. J." — Voaolioa v dvorani 8. N. P. J. dno 4. septembre. Pioaeer. PUrnik dao U. septembra « Clarondoa Hill«. nt DraMvo -2eea" J. 8. K. J. M. T*. — Vinska trgatev dne 24. septembre v Narodni dvorani na IS cesti ia Rocino avo. VoaoBea draft's Pioneer dno h oktobra v avditorija 8. N. P. J. DraAtve "tMavrc" M. S 8. N. P. J—-VoMhea a igro v nedoljo dao S. ao-vem bra v HrvaŠkem domu na M. eo-•ti in Commercial aL v So. Cbieagw. OPOMBA: Ako priredba VaSaga dr»