Jungovci in mi. Za nerešeno vprašanje raed slovenskim , oziroraa jugoslovanskim učiteljstvom sraatramo vsakakor še točko o »Jungovcih". Sicer je prinesel BUcit. Tovariš" v svoji 4., 7. in 9. št. letošnjega leta nekak »pro" in ,,contra" o tem vprašanju, a ker so vsi dopisi iz zelenega Štajerja in ker je ta zadeva ravno tam postala prav pereča, upamo, da se nam ne zameri, ako tudi rai Kranjci izpregovorimo dve, tri o tej točki, ki je postala i za nas življenskega pomena ter nas postavila pred alternativo: Ali hočemo _ e dalje vegitirati kot ničle, ali hočemo postati faktor, skaterimibode morala računati prihodnost. Toda preden pričnemo o tem dalje govoriti, izjavljamo, da nas ni razprava o tej točki v 4. št. nUčit. Tovariša" nikakor zadovoljila. Tovariš, ki je izrekel v tej številki svoje misli »contra", stoji, to poudarjamo, na zgolj štajerskem stališou in pobija edino le štajerske »jungovce", ki pa stoje — naj se nam sedaj očita ali pa ne, da ne poznamo štajerskih Jimgovcev" — še preveč na nemško-nacijonalnem stališču, na onem stališču, ki preveva dandanes glavno mesto Gradec in katerega obsoja vsak pravični in pristni Neraec. Popolnoma drugo stališče je pa zavzel pisec članka v 7. št. On se je postavil na občno stališče Bmladih", in članek nam prav ugaja. Prav presenetil nas je pa članek o nmladih" v 9. št. jjUcit. Tovariša". Prebrali smo ga prav pazljivo večkrat, a čim večkrat smo ga brali, tem bolj nas je navdajala in nas še navdaja misel — naj nara cenjeni tovariš oprosti trd izraz — da ta tovariš ne ume programa ,,mladih". G. pisec si domišljuje v svoji naivnosti, da hočejo Mmladi" svoj program izvršiti na sličen način, kakor se je izvršila pred dobrimi sto leti francoska prekucija. 0, nikakor ne! Teraveč ,,mlade" smatrarao mi nekakirn podobarjera, ki si najprej sestavijo natančen model in po tera modelu šele prično delovati na njega uresničenje. In kdor je že kdaj gledal takega umetnika, je videl, s kako pozornostjo vsekava vsako potezo, in da umotvor raste v njegovih rokah polagoma, nevidno, a vendar gotovo. Meseci in meseci potekajo v večnost, a on ne odjenja, temveč navdušuje ga zavest, da njegov trud ne bo zaman. Pač bodo minula tudi leta, da, stoletja, preden se bo izvršil ves program ,,mladih", a slednjie bo le dovršen. To lahko izprevidimo že samo na slovenskera učiteljstvu, kako je napredovalo v teku zadnjih deset let. Marsikateri 9treznež" je tudi takrat obsojal »brezplodno"(I?) -rogoviljenje" ,nekaterih', a danes je njih najsrčnejši pristaš, ko je ono ,,rogoviljenje" obrodilo sad. Ako pa hočerao spoznati bistvo ,,mladih", je treba najprej očrtati njih prograra. In ta program bo podpisal vsak trezno rnislec človek, katerega še ni prevzela strast in enostranska ter površna izobrazba. Mladi zahtevajo: a) Da vsakdo doseže svojim zmožnostim primerno znanje: 1.) Ustanovitev in vzdržavanje potrebnih otroških vrtov in zavetišč kakor tudi potrebnih ljudskih, strokovnih nadaljevalno - izobraževalnih, srednjih in visokih šol po državi v tem sraislu, da so te šole pristopne obema s p o 1 o m a. 2.) Prepoved otroškega dela. 3.) Brezplačni pouk in brezplačni učni pripomočki v vseh šolah. 4.) Popolno brezplačno oskrbovanje ubožnih učencev vseh šol in vzgojevali^č. 5.) Popolno ločitev šole od cerkve. 6.) Najvišje šolsko zakonodajstvo, katerega voli na podlagi splošne, enake in tajne volitve voljeni parlament. 7.) Kot najvišjo šolsko oblast državni šolski svet, v katerera bodo učitelji in zdravniki po stanovskih tovariših voljeni zastopniki zastopani, katerih pa večino voli ljudstvo na podlagi splošne, enake, direktne in tajne volitve. Enako sestavljene deželne, okrajne in krajne šolske svete kot oblasti nižje stopnje. 8.) Določitev števila šolarjev za eden razred 30. 9.) Odpravo enorazrednie. 10.) Temeljito učiteljsko izobrazbo. b) Da država dobi potrebni, najnižje izobraženi naraščaj: 11.) Najmanj osemletni obvezni obisk, kjer bi se poučevalo v najpotrebnejših posvetnih predmetih — in sicer le v teh, inkluzivno v moralistiki in pravoznanstvu. c) Da se šoli in učiteljstvu zagotovi vsestranska prostost: 12.) Enaka in primerna plača od države, kjer imajo pa pravico občine in dežele za povzdigo svojih šol prispevati še posebe svoje prispevke. 13.) Disciplinarno postopanje proti učiteljstvu na podlagi zakona, ki odgovarja modernernu zakonodajstvu. 14.) Volitev nadzornikov in šolskih voditeljev po učiteljih. 15.) Prvo nastavljenje učiteljstva po vrsti došlih prošenj in nadaljnje povišanje plač po starosti. 16.) Javna kvalifikacija. 17.) Popolno prostost v metodi. V podrobno razraotrivanje posameznih toček se pač ne borao spuščali, ker so vse točke ^kristalnočiste", le uraevati jih je treba. Vemo že naprej, da nas bodo radi tega napadali od znanih strani, a odgovorili in razjasnili jim bomo takrat svoje ranenje o posameznih točkah tega programa. »Mladim'* se očita, da nastopajo v svojih glasilih »Der Radikale" in »Freie Lehrerstimmen" preradikalno — časopisa ^Steier. Schul- und Lehrer-Zeitung" ne sraatrarao glasilora »pravih mladih" — in brezobzirno proti raznim stanovom, posebno proti duhovščini — torej proti veri(?). — Teh raisli je bil tudi državni poslanec pater vitez pl. Treuinsfeld, ko je stavil v državnem zboru znano interpelacijo o ostri pisavi ,,Freie Lehrerstimraen". Ta raož se je opekel. — Kdor to trdi, on ne ve ločiti duhovščine in vere. Pač bičajo Bmladi" v svojih glavnih glasilih vsako polovičarstvo in razkrivajo brezobzirno one gnusne orgije, ki jih uganjajo nekateri dušni pastirji pod plaščem svete vere. Kdor ne vidi v sebi božje podobe, ki hrepeni edino le po vzoru popolnosti, temveč se valja v najgnusnejšem blatu, s takim le na sramotilni kamen, zakaj vsa sreča človeška pač obstaja — po našera mnenju — v tem, da skuša človek doseči ono popolnost, katero rau predpisuje človeški i n božji zakon. Slovenskemu učiteljstvu priporočarao, naj natančno in teraeljito proučava prograra »mladih", in upamo, da nas ravno ona radikalnost ,,mladih" v teku časa združi, a ne samo nas, teraveč da nas združi tudi z onimi, od katerih nas loči velikanski prepad. A ta prepad je le navidezen. Kranjski mladi.