tehaja vsak dar^zvečer Izvzemal nedelje in prmmnlk* ter velja po posti prejeman aa 11 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, m en mesec 2 K. Kdor hodi sam* ponj, placa telo leto 30 K. — Na naročbo brca istodobno vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Zrn. — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. —
Uredništva telofoa it M.
dežele za vse leto 25 K, srn pol leti 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljnbllano s pošiljanjeuifna dom za vse leto vse leto 22 K, za pol teta 11 K, za četrt leta 6 K 50 ta, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage detele in Ameriko se plačuje od peterostopne perit-vrate po 14 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih uMcah it 5. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
številke po 10 k. Upravniitra telefon št 85.
»Ljudski parlament"-
Lt).o dni je tega, kar so se vršile na podlagi splošne in enake volilne pravice volitve v državni zbor; leto dni imamo ljudski parlament. Ljudski zastopniki imajo v rokah posta voda jalsko moč in zaupniki nekaterih teh strank sede tudi v ministrstvu.
A vendar je ostalo vse pri starem in na kar se ljudski parlament najmanj ozira, to je ravno ljudstvo samo. Ta ljudski parlament rešuje z vestnostjo in poslušnostjo subalter-nih funkcionar j ev vsemogoče državne potrebe in nalaga ljudstvu novih bremen, sicer pa ne stori ničesar.
Ta ljudski parlament je odobril nagodbo z Ogrsko, katera nagodba je, ee izvzamemo Kranjsko in Dalmacijo, vsem avstrijskim kronovi-nam na škodo. Ta parlament hoče dovoliti pomnožitev domobrancev in temu primerno zvišanje izdatkov za armado. Ta parlament je pripravljen dovoliti zvišanje itak ogromnega davka na žganje, kar bo zadelo ravno najrevnejše kroge. Prav, kakor bi bilo vodilno načelo: vse zoper ljudstvo.
Vlada ima ta ljudski parlament že kar za norca, kajti dovoljuje si stvari, ki bi si jih ne smela dovoliti nobena vlada na svetu, če bi imela pred seboj prave ljudske zastopnike. V dunajskem državnem zboru pa se menda smejo pravi ljudski zastopniki iskati samo v opoziciji.
Te dni se je doseglo sporazum -ljenje glede zvišanja oficirskih plač. Če bi se zvišale plače nižjim oficirjem, bi pač nihče ne ugovarjal. Toda nižji oficirji bodo dobili samo nekaj grošev priboljška, generali pa po tisoč in več kron, dasi so generali že zdaj dobro plačani, nižji oficirji pa komaj životarijo.
Kar pa mora človeka razburiti, je dejstvo, da se je med merodajnimi krogi pač doseglo sporazumljenje glede zvišanja oficirskih plač, izboljšanje vojaških prejemkov pa se je odložilo. Generali bodo dobili svoje tisočake, nižji oficirji svoje groše, največji revež, vojak, pa ne dobi ničesar. Kaj poreče k temu ljudski parlament? Lepo ponižno se bo uklonil volji državnih mogotcev.
Prav zdaj se je zopet nekaj zgodilo, kar kaže, kako se prezirajo ljudske koristi.
Ko se je šlo za nagodbo z Ogrsko, je bil v državnem zboru velik boj zaradi davka na sladkor. Vlada
se je pač branila znižanja tega davka, a odnehala je, videč, da spravi sicer nagodbo v nevarnost. Naposled se je po dolgih pogajanjih in mnogih bitkah sklenilo, znižati davek na sladkor za osem kron, in sicer začenši s 1. septembrom 1908. Ker je požrešnost velikih tovarnarjev obče znana in je vsakdo vedel, da bodo tovarnarji poskusili ohraniti ceno sladkorju na isti višini kakor je zdaj, tako da bi znižanje davka ne prišlo v korist konsumentov, nego bi tovarnarji poleg svojega rednega dobička vtaknili v žep še znižanje davka po osem kron pri sto kilogramih, zato je državni zbor storil jako primeren sklep: s postavno določbo je preskrbel, da bi ne mogli tovarnarji pobasati znesek, za kateri se zniža davek, nego tla se cena sladkorju zniža za osem vinarjev pri kilogramu. Kakor rečeno, se vlada sicer ni rada vdala, toda vdala se je vendar.
V ponedeljek se je s to zadevo bavii odsek gosposke zbornice in sklenil je, da se to znižanje davka na sladkor ne odobri in da se ne odobri postavna določba, da se znižanja davka ne morejo okoristiti tovarnarji.
Gosposka zbornica se je torej dvignila zoper znižanje davka na tako potrebno živilo kakor je sladkor. Ti knezi, grofje in milijonarji, ki sede v gosposki zbornici, so večinoma sami posestniki velikih tovaren. Teh nič ne boli, naj bo sladkor za osem vinarjev pri kilogramu dražji ali cenejši.
Seveda niso ti ljudje storili svojega sklepa iz lastnega nagiba, nego na željo vlade, v kateri sede tudi zastopniki ljudskega parlamenta. Ta vlada se je bila pač vdala glede znižanja davka na sladkor, ko je bila nagodba v nevarnosti. Zdaj je nagodba pod streho in zdaj je vlada snedla svojo besedo. Da je vlada pro-vzročila sklep odseka v gosposki zbornici, priča že dejstvo, da je dotični predlog stavil baron Niebauer, ki je notorični vladni agent in pri-ganjač v gosposki zbornici.
Državni zbor je sklenil znižanje davka na sladkor tako, da bi se vsled tega znižala cena sladkorju samemu, da bi ljudstvo dobivalo sladkor za osem vinarjev kilo cenej^ kakor zdaj. Na leto bi si ljudstvo .naše državne polovice s tem prihranilo 28 milijonov kron. Ta ogromna vsota bi ostala v ljudskih žepih.
Tako dela z ljudstvo m tista vlada, v kateri sede zastopniki ljudskega parlamenta.
;Spodnještajerski kmetje proti nemškim .klerikalcem.
Maribor, 26. maja. Na shodu kmetijske podružnice za Radvanj pri Mariboru so zbrani kmetje sprejeli soglasno resolucijo, v kateri protestirajo proti tistim klerikalnim nemškim poslancem, ki ne pospešujejo kmetijstva, temuč klerikalizeni ter nimajo boljšega opravila, kakor z zapeljanimi kmeti naskakovati gra-ško vseučilišče. Tako početje se je najstrožje obsodilo ter se izrekla dotičnim poslancem nezaupnica.
Državni zbor.
Dunaj, 26. maja. Po šestih letih je poslanska zbornica danes prvikrat prišla do razprave o rednem proračunu. S tem je konec gospodarstvu s provizoriji ter začetek nove dobe, ko bo zopet ljudstvo odločevalo o številkah v proračunskem gospodarstvu. Kakor znano, so se parlamentarne stranke zaradi pomanjkanja časa sporazumele, da sme proračunska debata trajati največ 200 sej. Debata bo zelo ostra, ker se znova razvijejo vsa vprašanja, s katerimi se je bavila javnost zadnje čase.
V začetku seje je predlagal poslanec dr. R y b a f , naj se napravi tretja železnična zveza s Trstom. — Načelnik proračunskega odseka dr. Chiari je predlagal, naj se takoj začne razpravljati o zakonu, s katerim se oproste jubilejne ustanove ko-lekovine in pristojbin. Predlog je bil sprejet ter se je začelo o tozadevnem zakonu takoj razpravljati in je tudi bil po kratki debati v drugem in tretjem branju sprejet. — Potem se je začela proračunska debata, in sicer se je razpravljalo najprej o nujnem predlogu poslanca dr. Steinwendra, naj se takoj začne razpravljati o proračunu. Predlog je bil sprejet, nakar se je pričela v podaljšani seji generalna debata. — Posl. W i d h o 1 z (socialni demokrat) je kritikoval vlado, da stori premalo za varstvo obrti in delavstva, zahteval je osem-nrni delavnik ter dokazoval, da je zbornica dosedaj delala le za državne potrebščine, ni pa ničesar storila za ljudske potrebe. Končno je govornik izjavil, da bo njegova stranka glasovala proti proračunu. — Jutri bo zopet seja.
Znižani davki.
Dunaj, 26. maja. Ker je gosposka zbornica odklonila zakon o znižanju davka na sladkor, zagrozili so socialni deniokratje, da bodo z ob-
strukcijo preprečili zvišanje davka na žganje. Zato išče sedaj vlada potov in sredstev, da bi se dosegel kompromis. Ako se davek na sladkor ne zniža, dobi vlada 28 milijonov kron na leto več davka, kakor ga je prora-čunjenega. Med strankami državnega zbora se rappravlja sedaj o tem, naj bi se teh 28 milijonov vsako leto porabilo za druge, prebivalstvu splošno koristne namene. Skleniti se ima kompromis med agrarci in mestnimi poslanci, naj bi se znižal davek na meso. Poljski poslanci pa so za znižanje davka na petrolej. Govori pa se tudi o znižanju davka od poslopij. Kompromisna pogajanja v tej stvari se še nadaljujejo.
Protiklerikalno gibanje na na Tirolskem.
I n o m o s t, 26. maja. Pri občinskih volitvah v mestu Rattenber-gu so klerikalci po hudem boju popolnoma ]x)dlegli. To je v kratkem času že tretji poraz klerikalcev v tirolskih mestih.
Včeraj so imeli zaupniki vseh nemško - nacionalnih strank shod; sprejela se je resolucija, v kateri se odločno protestira proti skupnosti s krščanskimi socialisti v parlamentu.
Novi deželni maršal za Češko.
Praga, 26. maja. Češki časopisi poročajo, da je imenovanje princa Ferdinanda L o b k o v i e a , bivšega predsednika češkega deželnega kulturnega sveta za češkega deželnega maršala gotova stvar ter se imenovanje v najkrajšem času razglasi.
Posl. dr. Kramar" o panslavizmu.
P e t r o g r a d , 26. maja. Urednik »Birševske Vjedomosti«, ki se je peljal avstrijskim poslancem do Gačine naproti, je imel razgovor s poslancem dr. Kraniarem, ki je rekel: »Stari panslavizem se je preživel. Novi panslavizem nima nič bojevitega napram drugim narodom na sebi. Slovani se morajo zavedati, da ideja njihovega združevanja in sredstva k temu, namreč kongresi, ne morejo imeti političnega, temne le čisto kulturni značaj. Kardinalno vprašanje kongresa je brezdvomno poljsko. Rusko-poljski odnosa j i se morajo urediti, ravno tako srbsko-hrvaški in srbsko-bolgarski.
Veleizdaja" v Orni gori.
C e t i n j e , 26. maja. Včeraj se je pričela obravnava o znani veleiz-dajski zaroti. Sodniki, zagovorniki, obtoženci in orožniki so prišli v narodnih nošah, le poročevalci raznih časopisov z Dunaja, Zagreba, Bel-grada itd. so v evropski noši. Obtoženih je 50 oseb, od katerih je navzočih 20, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Radovič, bivši ministri Ivanovič in Gjurovič in Rajčevič, zdravnik dr. Marušič in neki častnik. Ostalih 30 obtožencev je v inozemstvu. Glavni obtoženci so tiskar Rajkovič, posl. Gjulapič in dijak Vo j vodič, ki so obtoženi, da so vtihotapili bombe, da bi izvršili atentat na knežjo palačo. Kot »cor-pora delieti« leže res na mizi steklenicam podobne bombe. Obtožnica je zelo dolga. Obtoženi so se vedli takoj v začetku obravnave nemirno. Ker je dal predsednik odvesti dijaka Vojvodiča nazaj v. zapor, skočili so vsi obtoženci pokoncu ter začeli kričati, nakar je dal predsednik vse odvesti v zapor. Zaslišan je bil le tiskar Rajkovič, ki je zgrevano izpovedal, kako je zašel med zarotnik«' v Belgradu ter odšel od tam z bombami na Cetinje, kjer jih je — izročil oblasti. — Obravnava bo trajala približno tri tedne.
Dogodki v Macedoniji.
Sofija, 26. marca. V mero-tlajnih krogih so začeli zadnje čase opažati, da se srbske in grške propagande združujejo proti bolgarskemu elementu v Macedoniji. Grški poslanik v Belgradu, Argvropulo, je baje le zato odpoklican, ker ni hotel odobravati novega grško-srbskega kur-za proti Bolgarom. Nadomesti ga poslanik v Sofiji, Zalakosta, ki ni naklonjen Bolgarom.
V Solunu pričakujejo v bližnji bodočnosti atentatov, ker je prišlo iz Grške 28 teroristov z orožjem in bombami.
Punt v Maroku.
Pariz, 26. maja. Sultan A b -dul Azis je rekel napram francoskemu dopisniku, da ima njegov brat M u 1 e j H a f i d le zato tolike uspehe, ker pridigo je sovraštvo proti Evropejcem in prazno izmišljotino, da se je sultan prodal kristjanom. Po sultanovem mnenju je nastala vsa maroška kriza zato, ker ljudstvo ne mara civilizacije, dočim smatra sultan civilizacijo za potrebno. Mu-lej Hafid je baje rekel svojim zaupnikom, da se hoče na vsak način bo-
LISTEK.
Kara devico.
Povest; spisal K. Oblak.] (Dalje.)
Na vinu kuhana zelišča, s katerimi je stric Anton preganjal svojo naduho, niso nič pomagala Zdravstveno stanje strica Antona je postajalo vedno slabeje, njegova sitnost pa vedno večja. Ker razen Panike ni hotel nihče priti v njegovo sobo, je svojo sitnost stresal nad svojo požrtvovalno postrežuico. Trpinčil je Faniko takoA da je le z največjo težavo prenašala njegove nadloge. Imela je trenotke, ko je hotela kar pobegniti, bodisi kamorkoli, da, celo trenotke, ko je mislila, da stori najbolje, če si konča življenje.
Včasih je strica Antona obšlo spoznanje, kako velikanske so žrtve, ki mu jih doprinaša Fanika. Tedaj se je zgodilo, da je prijel Faniko za roko in ji jo je hvaležno stisnil.
»Kako si dobra, Fanika; kako skrbiš zame.«
»Le pozdravite se, stric,« je vedno enako odgovarjala Fanika na tate besede.
Toda starec ni nehal. Strah ga je bilo, da se Fanika naveliča njegovih sitnosti.
»Dobra si, Fanika, in z zlatom bi ne mogel poplačati tvoje dobrote.«
»Nikar tako ne govorite, stric. Saj vam rada strežem.«
»Obljubi mi, da me ne zapustiš, obljubi mi, da boš vedno tako zame skrbela. Glej, siromak sem in ne moreni ti plačati tvojih žrtev. A nikar me ne zapusti.«
»Nič se ne bojte stric, ne bom vas zapustila in vedno vam bom stregla kakor zdaj.«
Zgodilo se je, da stric Anton s tako obljubo ni bil zadovoljen in je zahteval, da mu mora Fanika priseči, da ga ne zapusti. In dobra Fanika je celo prisegala, da bo do stričeve smrti prenašala svoj martirij.
Edina tolažba v teh težkih dnevih so ji bile prijazne besede, s katerimi jo je žjipnik bodril, naj le vztraja pri svojem samaritanskem delu. Odkar je bilo znano, da je stric Anton težko bolan, je prihajal župnik vsak dan v hišo in je posedal po celo uro pri bolnikovi postelji. Toda stric Anton je prav pri župnikovih obiskih imel vedno tako hude napade svoje naduhe, da ni mogel nič govoriti in da ga Fanika niti za treno-tek ni mogla zapustiti. Šele pri tretjem ali četrtem obisku župnikovem, je začela Fanika slutiti, da ti napadi niso slučajni, nego da pokašljuje stric in se davi, ker neče biti .sam z župnikom. Zdaj je seveda bolje pazila na strica in na  župnika in spo-
znala je kmalu, da je bila njena slutnja utemeljena.
»Zaradi testamenta ga hoče obdela vati, za cerkev naj kaj zapusti,« se je jezila gospa Maroltova, ko ji je povedala Fanika, kako pogostoma prihaja župnik in kako se stric izogiba pogovorov z njim. »Nikdar ne smeš župnika samega pustiti s stricem, nikdar, sicer nam bo snedel vso dedščino.«
Ce je gospa Maroltova prišla na kako misel, jo je razpredla do skrajnosti. Kar ji je Fanika zaupala, to jo je vznemirjalo, in čimbolj je razmišljala o stvari, toliko večji je bil njen strah, da ji odide dedščina.
»Bog vedi, kake grdobije ima moj svak na vesti,« je po večerji razlagala Faniki. »Na pošten način si premoženja najbrže ni pridobil. Zdaj se boji župnika. Ta gotovo kaj ve in bi rad imel, naj se mu stric Anton odkupi. Pa ne bo nič iz tega. Odslej bom jaz pazila na župnika in povem mu take, da bo pomnil.
Gospa Maroltova je od tega dne vedno stala na straži. Cim je videla, da se bliža župnik, se mu je postavila na pot in ga niti v hišo ni pustila. Odpravila ga je z raznimi pretvezami iri ko ta niso več zadostovala, je posegla po žaljivih namigavanjih. Med njo in med župnikom se je vnel pravi boj. Župnik ni hotel odnehati, še manj pa gospa Maroltova, ki je imela zavest, da ravna v smislu svo-
jega svaka, kar ji je dajalo pogum, da bi bila če treba s silo zabranila župniku vstop. Župnik je poskušal svoj namen na različne načine doseči in ker mu je vse izpodletelo, je posegel po najskrajnejšem sredstvu. Naenkrat je vsa vas govorila o groznem brezverstvu gospe Maroltove, ki svojemu umirajočemu svaku niti ne dovoli, da bi se izpovedal in prejel zadnjo popotnico. Našli so se ljudje, ki so prisegali pri vseh svetnikih, da so že večkrat slišali strica Antona kričati po gospodu, drugi zopet so vedeli povedati, da ima gospa Maroltova svojega svaka zaklenjenega v sobi in da ne pusti nikogar k njemu, ker je svaku pobrala vse premoženje. Te govorice so naraščale, ljudje so se začeli zbirati pred hišo strica x\ntona in se pripravljali, da jo napadejo in da osvobode smrtno bolnega jetnika. Celo Kompare ni mogel nič opraviti pri razdraženih ljudeh in je vsled tega hitel poklicat orožnike na pomoč.
Bila je to strahovita ura. Stric Anton se je v blaznem strahu oklepal Fanike in jo rotil, naj ga ne zapusti.
»Ubiti me hočejo, oropati me hočejo,« je ječal in dasi ga je naduha davila, ni izpustil Fanike, nego se je držal, da ji je pod njegovimi krčevito stisnjenimi prsti otekalo meso na rokah. »Ostani pri meni, brani me.«
Gospa Maroltova je sama kljubovala celi množici. Stala je na pragu, roke oprti ob boki in jezikala, neprestano, nepretrgoma, v eni sapi. Kakor udarci z bičem so padale njene besede, vsaka zase krvavo žaljenje, kar je ljudi razvnemalo tako, da so vsi podivjali. Bila je to strahovita ura in gotovo bi se bila zgodila nesreča, da ni Kompare še pravočasno pripeljal orožnikov.
Ti so kmalu napravili red. Prepričali so se tudi, da so vse razširjene govorice neutemeljene. Zasliša-vali so strica Antona na dolgo in široko in spoznali, da se ne mara še izpovedati, ker misli še nekaj let živeti, in da ima tudi še vse svoje premoženje v rokah. Ko so orožniki to naznanili razburjeni množici, tedaj so se odprle vse zatvornice čeznarav-lie zgovornosti gospe Maroltove in vsnla se je taka ploha žaljenj na zbrane ljudi, da so morali orožniki z bodali braniti življenje gospe Maroltove.
Blazna togotost, ki je ta dan imela gospo Maroltovo v oblasti, je bila celo za njene živce prevelika. Po odhodu množice se ji je začel naenkrat zapletati jezik, noge so se ji šibile in padla je brez zavesti na tla. Zadela jo je kap in umrla je še tisto noč.
(Dalj« triaoeajlc.)
jevati s Francozi; ako ne bo šlo drugače, bo dal nekaj Nemcev pomoriti, da bo privabil v Maroko te francoske tekmece.
Dopisi.
Iz Gradca. (Veselica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu). Po daljšem odmoru zopet enkrat prav lep in zabaven večer. Kdor ve, s kakimi težkočami se mora v Gradcu pri prireditvah zabav in veselic računati, mora biti ženski podružnici iz vsega srca hvaležen za to, kar nam je 23. t. m. nudila. Pri koncertu so to pot imele dame prvo besedo in tako je prav. Dobro izvež-ban ženski zbor je pod vodstvom gospoda iur. Bogataja pokazal, da gre tudi brez pevcev. Altistinja gospica Hermanu, ki je s finim čutom pela dve Zajcev i in eno Nedvedovo pesem, je žela burno pohvalo. V gospoda pl. Joaneliju smo spoznali violinista z izborno tehniko. Vse koncertne točke je razumno spremljal gosp. iur. Bune, ki je dodal h koncu še Mozartovo f-dur-sonato. Koncertu je sledila enodejanka »Dve tašči« zelo dobro naštudirana in še boljše igrana. Kompliment režiji in vsem igralcem, zlasti pa Dobrinskej in dr. Živcu. Zadnji je bil res občudovanja vreden. Po igri so se zavrteli veseli parčki v animiranem plesu« ki je seveda trajal do rane zore. Kakor rečeno, je bil lep večer, obenem rendez-vous graških Slovencev vseh slojev in ženska podružnica si sme čestitati, da združi pri svojih prireditvah raztreseno naše slovensko občinstvo k tako lepi zabavi.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 27. maja
— Dr. Frank pred ljubljanskim sodiščem. Veliko pozornost vzbuja pravda, v katero je zapleten voditelj hrvaškega katoličanstva dr. Frank. Padel je v roko pobožnih kranjskih duš, in te so ga pritirale pred naše deželno sodišče. Nasprotnik mu je odbornik »Ljudske posojilnice«, g. Kauschegg in od dr. Franka bi rad imel 15.000 K. Pa kako ga je spraviti pred avstrijskega sodnika! Naši zakoni dopuščajo ,da se pred našimi sodišči smejo tožiti tuji podaniki, ako imajo pri nas kaj premoženja. Tako premoženje  je  g. Kauschegg
— gotovo na svet svojega odvetnika
— na tale prefrigani način ustvaril. Obrnil se je do »Ljudske posojilnice«, da je pisala dr. Franku za nekatera pojasnila iz zemljiške knjige v Zagrebu. Ta pojasnila je dobila, a dr. Frank je zanje zahteval 6 kron. »Ljudska posojilnica«, katera se je v to zlorabiti dala, je ostala znesek G kron dolžna, a dr. Frank je dobil tožbo, v kateri se je g. Kauschegg skliceval na premoženje, katero leži za dr. Franka pri »Ljudski posojilnici«. Tako je prišel dr. Frank pred ljubljanske sodnike: mož je prav debelo gledal in nič ni bil prav vesel svoje zaloge v kasah »Ljudske posojilnice«. Tem manj, ker tisti, ki so se smejali, prve čase niso bili na njegovi strani. Včeraj je bila v tej zadevi že druga razprava, in pravniki so kaj radovedno pričakovali, kako bo sodilo sodišče. Pri koncu se je smejal dr. Frank, ker se je deželno sodišče izreklo za nepristojno. Pri tem je opozarjalo na dvoje: prvič, da nikakor ni dopustno, da bi se zakon na ta način osleparil, kakor se je poskušalo, drugič pa, da znesek 6 K še ni premoženje. Sedaj pričakujemo odločbe druge stopnje, pred katero se bode g. Kauschegg, ki ima tudi stroške plačati, na vsak način zatekel.
— Zavod sv. Marte. Poroča se nam: Kakor znano, ima društvo sv. Marte v Streliških ulicah svojo hišo. Culo in pisalo se je že mnogo zanimivega o tem zavodu. Vobče se misli, da zahajajo v zavod samo služjtinje za tiste dni, ko so brez posla, a resnica je, da neka dekleta stanujejo v zavodu po več mesecev. Seveda plačujejo stanarino. Vprašanje je le, kako morejo cele mesece privatizirati in če nimajo prihrankov, kje in kako si zaslužijo denar. Pravila tega zavoda določajo, da morajo vse članice, ki prenočujejo v zavodu, biti ob 9. uri zvečer doma. Toda dostikrat je še pozno ponoči videti nekaj teh mlajših žensk v mestu, včasih tudi s spremstvom. Med zavodom in med sosednjo hišo je zid, ki je že na pol demoliran, ker hodijo mlajše članice sv. Marte pozno domov ter se plazijo čez ta zid v zavod, ker so vrata zaprta. Ce ne bo konec temu ponočnemu poskakovanju čez zid in plazenju po sosednem vrtu, se zna enkrat kaj neljubega primeriti. Klerikalcem, ki iščejo telovadkinj za svojega »Čuka«, pa svetujemo ,naj jih gredo iskat v zavod sv. Marte. Tam dobe take, ki znajo izborno čez zid poskakovati.
_ Kratek odgovor dr. H. Turni.
V »Rdečem Prapor ju« se je razkora-
čil dr. Turna in širokoustil, da: v Trstu noče nihče prevzeti avtorstva za dopis iz Trsta z dne 4. t. m.; vsi in-dignirajo (!) in odklanjajo od sebe
nakopičene laži (!), zavijanja (!) in obrekovanja (!). Saperlot, se je odrezal »sodrug« dr. Turna na naš članek! Torej v Trstu nihče noče sprejeti avtorstva, vsi indignirajo in odklanjajo laži itd.! Kdo pa so tile »vsi« in »nihče«? Dr. Turna se tlela grozno imenitnega! Kdo vraga pa se tepe v Trstu za dr. Turno! Nam je znano, da je našel dopis v »Slovenskem Narodu« v Trstu popolno priznanje. Vsi tisti rodoljubi (— so-ciji pridejo tudi še za njimi! —), ki so imeli priliko dr. Turno poznati, vsi odobrujejo dopis iz Trsta. Marsikdo priznava, da je bil dopis oster, totla resničen in — zaslužen. Kaj pa si dr. Turna domišljuje, da bo preobračal kozolce, a da ga bodo pustili lepo na inirnf Dr. Turna je pisal v Trst narodnemu prvaku dolgo klobaso, pritoževal se, da ga napadajo po »Narodu« in natovoril v pismu toliko neslanosti, da se je grohota^ vsakdo, ki je to čital. Zdi se, da je dobil dr. Turna tudi tak odgovor iz Trsta. To so torej tisti »vsi«, ki so se mu grohotali! Dr. Turna polni zdaj predale »Delavskega Lista«. Včasih je ves list poln Turno vili neslanosti in impertinenc. Dr. T u m a ima namreč grozovito dosti časa. Šest let je popolnoma počival in je bogat mož in ima v pisarni dva napredna koncipijenta, ki mu s svojim imenom veliko koristita. Torej lahko pisari za »Delavski List« v Trstu. Pisari, ker se pripravlja za preselitev v Trst, kjer prevzame vodstvo socialne demokracije, spodi Kopača in druge take možake, ako ne bodo plesali po njegovi volji, — in se pripravi za naskok na Rvbafev mandat. Che appetito!
— Udeležencem in sotrudnikom kranjskega jubilejnega sprevoda, s katerimi sem bil že v dogovoru in vsem onim, ki so se pri meni javili, naznanjam, da je umetniško vodstvo in uredbo kranjskega sprevoda, ki je bilo od centralnega komiteja na Dunaju poverjeno klubu slovenskih umetnikov »Sava«, prevzel kranjski odbor za slavnostni sprevod, da nimajo oni več nikake obveznosti meni nasproti, in naj blagovolijo stopiti v dotiko z omenjenim odborom. Obžalujem, da sem jih z najboljšim namenom spodbujal k sodelovanju in pripravil nekatere še celo v gmotno škodo; prosim, naj mi to blagohotno odpuste. Rihard Jakopič.
— »Slovenec« in resnica. In zopet je razkril naš dični »Slovenec« novo izdajstvo graških slovenskih dijakov; in še celo kakšno: »Tabor« in »Triglav« sta se udeležila prete-čeno soboto — po poročilu »Slovenca« namreč — oficialno in korporativno nemškega protestnega zborovanja proti klerikalcem v Industrie-halle. Ker so na tem shodu govorili razni poslanci a la \Volf in ker je shod brzojavno pozdravil tudi ministra Derschatto, je »Slovenec« takoj v ponedeljkovi številki razkril senzacionalno vest, da so ti preklicani »Taborjani« in »Triglavani« v zvezi z nemškimi ministri in poslanci in da so s tem učinili seveda grozovito narodno izdajstvo. Ta vest, debelo tiskana na uvodnem mestu, je ravno primerna laž za »Slovenčeve« backe, kajti verjeli jo bodo vsi; morda jo verjamejo celo uredniki »Slovenca« sami, ako že eo ipso niso prepričani, da se njihov graški dopisnik, kateri je bil po poročilu »Slovenca« na omenjenem zborovanju kot »špicel« po zaslužen ju pretepen, pri vsaki besedi dvakrat zlaže; kajti, bogme, v vseh »Slovenčevih« poročilih zadnjega časa nismo našli ene nepopačene resnice: Kdo je tukaj potegnjen, ali uredniki lista ali pa »Slovenčevi« bralci, tega ne vemo; po dopisniku sodeč, bi rekli, da oboji. — Pa k stvari! Umevno je, da se nista niti »Tabor« niti »Triglav« udeležila zgoraj omenjenega protestnega zborovanja; ne po deputaciji, ne oficialno in ne korporativno. Jasno je tudi zakaj ne: bil je to nemški shod, kamor mi ne spadamo. A to povemo »Slovencu«: če bi se bili udeležili shoda, bi se tega ne sramovali povedati in ne bilo bi treba šele »Slovencu« te novice iznajti. Ali nismo se ga. Ce kdo ne veruje, podamo mu zato še bolji dokaz: Ravno isti večer in ob isti uri se je vršila v Gradcu veselica ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, in glejte — Taborjani in Triglavani so bili pri tej veselici oficialno in korporativno zastopani. Videli smo predsednike obeh društev, vse odbornike, člane itd. — Kako je to« rej mogoče, naj bi bili vsi ti obenem tudi v Industriehalle. Ali se je morda zgodil čudež? Seveda, če bi bil »Slovencev« dopisnik ali pa kdo izmed klerikalnih študentov navzoč pri oni veselici, bi se morda ne upala ta gospoda sedaj tako lagati. A nikogar ni bilo, čemur se pri znani taktiki klerikalcev proti družbi sv. Cirila in Metoda seveda ne čudimo. Sicer jih pa, mimogrede povedano, tudi
ne rabimo,kajti med poštene ljudi takšni lažnivci ne spadajo. — Zdi se nam, da je klerikalni dopisnik bil na shodu v Industriehalle res strašno
tepen, tako, da je videl taborjanske in trigiavanske strahove tam, kjer jih ni bilo. Ali pa je vedoiua lagal, kar smatramo za verjetnejše. Kolikor smo poizvedeli, je bilo pač nekaj ne k le likalnih Slovencev doli na shodu, a ti imajo ravno tako pravico iti k shodu poslušat, kakor slovenski klerikalci, med katerimi je bil na primer tudi gospod absol. fil. Rožič; samo da opravljajo klerikalci pod pretvezo, da poslušajo, posel špicel j -nov in denuncijantov in potem lažnivih dopisnikov. Izrecno pa izvzamemo seveda gospoda absol. fil. Rožiča, o katerem kaj sličnega trditi ne moremo. Kolikor smo informirani, sta poslali prizadeti društvi »Slovencu« tozadeven popravek; radovedni smo, če ga priobči.
— Škofovo desetletnico je »Slovenec« praznoval, kakor pravi, že lani. Tako praznovanje je nekaj novega. Obletnica kake dobe se praznuje, ko je število dotičnih let že m i n u -1 o in ne kadar se šele začenja. Ali je ljubljanski škof praznoval obletnico takoj prvi dan, ko je nastopil svojo škofovsko čast, Klerikalce je sram, da so pozabili, da praznuje škof Jeglič letos svojo desetletnico in da se opero, se pa tako neumno izgovarjajo. »Slovenec« je v takih rečeh res lahko vedno eno leto pred nami!
— »Slovenec« grozi. Kadar so naši klerikalci prav jezni, začno groziti. Nedeljski pešizlet ljubljanskega »Sokola« v Škofjo Loko silno peče »Slovenca«, ker so bili izletniki, ki jih je bilo do 50 in ne 12, kot trdi »Slovenec«, povsod prijazno pozdravljeni. »Slovenec« grozi, da bo nahuj-skal »naše dobro verno katoliško ljudstvo«, da bo s koli napadlo »Sokole« in da ti na deželo ne bodo smeli nikoli več. Ta grožnja nas prav nič ne vznemirja. Mimogrede vprašamo, če klerikalna kultura obstoji samo v pretepanju? Uspehi »Slovenčevega« hujskanja so tako minimalni, da se morajo klerikalci zjokati, da tako malo dosežejo s tem sredstvom. Kmečki ljudje ne vidijo v »Sokolih« ni-kakih sovražnikov, kakor bi jim jih rad naslikal »Slovenec«. Ako bi se pa res kdaj kod pripetilo, da bi klerikalci »Sokole« napadli, jim pa tudi povemo, da se »Sokoli« prav gotovo ne bodo dali pobiti. »Sokol« je delal izlete na deželo, kadar je hotel in jih bo delal, kadar se mu bo zlju-bilo. Zato ne poj de vpraševat in prosit klerikalcev. Ce pa šentviška cerkev stoji tako blizu ceste, da se s te sliši trobentanje vanjo, pa »Sokoli« nič ne morejo. Naj jo kaplan Zabret postavi doli za železnico k škofovim zavodom! »Sokoli« so doslej še vedno trobili na svojih izletih in tudi bodo, o tem naj si bo klerikalna gospoda kar lepo na čistem. »Slovenčevo« vedno drgnenje ob vsak sokolski izlet je pa dokaz, kaki sovražniki so-kolstva so naši klerikalci, ki bi ga najrajše pomandrali v tla. Pa naj gledajo, da njih telovadnim odsekom ne zapoje v kratkem mrtvaški zvon!
— Gospod Volta, ki se je podpisal kot blagajnik »Gospodarske Zveze« nam je poslal ta-le popravek: »Z ozirom na včerajšnjo notico priobče-no v Vašem cenjenem listu pod naslovom »Tolovajski napad klerikalcev« prosim da na podlagi § 19. tiskovnega zakona priol>čite na zakonitem mestu in v zakonitem času naslednji stvarni popravek: 1. Ni res, da sem se jaz udeležil napada na g. Keržiča. 2. Ni res, da sem ga jaz udaril ali se ga sploh dejansko lotil. Res pa je, da me ob času, ko se je omenjeni napad baje izvršil, ni bilo na lici mesta.« Ne vemo, v koliko odgovarja ta popravek resnici, zato prijavljamo o tej stvari dopis, ki se glasi tako-le: Snočnji »Slovenec« priznava, da so telovadci »Slov. krščanske socijalne zveze« napadli tajnika pevskega društva »Ljubljanski Zvon« g. Frana Kržiča za prisilno delavnico, samo rad bi stvar nekoliko ublažil. V začetku pravi, da je pri nas vse izmišljeno in zlagano, potem pa pripoveduje o »rabuki«. Pravi, da Volta ni bil zraven. Kržič trdi, da ga je čisto natanko spoznal in je tudi verjetno, da je bil ta mož pri napadu, ker je v nedeljo popoldne z dvema klerikalnima trobentačema ves čas hodil skupaj. Da so klerikalni napadalci uprav tolovajsko delali s Kržičem, priča to, da ima ta roko v bolnišnici tako silno oteklo, da mu je zdravniki ne morejo preiskati in morajo čakati, da se splahni. Ni bila stvar tako nedolžna, kakor bi jo rad predstavil »Slovenec«! Klerikalni čuki odobravajo ta napad svojih tovarišev in škofov pisar P. je povedal, da je bil Puc, tajnik zveze čukarskih odsekov, tisti, ki je najbolj nabijal Kržiča. Naj si »Slovenec« ne domišljuje, da bodo napadalci odšli zasluženi kazni!
— LurŠki romarji so prišli domov brez čudežev. Peljali so bili s seboj par bolnih, da bi ozdraveli; toda vrnili so se taki, kakor so šli, če ne
še slabši. Nad Slovenci se ni hotel zgoditi nikak čudež, čeprav sta bila ž njimi sam škof Jeglič in stric sv. Duha Johann Šusteršič. Po farov-ških listih so postali nekam tihi o čudežih. Pa tudi ni dosti ljudi več, ki bi verjeli v čudeže. In kakšen lur-ški romar bo tudi govoril resnico! — Lurške romarje pa je škof Jeglič tudi napumpal za svoje škofovske zavode. V Luzernu je nagnal svoje duhovnike, da morajo spomniti verne romarje na lOletnico njegovega ško-fovanja. To se je zgodilo in škof je obral romarje za vse, kar so še imeli na razpolago. Oskubeni in brez čudežev so se vrnili reveži domov.
— Za slovansko šolstvo. V nedeljo 24. t. m. je bil v Podjebradih na Češkem velik manifestačni shod, ki so se ga udeležili zastopniki vseh avstrijskih slovanskih narodov. Na shodu se je razpravljalo o slovanskih zahtevah glede šolstva v Avstriji. Shoda so se udeležili: slovenska poslanca Alojzij Štrekelj in prof. Mat-ko Mandić, hrvaški saborski poslanec Stjepan Radič, profesorja lvov-skega vseučilišča dr. Dnjestranski in dr. Kolessa, prof. Taborsky in češki poslanci prof. J. V. Hraskv, dr. Ba-xa, J. L. Cech, dr. Drtina, Dvorak, Rvchter, Velich in dr. Bulin. Od poslancev dr. Kramara, Ivana Hribarja in dr. Hlibovickega so došle shodu oprostilne brzojavke. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen drž. poslanec prof. J. V. Hraskv. Glavni govornik je bil drž. poslanec prof. dr. Drtina, ki je v obširnem, krasnem govoru utemeljeval zahteve slovanskih narodov, da jim država ustanovi potrebne učne zavode od ljudske šole doli pa gori do vseučilišča. V imenu Slovencev in Hrvatov so govorili poslanci Mandič, Štre-kelj, Radič in modroslovec Lah, v imenu Malorusov vseučiliška profesorja dr. Kolessa in dr. Dnjestrjan-ski, v imenu Cehov pa poslanci dr. Bulin, Rvchter, Cech in dr. Baxa. Na predlog predsednika prof. Hra-skega se je končno sprejela resolucija, v kateri se zahteva: za Ruse v Galiciji in Bukovini ustanovitev državnih šol za analfabete, učiteljišč, poljedeljskih, trgovskih in obrtnih šol, gimnazij, razdelitev gališkega dež. šolskega sveta v dve sekciji — poljsko in rusko in ustanovitev samostojnega ruskega vseučilišča v Lvovu; za slovenski in hrvaški narod v avstrijski državni polovici: pomnožitev slovenskih ljudskih šol, ustanovitev meščanskih in obrtno-nadaljevalnih šol, učiteljišč, poljedeljskih, trgovskih in obrtnih šol, gimnazij in realk z izključno slovenskim učnim jezikom; glede jugoslovanskega visokega šolstva: veljavnost na zagrebškem vseučilišču položenih izpitov v Avstriji, ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani in samostojnega jugoslovanskega tehnično - obrtnega centra v Trstu; za Cehe, pa: ustanovitev manjšinskih šol na Češkem, Moravskem, Nižje Avstrijskem in v Šleziji, pomnožite v srednjih šol, izpopolnitev akademije znanosti, čeških tehnik v Pragi in v Brnu, ustanovitev vseučilišča v Brnu, visoke rudarske šole ter češke visoke šole za živinozdrav-ništvo.
— Nemška ljudska šola v Vojniku pri Celju. Piše se nam: Na tri-razredni ljudski nemški šoli v Vojniku ste razpisani mesti učitelja in učiteljice. Ob tej priliki vabijo po nemških listih Nemce v kompeto-vanje teh služb, češ, kako lep kraj je Vojnik, kako naklonjeno je prebivalstvo šoli ter — kar je glavna stvar — kako malo otrok je v vsakem razredu te šole! To slednje pa prav oči-vidno kaže, da je nemška šola v Vojniku posili šola, katere sploh treba ni. Ce bi slovenskih staršev otroci ne posečali te šole, bi jo bili itak že morali razpustiti. V vseh treh razredih te ponemčevalnice ni niti toliko otrok, kolikor jih šteje mnogokrat na slovenskih ljudskih šolah en sam razred! Ce se gre za razširitev kake nemške šole pri nas na slovenskem Sta jer ju, o tačas so to storiti v Gradcu kar pri volji. — Kar poglejmo frekvenco naših »nemških« ljudskih šol na Spodnjem Štajerskem! 80, kvečjemu 90 otrok je, pa že otvorijo dvorazrednico; če je pa nad 100 otrok — in še teh dostikrat le na papirju —, takrat pa privolijo kar šti-rirazreduico. Kako rigorozno pa postopa tozadevni deželni šolski svet napram Slovencem! Ja, Bauer, das ist was anderes. Tako dela naš »nepristranski« slavni štajerski deželni šolski svet!! — Glede sicernega delovanja naših ponemčevalnic pa utegnemo obširneje spregovoriti ob drugi priliki.
— Deželni zbor goriški utegne biti sklican na dan 16. junija. V ta namen se porabita le dva dneva. Redno zborovanje bi sledilo v septembru, predno se zopet snide državni zbor.
V vasi Kamni gorici pri Trebnjem je pred kratkim gorelo in je požar uničil hiši Antona Omahna in mizarja Redka. Na pomoč je prihi-
tela trebanjska požarna bramba pod vrlim vodstvom gospoda Zupančiča st., prihiteli sta pa tudi požarni hrambi iz Velike Loke in iz St. Ru-
perta. Posebno so se odlikovali Tre-banjci, ki so neustrašno delali in rešili od pogorišča samo dva koraka oddaljeno hišo in oteli delavnico mizarja Redka. Tudi dekleta iz Pod-boršta so pri brizgalni vrlo delala. Posebna hvala gre tudi davčnemu pristavu gospodu Prazniku, ki je do zadnjega z ročno brizgalno gasil. Mizarju Redku, ki ima mnogo otrok in je nujno potreben podpore, sta zgorela tudi dva prešiča. Več trebanjskih gasilcev7 se je pri požaru opeklo, neki mladenič pa je menda vsled prestrašenosti padel v nezavest in je nekaj ur pozneje umrl. Prava sreča, da ni bilo saj>e.
Opatijske novice. Ogenj v vili Irene v Voloski. V noči od 20. na 21. t. in. je izbruhnil ogenj v vili Irene, kjer že dalje časa stanuje cela obitelj princa Windischgratza. Ogenj se je pojavil v predsobi, pritlično, kjer je spal ravno mladi princ. Okoli 1. ure ponoči opazilo se je pri peči imenovane sobe dim, kateri je prihajal izpod tal, in ker se je takoj sumi-io, da tu ne more biti vse v redu, alarmirali so vološko požarno hrambo, katera je bila takoj v par minutah na licu mesta in stopila takoj v akcijo. Med tem, ko so prinesli mladega princa v drugo sobo, in iz sobe odstranili vse gorljive stvari, so delali gasilci neumorno in se jim je tudi posrečilo pO eninpolurnein delu odstraniti vso nevarnost. Pri požaru so bili navzoči poleg princezi nje Windischgratz, ki je spremljala vso akcijo, z malokateri ženski poznano hrabro hladnokrvnostjo, tudi okrajni glavar gospod baron Selim id-Za-biero\v in gospod občinski načelnik dr. Stanger. Ob končanem delu požarne hrambe si je dala princezinja Win(lischgratz po podnačelniku vo-loske požarne hrambe, Vahtarju, stvar razložiti in se jako začudila, ko ji je rekel, da je ta ogenj tlel najmanje že tri tedne pod tlemi, za kar je pač nabolji dokaz, da so kamni čez 100 kg težki in v zidu vzidani tako vroči, da se jih sploh ne more dotakniti. Princezinja je izrazila najtoplejšo zahvalo po svojem tajniku prisotnemu podnačelniku in dala na-glašati, da ne bo pozabila te vrle i požarne hrambe. — Čudne vrste reklama. Naši opatijski Nemci in nein-čurčki že sami ne vedo, kako bi >** pred svetom s tujim perjem pokrivali. O opatijskem gasilnem društvu se je svoječasno že dosti smrada navleklo na dan, in mora se jih pohvaliti, da so se za nekoliko časa nekoliko poboljšali, kar se tiee javnosti, zato pa rujejo sedaj proti enemu sedaj proti drugemu na vse načine; pri tem Nemcem prirojenem podpihova-nju jim gre urednik opatijske »Kur-und Badezeitung« na roko. Pri vsaki priložnosti, če se je zbralo le par ti-stil židovskih ali pa nemških glavic skupaj, že poje v svoji »novini«, če se sme tako imenovati, slavo in hvalo in dela iz bolhe medveda. Tako dela tudi čudno reklalo vedno za nem ško gasilno društvo v Opatiji in mu poje slavo tudi sedaj o priliki ognja v Voloski, katerega ognja to društvo sploh ni videlo!! Xi nam na tem, da bi mogoče zapostavljali eno ali drugo društvo. Lepo pa ni, da se na primer kdo hvali na tuj račun, ko drugemu poleg tega krade dobro ime. Gospod F., da vas zopet z imenom ne imenujem, pamet v glavo in ne bodite nož, ki na dve strani reže! O Kreislu se pa sploh ne splača govoriti, ker njegova karijera je tako pri kraju, in naj samo pazi, da se mu ne dogodi, kar se mu je dogodilo prej, predno je prišel k svoje vrste ljudem • v Opatijo. — Opatijsko pristanišče. Delo okoli popravljanja starega pomola in zidanja novega pomola gre, sicer ne kakor bi moralo iti, ali precej dobro od rok. Stari pomol, katerega je svoječasno vihar razdjal, je že tako daleč prenovljen, da morejo ob njega parniki pristajati. Pohvaliti se mora pa tudi delo novega velikega pomola, ki bo nekaj zelo lepega in pristojnega za'Opatijo. Je pa tudi že zadnji čas, da se kaj naredi za naš kraj! — Kreislu, uredniku opatijske »Kur- und Badezeitung« se meša. To je eden, ki se za dr. Chonom smatra najbolj »kunštnega« izmed vseh opatijskih Nemcev, in vendar se mu tisti nemški možgani včasih, posebno sedaj pri tej vročini nekako skuhajo in svet se mu pri tem obrne, da včasih misli, da je Opatija oddaljena le par metrov od Berolina, včasih p« da stoji kje v sredi Italije. V sobotni številki svoje germanske cunje sili in roti vse nemške glave v Opatiji* da naj vendar spravijo skupino skupaj, ki naj bi predstavljala nekako značaj Opatije pri slavnostnem sprevodu na Dunaju. V njegovih skuhanih možganih se je skuhala ideja* katere niti pes na maslu pečene ne bi pojedel; pravi namreč, saj ne bi bilo težko doliti dve ribiški ladji italijan-skih ribičev na dva voza, na katerih naj bi bila postirana tropična flora
1. Priloga »Slovenskemu Narodn" žt 124, dne 27. maja 1908.
in morska fauna. Po našem mnenju bi bilo pa še lepše, če bi za ti dve italijanski barki privezali Kreisla za ušesa, ki gotovo ne bi delal slabe figure. Mi mu samo priporočamo, da naj le ne zbada preveč z italijanskimi ribiči, ker bi se moglo dogoditi, da poj de iz Opatije lačen in raztrgan kakor je prišel v Opatijo, in da ga bodo morale tiste njegove lepe sestrične (?) hraniti, kakor hrani on nje sedaj. — Obdarjen postajenačelnik. Gospod Ludvik Kebat, postajenačelnik Matulje-Opatije, je dobil te dni od princa in prmcezinje Windisch-gratz prekrasno iglo z diamanti in krono za točno vodenje na postaji Mat ulje - Opatija. Gospodu Kebatu, ki je naš rojak, najiskreneje čestitamo! — Tujci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1907 do 20. maja 1908 22.955 oseb, od 14. do 20. maja jih je prišlo 359, a 20. maja je bilo v Opatiji nastanjenih 1755 gostov. Letos koncem aprila je bilo v Opatiji nastanjenih 1757 gostov več (21.440) proti istemu času lanskega leta (19.683). Dohodkov na zdravilišču i in godbeni pristojbini je bilo radi večjega števila gostov za 15.510 kron več. (90.979) proti lanskim dohodkom istega časa (74.569).
Grozno   ubojstvo v Opatiji ali sad  nemške vzgoje.   Iz  Opatije se nam poroča k včerajšnjemu poročilu: V nedeljo pozno zvečer je bilo v gostilni   »Ogris«   v   Opatiji zbrano pet  še  mlekozobih  mladeničev, ali pravzaprav pet  nedoraslih pobičev, ki so vsled slabe vzgoje sposobni za vse. Ti so bili Viktor Brieger (17 let star),   Gottfried   Brieger    (15 let star), Hamersan Joh.  (18 let star), Edelmann Leopold (17 let star), Ha-niersann Peter (16 let star). V njih bližini je sedel v celi Opatiji znani kot najmirneji mladenič 201etni ta-petnik  Dušan  H ad ž i č ,  Srbin in njegov   prijatelj   Josip Godina. Imenovanih pet cvetlic, iz nemškega vrta potrganih, znajoc, da sta dotična dva Srba, je počelo  zbadati in psovati prvti narodnosti, katere sta onadva, toliko časa, da sta Hadžič in Godina vstala, ne meneč se za brbljanje mlekozobcev   in   odšla okoli 11. ure ponoči proti   domu.   Ko sta dospela  do vile Stanzi,  pojavili so se pred njima naenkrat imenovani paglavci in navale na nju. Josipa Godino podero na zemljo,  in  ko se je Hadžič obrnil, da bi branil svojega prijatelja, zaleti se proti njemu 17-letni Viktor Brieger   in  mu zabode 6 eni široko bodalo s tako močjo naravnost v srce, da se je Hadžič zgrudil takoj mrtev na zemljo. Ljudje, ki so ravno prišli mimo, so priskočili in obkolili razbojnike, dokler ni prihitela   pozvana   policija,   spravila to mlado nemško razbojniško drhal na varno; mrtveca so prenesli v osrednjo policijsko  stražnico,   kjer se je odigral še en tragičen prizor. Ko je Hadžičev brat   zagledal   pred seboj mrtvega brata, padel je na njega, ga objemal, poljuboval in ga klical po imenu,  da se je človeku,  ki ima le nekoliko  poštenosti,  trgalo srce, ob tem   žalostnem   sestanku   živega in mrtvega brata.  Kar je bilo pa naj-groznejše pri tem prizoru, je bilo pa to. da se je bratu zmešalo in so ga morali še isti večer peljati z rešilnim vozom v reško bolnišnico. Mrtveca so prepeljali na opatijsko pokopališče v mrtvašnico.   Skoraj neverjetno, a le resnično vse to. In kdo je vsemu kriv. Vedno le naše c. kr. oblasti,   katere so gluhe,   kadar se predlaga, da naj tega ali onega iz-ženo. Poglejmo morilca! ]71etni fant in njegov 151etni brat,   kakor tudi obedveh oče, izgnani so bili odgon-skim potom iz Gradca, gotovo ne radi malih   stvari!   Poglejmo Hamer-sanne, sami mladeniči,   ki imajo že precej deliktov na svoji grešni skoz-inskoz nemški duši, in nič bolji Edelmann! To je roba, ki bi spadala že zdavnaj za železna vrata. A oni (in še je veliko število takih v Opatiji) od povsodi izgnani, so prišli v Opatijo, ker že nikjer drugje nimajo obstanka, in tu prično svojo — karijero zopet od početka in tu se drže varne. Zakaj? Zato ker so obiskavali in napolnili  nemško šolo v Opatiji in zato, ker govore blaženi jezik civilizirane    nemške   države,    in zato jim tudi naše c. kr. oblasti pri vsaki priliki za njih hudobna dela gledajo skoz prste. Pri vsem tem se pa seveda ne premisli, kaj bo iz Opatije ,če se vgnezdi ta civilizirani nemški mrčes v Opatiji. Pri tem se tudi ne misli, kakšni razbojniki bodo taki mladeniči, ki se že v svoji mladosti ne prestrašijo dvigniti bodala in ga nedolžni žrtvi zariniti v srce, šele ko dorastejo in ko drugo svojo šolo po parletnem zaporu zapuste.   To bodo tolovaji  in  grabežni  morilci! Zato proč ž njimi! Opatija naj se že enkrat pred takimi človeškimi izmečki, ki so bili že od povsod izgnani, očisti, dokler je še čas, ob prvi žrtvi teh komaj šoli odraslih tolovajev. Opatijski Nemci z vašim  židovskim vodjem na čelu, stavite to rožico na prsi in recite: To je naš sad, to je plod naše civilizacije! A široka rana ubo-
gega Dušana naj vam vedno lebdi pred očmi, dokler ne bode osvetena.
Ponoćno razgrajanje po tržaških ulicah. 123 ar eto van j v enem tednu.
Piše se nam iz Trsta: Leto bo sedaj temu, kar je ravnatelj tržaške policije izdal strog ukaz, da se ima are-tovati vsakega ponočnega razgrajača. Mislil je, da tako pride v okom ponočnemu razgrajanju pijancev. A da ni tega dosegel, dokazuje število razgrajačev, ki so aretovani od nedelje 17. pa do sobote 23. t. m. ponoči. To število znaša vsega skupaj 123 njih, in sicer: v nedeljo 21, v pone-delje 14, v torek 17, v sredo 15, v četrtek 22, v petek 15 in v soboto ponoči 19 njih. Kakor se vidi, tržaška policija žanje plevel, mesto da bi ga izpulila. Da povemo jasneje: V Trstu je bilo lani, v dobi, ko je bila izdana gori rečena stroga odredba o aretovanju razgrajačev, v Trstu točno 955 raznih pivnic: krčem, gosti-len in restavracij, izvzemši žganjar-ne, ki so morale že prej biti zaprte ob 8. uri zvečer. Obenem z ono odredbo je pa bila izdana tudi odredbifc, da ne smejo biti krčme nižje vrste odprte preko 10. ure zvečer, bolje gostilne da smejo biti odprte do polnoči, a finejše restavracije do 1. ure popolnoči. A v ravno isti odredbi je bilo rečeno, da bodo smeli krč mar j i prositi za dovoljenje, da sinejo držati odprto eno ali dve uri preko določene 10. ure zvečer. Prošnja mora biti kolkovana (kolek 1 K), a za vsako dovoljeno uro mora krčmar plačati 1 K. In tega določila se krčmar-ji seveda v najobilnejši meri poslužujejo. Krone, ki jih oni plačajo za taka dovoljenja, gredo v prid mestne ubožnice. In to je lepo in dobro, a kar ni dobro in lepo, je to, da se na ta način ohranjuje ponočno razgrajanje pijancev. Za mestno ubožnico je dolžna skrbeti občina, in ta bo za ubožnico poskrbela tudi brez onih kron, ki jih plačajo krčmar j i v svr-ho, da smejo svoje krčme držati odprte dlje časa v noč, da imajo tako pijanci priliko se ga tako napiti, da potem pozabijo na vse najstrožje policijske prepovedi in da vzlic tem prepovedim ponoči prepevajo in razgrajajo po ulicah. — Pa je še nekaj, ki je vredno, da tržaška policija vzame v pretres: Tatovi — ki jih je v Trstu žalibog toliko, da prehajajo iz Trsta celo v Ljubljano, v Zader in na Dunaj (glej slučaj Koren - Arzon-Jedrejčič) — ti tržaški tatovi dobro vedo, da tržaški policaji aretirajo in odvedejo na policijo vsakega, ki ponoči prepeva po ulicah. In ni li mogoče, da se oni posluži j o tega sredstva v svrho, da oddaljijo policaja od kakega kraja, kjer hočejo oni vlomiti in potem pokrasti? Cisto lahko: Eden njih se da aretovati radi petja. Redar ga seveda aretuje in odvede najprej na redarstveno stražnico, od katere je on (redar) odvisen, a potem na policijo. Pri tem izgubi redar najmanje poldrugo uro časa, a ves ta čas ni nikogar na njegovem mestu, kjer lahko tovariši aretovanega razgrajača vlomijo v kako tamošnjo trgovino in pokradejo. — Ne, gospoda: »H troppo storpia« pravi neki italijanski pregovor, ki bi se dal prevesti na slovensko: »Kar je preveč, je škodljivo!« Raje manj dovoljenj krčmarjem, da smejo držati odprte svoje beznice preko določene ure, pa bodo imeli redarji mnogo manj opravila s pijanci ter bodo lahko posvečali več pažnje čemu drugemu, ki je tudi več pažnje ne le vredno, ampak potrebno.
Iški Vintgar. Piše se nam: Med slovečimi tesnimi na Kranjskem bi morale eno prvih mest zavzemati doslej še malo znane divjeromantične, skoro 9 ur hoda dolge tesni ob Iški. Vsi oni, katere je doslej slučaj zanesel v to divjo krasoto, samega strme-nja ne morejo prehvaliti te na mnogih krajih romantične tesni. Nebroj slapov, vodopadov na obeh straneh, strmih, visokih pečin. Globoko med ozko strugo pa drvi in šumi bistra Iška naprej po slikoviti dolini. Med skalovjem rase rododendron; ob pe-čevju druga alpska flora; visoko po strmih čereh borovci, smrečice in drugi lesovi; v kristalno čisti vodi pa plavajo plemenite postrvi; oba bregova sta razorana in se raztegu-jeta v mnogo postranskih tesni z drugimi pritoki; čimbolj proti izviru (pri Lužarjih) tem ožja in bolj divja; proti barju nizdoli pa vedno prijaznejša in širša je soteska, ki bi se upravičeno smela imenovati Iški Vintgar. Doslej je preiskana soteska vsaj deloma do slikovitih »Krvavih peči«. Izletnikom se za sedaj priporoča le izlet od Iške vasi do Vrbice (pod Ustjem, pritok Zale), od tod je eventualno kreniti na zgorenjo pot na »Krvave peči«, potem dalje čez Rob v Velike Lašče, oziroma levo čez Kurešček, Golo na 2eljimlje in postajo Škofeljco.
Odkod je besega »lohača«? Ob cesti med" trgom Planina in selom Strmca na Notranjskem, prilično na sredi pota, se nahaja neka ograda, kojo gospodar imenuje »lohačo«. Po nekaterih vaseh na Notranjskem si-
cer izgovarjajo n. pr. ohenj, mesto ogenj; Tominec pravi: nor' pa dol' tam hore! itd.! Vendar pa tu ne gre misliti, da bi se beseda izvajala od log-ača, -log, -a, die Wiese, Au. Kajti kraj, kjer se nahaja navedena posest, je kraški, kamenit svet in ona njiva ali njih več je ograjena s suhim zidom! Torej ne log. Slovenski jezik ima mnogo ženskih imen s podal j šavo -ača; na pr. koza, kozača (Jurčičev Krjavelj!) glava, glavača, žena, ženača, ciza, cizača, rupa, -ača noga, -ača, vse to v pomenu kaj izredno velikega, nerodnega, tudi v porogljivem, zasmehujočem smislu! Po gori navedenih primerih bi se tedaj naša beseda lohača morala preleviti v lehačo, torej neka izredno velika leha-ujiva! Te besede Pleter-šnikov slovar še nima.
— Odlikovanje Štajerska dežel l a šolska nadzornika Peter Končnik in Leop. Lam pel sta dobila red železne krone III vrste.
Maglstratno pom uradnifttvo. V petkovi številki je prinesel »Slovenec" pod naslovom „Mestni pomožni uradniki in cesarjev jubilej" notico, v kateri kar na svojo roko v imenu pom. uradništva vprašuje in prosi, da bi se le-teh tudi spomnilo ob 601et-nici Nj Veličanstva. V soboto poslalo je celokupno pom. uradništvo „Slovencu" sledečo izjavo: Podpisani pomožni uradniki izjavljajo s tem, da niso a notico pod gori omenjenim našlo vom v nobeni zvezi in le obžalujejo, da se jih zlorablja s takimi neosnovanimi noticami. To izjavo podpisali so vsi gg. pom. uradniki. Toda vse časti vredni re-dakterji niso hoteli priobčiti te izjave z jalovim izgovorom: Za nas že zadostuje ta izjava. Ko te je nato zahtevalo v imenu vseh, da se mora priobčiti ta izjava, odgovoril je gosp. Stefe, da je že dobro in da tak popir ie Še prav pride za kak namen?! To presega že višek nesramnosti! Pomožni uradniki bi že storili sami korake, toda, ker vedo, da se jih bo gospod župan gotovo spomnil, jim tega ni treba. G. Štele tu pa povemo odločno, da naj pom. uradnike v naprej kar lepo na miru pusti, ker so in bodo shajali brez njega in njegovega „Slovenca"-Časti tata! Capito ?!
C kr davkarijskl la depozitni
urad v Celju Piše se nam: Ob službenem nastopu sedanjega davkarskega nadupravitelja gosp. Hasenbichla, katerega cenimo kot objektivnega uradnika, smo v cenjenem vašem listu odločno naglas al i, da pri tem celjskem uradu zahtevamo, da se tam prisodi slovenščini ono mesto in ona pravioa, ki ji gre! A varali smo se! Od tistih dob minulo je že več mesecev, a ostalo je vse pri starem. Slovenščina je še dalje uboga pastorka, ohola nemščina pa se slej ko prej oblastno šopiri pri davkariji v Celju. To je skrajno zapostavljanje nas Slovencev! Davkarija celjska obsega ozemlje, v katerem razen peščice Nemcev kompaktno prebivajo sami Slovenci. In v takem uradu imajo danes še samonemški pečat! Kategorično hočemo, da se to odpravi ter pozivamo posebno gosp. državnega poslanca F. Robleka, ki je nedavno v državnem zboru prav umestno interpeliral ravno zaradi preziranja slovenščine v naših uradih, da tozadevno čimprej stori svoje!
Davkoplačevalec.
„Akademija11 priredi v s o b o t o, dne 30. t. m, ob polu 9. zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma" javno predavanje. Predaval bo gosp. R. Pnstoslemšek o svojem potovanju po Bolgarskem, Turškem in Mali Aziji. Predavanje bodo ilustrovale krasne, na Dunaju izdelane skioptične slike iz Carigrada in Skutarija v Mali Aziji. Poslušalcem bodo na ogled tudi razne barvne slike iz turškega življenja ter turški in grški Časopisi. Vstopnina za predavanje znaša 20 v. Dijaki in dijakinje, delavci in delavke so vstopnine prosti.
II. ljudski tabor ali veliko ljudsko veselioo priredi, kakor že poroČano, pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v nedeljo, dne 31. t. m. na Koslerjevem vrtu. Na to veliko veselico se vabi vse narodno občinstvo, zlasti ker je poskrbljeno za vsestransko zabavo. Na pevskem sporedu so Štiri krasne skladbe in sicer Saohsova izrazita „Bolgarska davorija", priljubljena Foersterjeva „Povejte ve planine", dalje Saohsov „ Venec slovenskih narodnih pesmi", na kar posebno opozarjamo, ter Jos. Caniča „Živo biju srca naša". Igrala bo Društvena godba vse polno veselih, priljubljenih skladb skoro samo slovanskih skladateljev. Ljubke naše gospodične bodo v narodni noši prodajale pri postavljenih paviljonih, in kdor ima le količkaj sreče, bo lahko odnesel domov kakšen dobitek ali pa tudi več, ker jih je pripravljenih mnogo, pa tudi lepi so. Šaljiva pošta bo prenašala vseh vrat pozdrave in kdor ima bolj lahke pete, bo tudi lahko plesal, godbe ne bo manjkalo. Na
vstopnicah so številke, ki veljajo za srečke na živega k oš truna, ki se bo po sedmi uri zvečer izrežbal Ko-štruna si bo vsakdo lahko ogledal, ker smo za gotovo izvedeli, da pride tudi sam na veselico. Naš pirotehnik bo v mraku prižigal lep umetalni ogenj in se ie zdaj baha, da bo tak, da se bo vse iskrilo in možu lahko verjamemo, ker nikoli ne laže. Začetek veselice ob štirih pop. V nedeljo torej vsi na Koslerjev vrt!
Na binkofttno nedeljo, dne 7. junija bo birmovanje v Šiški ali velika pomladanska veselica na Koslerjevem vrtu, katero priredi slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec". Sodelujejo: Popolna „Društvena godba", „Tamburaški klub* in pevski zbor „Slavca". Spored je jako obširen iu zanimiv ter ga priobčimo v soboto.
Izid dopolnilnih volitev „Slovenske Matico11 je sledeči: Oddanih je bilo 96 glasov, veljavnih 83. Voljeni so za dobo 4 let: Dr. Jak. Sket 83, Maks Pleteršnik 82, Vilibald Zupančič 82 dr. M ha Opeka 79, Jak. Dimnik 78, Fran Maselj • Podlimbarski 74, dr. Fran MohoriČ 74, dr. L^op. Po-ljanec 74, Ant. K ob 1 ar 65, Silvester Škerbinec 62; za dobo dveh let pa L. Sohwentner 58 glasov. O zborovanju tega tako važnega kulturnega društva je priobčil „Sloveneo" le 29 vrstic, doČim ima za vsako brezpomembno malenkost cele kolone prostora!
Rusko akademičao društvo „Bukovina" na Dunaju priredi 4. junija t. 1. v dvorani gremija dunajskih trgovcev veliko slavnost v proslavo stoletnice velikega ruskega pisatelja N. V. Go golja. Slavnostna govornika bosta državni poslanec dr. Markov in predsednik „Bokovine" Za v ad o vski.
Akademičao društvo slove tiskih agronomov „Krasn na Dunaju si je izvolilo za letni tečaj sledeči odbor: Predsednik: agr. Al-bert Ve dernj a k, podpredsednik: geom. et. cnlt. tehn. Dragutin G listin č i č, tajnik: stud. fjr. Vojko Koprivnik, b a gaj ni k in knjižničar: stud. for. Ivan M oži na, namestnik: stud for. Robert Hartman, preglednika: stud. for. Franjo Špiller, stud. for. Gustav Hržič.
Družbi sv. Cirila In Metoda so poslali slovenski realci mesečnine za april 16 K 59 v, g. mestni župnik Iv. Vrhovnik pa jej je izročil 20 K, dobljene stavo neimenovanega. — Družba sv. C rila in Metoda razpolaga sedaj z razglednicami umrlega meoena Polaka. Zanimanje za te razglednice je bilo veliko, prvi komadi so se razpečavali po kroni. Seveda cena jim je določena, kot drugim družbenim razglednicam. Prepričani smo, da ga ni zavednega Slovenca, ki bi ne želel imeti slike velikega slovenskega rodoljuba Polaka. Naročila na te razglednice sprejema pisarna družbe sv. Čiri'a in Metoda v Ljubljani, „Narodni dom".
Vransko. Ciril-Metodova podružnica priredi v četrtek 28 t. m. izlet k Ceretu na Ldčico, kjer se bo vršila prosta zabava s petjem in godbo. Vsi prijatelji društva se vabijo, da se nam pridružijo.
Družbi sv. Cirila ln Metoda
je izrodil g. Raj ko Luokmann dar rodoljubov, zbranih okrog iz borno pečenega pujska v gostilni pri Tinčku v Hrastju pri Ljubljani. Darovali so gg.: Mat. Dolničar, vinski trgovec v Šmartnem pri Ljubljani, Jos. Sporn in R. Luokmann po 2 K; Uršula Dolničar, Kat. Dolničar, Ana Luokmann in I?an Dolničar po 1 K; Rezika, Angelca, Zorioa, Milica, Katica Dolničar in Raiko Luokmann [ml. po 50 v. Hvala iskrena!
Slovanski trgovski kongres. Deželna zveza čeških trgovskih gre-mijev sklicuje za 7. in 8. junija t 1. slovanski trgovski kongres v Prago Slovensko trgovsko društvo „Merkur" opozarja svoje Člane na to zborovanje ter prosi vse dotične Člane, ki se bodo tega zborovanja udeležili, da to društvu takoj sporoče.
Deželno pomožno društvo za bolno na pijući h Občine Javorje, Stara Loka, Kovor, in Sorioa, vse v okrajnem glavarstvu kranjskem, pristopile so deželnemu pomožnemu društvu za borne na pljučih kot druŠtveniki.
Slovansko predstave v Maribora člani slovenske drame prirede v „Narodnom domu" v Mariboru te le predstave: Danes, v sredo, „Ob lastnem kruhu", v četrtek, 28. t. m, Cankarjevo „P oh u j sanje v dolini šentf 1 orjanski", v soboto, 30. t. m., Meškovo „Na smrt obsojeni", v nedeljo, 31. t. m., opereto „Mamselle Nitouohe" in v ponedeljek, 1. junija, „ V e 1 i k a srenja". Začetek predstave vsakokrat ob 8 zvečer.
Maribor. Izlet k Sv. Urbanu priredi „Slov. čitalnioa" v Mariboru v nedeljo, dne 31. t. m. Zbirališče „Narodni dom" ob pol 2. pop., odhod ob :t/42.; izletnike spremlja pevski sbor. Gostje dobrodošli!
Maribor. Zabavni - poučni večer v spomin 4001etnioe Trubarjevega rojstva priredi v Mariboru „Slovanska čitalnica" dne 4. junija (v četrtek) ob 8. zvečer v mali dvorani „Narodnoga doma". Govorita g. dr. Anton Medved in dr. Ljud. Pivko o Primožu Trubarju, o po-četkih slov. književnosti in o kulturnem stanju slovenskega naroda v reformacijski dobi. Vstop je prost. Gostje dobrodošli!
Poročil 80 Je danes v Gorici g. Josip Cian, uradnik Južne železnice, z gdč. Jelko Nodusovo.
Gasilno draštvo v Begunjah priredi v nedeljo 31. t. m. v Begunjah slavje s keglanjem, prosto zabavo in godbo.
Nafti vozni redi. G. L. Pevalek nam piše, da vozni red ni tako pomanjkljiv, kakor se mu je očitalo preteklo soboto. Brzovlak Št. 1 a je naveden v voznem redu, tudi meŠaneo z Zidanega mosta v Zagreb, izpuščena sta samo osebni vlak iz Maribora in vlak št. 25 z Jesenic na Bled. Sicer pa izide v najkrajšem času, na i brže že si. junijem nov vozni red, ki bo natančno in popolnoma pravilno sestavljen, da ga bo lahko rabil vsakdo.
Ustmena matura na državni gimnaziji v Celin se prične letos dne 20. julija pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika Lampla. — Šolsko leto se zaključi 4. julija t. 1., a zrelostni izpiti se začno tako pozno! — Če se pomisli, da je do 60 kandidatov, potem bode trajalo izpitovanje do konca julija, vršilo se bode torej ob — pasjih dneh. Tako se neguje zdravstvo pri nas! Cele kupe odredb vedno izdajajo glede higijene, v praksi postopajo pa ravno nasprotno tem odredbam. — To je metoda naše avstrijske učne uprave!
nLega lfaiionale" je imela lani v primorskih deželah 159 715 K dohodkov in 134.147 K izdatkov. „Lega" je imela vseh dohodkov lani 249 860 kron. Skupnega premoženja ima sa 746 562 K Svojega kolka je prodala za 15 000 K, za vžigalice je nabrala v zadnjih dveh letih 9000 K. Letos so zadnjih prodali že za 3445 K. Tako odmeva s skupščine „Lege", ki je bila v nedeljo v Rivi. Leta 1910 bo glavna skupščina v Gorici. Ta sklep je drzna provokacija Slovencev. Goriški Slovenci protestirajo proti temu in zahtevajo, da se skupščina „Lege" ne sme vršiti v Gorici.
Umrl Je ravnatelj zdravilišča Gleichenberg na Štajerskem, inženir Juri Bar del.
Bol kolesarja s strupenim modrasom Poroča se nam: Ko je te dni kolesar T. O. vozil iz Trsta na Reko, je imel smrtno nevaren boj z modrasom. Pri oerkvi sv. Pavla onkraj vasi Rašice se vije oesta navkreber in kolesar je moral napeti vse svoje moči, da je polagoma dospel na vrh. Niti opazil ni, da je — ko se je kolo le pomalem naprej pomikalo — zadel v rep na solnou ležečega modrasa. Kakor bi trenil, je bil modras na kolesu. Kolesar — novinec — je že mislil, da je izgubljen. Cesta je pričela silno padati proti Šapijanam. Da bi s kolesa skočil, niti misliti ni bilo; kolo je z vso negi o s tj o drvelo nizdol. Tri Četrt modrasa je bilo na kolesu ovitega, zadnji del vlekel se je po cesti. Modras je grozno puhal, nekako divje žv žgal, ter čakal trenotka, da zasadi svoje strupene zobovje v kolesarja. Ko se je cesta zopet obračala proti rebri, je kolesar vedel, da ni druge reš.tve, kakor da kolikor naglo s kolesa skoči. Pa tudi od bolečin razdražena žival se je pripravljala za obupen naskok; čim bolj polagoma se je pričelo kolo pomikati, tembolj živahno je obračal modras svojo strupeno glavo. Kolesar napne vse svoje moči ter skoči od zadaj raz kolo, telebne na cesto in se kolikor mu moči Še pripuščajo, hitro na noge postavi. A še hitrejši je bil modras. Kolo se je zvinilo ob cestni jarek, a modras se je strahovito hitro droga odvil, prilezel je do sredine ceste — zadnji del njegov je bil ves razmesarjen, ker je med vožnjo zadeval ob cesto ter grozno puhal. Ves prizor je videl po cesti idoč Človek, zagrabil je kamenje, ter se spravil na strupeno golazen. A opravil ni nič. Prvi kamen ni zadel modrasa, pač pa je slutil modras novo nevarnost. In ako bi sam ne bil videl, bi nikoli ne veroval, da se kača spusti za človekom. Grozno žvižgajoč se je modras zapodil proti prišleou, ki jo je pobrisal kolikor so ga noge nesti mogle. Razdražen modras jo je popihal v bližnje grmovje, ter se nama izgubil. Kolesar je poprosil moža, po imenu Sarina, naj ga spremi do bližnje šapijanske postaje, od koder se je odpeljal na bližnjo Reko. Mož leži še danes doma bolan — bolan od prestanega strahu pred modrasom in smrtjo.
Glede tatvin v svobodni Inki v Trstu. Pred par meseci smo priobčili notico pod naslovom: „Pešanje transitnega trgovinskega prometa in
tatvine v svobodni Inki v Trstu.u V oni notioi smo povedali, kako se v tržaški svobodni laki gode dannadan tatvine in smo v svrho dokaza resničnosti te naše trditve navedli par tipičnih slučajev. Tem slučajem moramo danes dodati še dva: Dne 12. t. m. je neki parnik prinesel iz Bue-nos -Avresa nekaj zabojČkov, v katerih je bilo več raznih srebrnih predmetov za tržaški trgovinski muzej. Pošiljatev je bila naslovljena ekspe-dicijski tvrd ki Sobenker & Comp. Ta tvrdka je poslala svoje uslužbence po dotične zabojČke z ukazom, da jih dajo pregledati na carinskem uradu. Uslužbenci tvrdke Sohenker so to res storili, in potem so zabojčke prepeljali v mesto, v skladišče tvrdke Sohenker. Naslednji dan je direktor trgovinskega muzeja, ki je bil obveščen o prihodu te pošiljatve, odredil, da se preneso zabojČki v muzej. A ko so uslužbenci tvrdke Sohenker prinesli zabojčke v muzej in jih je direktor muzeja pregledal, je manjkalo iz njih najmanj tretjina vseh predmetov. — Sedaj o drugem sla čaju: Še dne 23. marca t. 1. je bil gospodu Mariju P ar i si, uradniku v Iuovdovem skladišču v svobodni luki, izročen omot, v katerem je bilo par debelih, še neobdelanih demantov v skupni vrednosti 5000 kron. Omot z demanti je bil poslal v skladišče nad-poroČn k Llovdovega parnika „Tebeu, g. Rotte. — G-. Parisi je mornarju, ki mu je izročil omot, dal in lastnoročno podpisal potrdilo, da je omot v resnici prejel. Dne 20. t. m. je pa dospela Llovdovi družbi reklamacija po onem omotu z demanti. No, omota ni nikjer več. G. Parisi trdi, da se ne spominja, kam in komu ga je dal v shrambo. Upravni svet Llovdove družbe je pa prijavil g. Parisiju, da smatra njega odgovornim za ta dogodek in da bo moral on plačati onih 5000 kron.
Poratne razprave v Gorici se prično v ponedeljek. Določenih je 6 razprav. 1. junija proti K. S. Berga-danu radi tatvine. 2. junija proti vGorici" radi žaljenja časti potom tiska (tožijo 3 rihemberški učitelji). 3. junija proti A. Miloccu radi zlorabe uradne oblasti. 4. junija proti „Soči" radi žaljenja časti potom tiska (ostalo še iz porotnega zasedanja lani. „Šalamarji" iz Pevme! „Tožttelj" je "MiVali Brezigar). 5. junija proti A. Benussi in Fr. Jase h i radi žaljenja časti potom tiska (preneseno v Gorico iz Rovinja). 6 junija proti cigankama Jos. Hudorovič in M. Kavi s radi goljufije.
Štrajkalo delavke v tovarni testenin tvrdke bratov Girardelli v Trstu zaradi tovarniškega reda.
Zopet   velikanski   ogenj v
Žumberaku* Te dni smo poročali, da je v Žumberaku ob hrvaško slovenski meji pogorela cela vas Pe-tričko selo. Zdaj se naznanja o drugem požaru, ki je zopet uničil celo vas in to spet v Žumberaku. Pogorelo je selo ReŠtovo z 20 hišami in 72 gospodarskimi poslopji. Škode je do 80000 K, zavarovalnine pa le 3000 K. 112 oseb je brez strehe. Zažgali so delavci, ki so razstrelje-vali kamenito steno, pri čemer je ogenj švignil v bližnjo slamnato streho. Po čudnem slučaju je ostala hiša, v kateri je bil rojen hrvaški vseučiliški profesor Tadija Šmi-Č i k 1 a s , popolnoma obvarovana ognja.
Zaradi goljufije so zaprli na Dunaju 271etnega odvetniškega kon-cipijenta Aleksija pl Miklautza ie Maribora. Miklautz je sin bivšega mariborskega odvetnika in obč. svet. Miklautza.
Vsega v ranab so našli pri
OtoČah pri Celovcu italijanskega opekarskega delavca Pietro deCrooca, ki bo za poškodbami najbrž umrl. Menda ga je obdelal kak tovariš, ko se jima je preveč razgrela kri.
Z raztopljenim svincem se le Opekel v G andorfu na Koroškem delavec Štefan Kološa, ko ga je nesel v posodi, pri tem pa padel. Zgubil je oko vsled poškodb. Obraz ima ves razjeden.
Ubila 80 le v 50 metrov globoki jami blizu Rodika pri Sežani slaboumna posestnica Frančiška Poč-k a j.
Smrtna nesreča. Pri Kopru se je prevrnil težko obložen voz na 34-letnega delavoa Mihaela Santi n a, ki je vsled dobljenih poškodb umrl.
Tat vreč. V Trstu so zaprli 45-letnega tesarja Henrika Glavnika iz Čakavoa, ki je prodajal vreče, katerih je bilo lani ukradnih 500 neki on do t ni tvrdki.
Brivski pomočniki v LJubljani so stopili danes, 27. maja v pasivno resistenco. Zahtevali so od delodajalcev zvišanje plač in pa skrajšanje delavnega časa. Ker pa delodajalci pian mogli ustreči zahtevam pomočnikov, proglasili so pasivno resistenco, oziroma Če v teku štirinajst dni ne ustrežejo zahtevam pomočnikov gtofujo v splošno stavko. Zahteve, ki so aa brivsko obrt zelo občutljive, so m+A drugimi, da se brivnioe izvzemši
sobote, nedelje in praznike odpirajo ob 7. uri zjutraj in zapirajo ob 8. uri zvečer, opoldan zahtevajo eno uro prostega časa za obed in pa 6 popolnih norm v letu. Slavno občinstvo se tem potom vljudno prosi, da se blagohotno ozira na razmere, ki so nastale pri tem obrtu, slasti pa, da se ob sobotah in nedeljah opusti striženje las, ker to znatno ovira točno in dobro postrežbo. Pooblastil se je poseben odbor zadružnih članov in pa načelstvo pomočniškega zbora, da vodijo pogajanje med gospodarji in pomočniki.
Velika nesreča z avtomobilom.
SnoČi okrog 6. ure je pripeljal eleganten avtomobil z napisom „Automobile Club Trieste" K 379 po državni cesti od Celja proti bistriškemu mostu pri Domžalah. Tikoma pred mostom sreča voznika, čigar konji so se jeli plašiti. Šofer se je si3er izognil, a pri tem zadel vsled brze vožnje v obcestni kamen s tako silo, da je bil globoko zakopani kamen izruvan. Obenem je krmilo odpovedalo, in avtomobil je zavozil v nasprotno stran mostu v ograjo, katero je odtrgal in avtomobil se je s štirimi osebami zvrnil v strugo Bistrice. Pri tem si je en mož zlomil nogo, diugi pa spahnil v rami roko ter dobil v prsih poškodbe, da bo težko okreval, ostala dva pa sta dobila le lahhe poškodbe. Avtomobil je momentano neraben ter potrebuje znatne reparature. — Opetovano smo že ožigosali v dopisih in člankih to nevarno hitro vozarenje, pa se zdi, da je vsako tako svarjenje bob ob steno. Avtomobilisti pač menijo, da za nje ne velja nobena varnostna odredba več. Po podobnih britkih izkušnjah pa bode tudi avtomobiliste same izmodrilo, kako imajo voziti so-sebno skozi živahno prometne kraje. Končno je omeniti, da gre domžalskemu g. stražmojstru F. Burji vsa čast in zahvala, ker je v prvi vrsti sam sodeloval, da je šla rešilna akcija hitro izpod rok.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarni ,(Evropa" ima od danes do vštetega torka sledeči zanimiv spored: Prevare na meji. (Komično. — Po naravi). Avtomatična dojilja. (Smešno). Iščem stolioo. (Komično). Hamlet. (Pretresljiva zgodovinska drama). Služkinj ni več! (Jako smešno) Zaradi praznika v četrtek se vrše predstave za učence v petek. — V petek sodeluje „Društvena godba" pri predstavah ob 5., 6., 7., 8. in 9. zvečer.
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes zvečer v meščanski pivovarni (A. Dekleva), Sv. Petra cesta društveni koncert za člane. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za i Člane prosta, nečlani plačajo 40 v.
„Društvena godba llnbljan-ska(< koncertuje jutri popoldne v restavraciji „Zeleni hrib" (Dolenjska cesta). Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina prosta. —!*Jutri zvečer je koncert v hotelu „Ilirija". (Kolodvorske ulice). Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Radi m a za št v a sta stala danes pred tukajšnjem deželnim kot vsklic-nim sodiščem Evgen in sestra Izabela M u 11 ne r, ki sta leta in leta zdravila v Ljubljani in drugod razne ljudi in jih tudi ozdravila. Naši Čitatelji se gotovo še spominjajo, da je ljubljanska mestna policija v začetku letošnjega leta v njunem stanovanju na Starem trgu št. 17 našla celo lekarno za cel voz najrazličnejših zdravil, tudi taka, ki jih je dobiti v lekarnah le proti zdravniškemu receptu. K obtožencema so se hodili zdravit najraznovrstnejsi ljudje, priprosti kakor premožni, delavci in aristokracija. Od nikogar nista hotela vzeti denarja i| kdor jima je kaj dal, dal jima je le po ovinkih, ali da je skril denar v posteljo, ali pa ga poslal po pošti pod izmišljenim imenom. Pred okrajnim sodiščem sta bila obsojena 2. aprila Evgen Miillner na en mesec ječe, 'sestra pa na 14 dni, češ, da sta izvrševala zdravništvo kot obrt. Zoper to sodbo sta se pritožila po dr. Božidarju Vodnšku. Pri današnji vsklicni razpravi, ki ji je predsedoval višji dež. sodni svetnik g. Pole, sta izjavila obtoženca, da sta zdravila ljudi, ker so se jima smilili, ker jima zdravniki niso mogli pomagati. Denarja da je podedovala obto-ženka po materi 8000 K. Denar, ki sta ga dobila, so jima ljudje zvijačno podtaknili. Obtoženka je k razpravi prinesla čez 4000 goldinarjev denarja, da bi s tem dokazala, da ima premoženje, od katerega lahko živita z bratom. Ko se je obtožencu prečitala ovadba mestne policije, ki je naznanila, da je Miillner dejal, da si je diplomo napravil v zabavo, skočil je obtoženec pokonci, kričal, da ni res in udaril ob mizo. Zagovornik dr. Vodušek je predlagal oprostilno razsodbo. Obravnava se je nato preložila in se konča danes zvečer.
Pojasnilo. Jos. Jug iz Novega Vodmata nam piše, da ni res, da bi pil lizol, kakor so poročali listi, marveč da je le zaradi glavobola vzel v preveliki   množini morfija,   kar je
povzročilo, da se je onesvestil.
Nova odredba v mestnem zgla-ševalnem uradu v Ljubljani. Mestni magistrat ljubljanski je po vzorcu vseh večjih mest avstrijskih odredil, da bo od 15. junija 1908 dalje mestni zglaše valni urad dajal zasebnim strankam naslove samo na posebnih v to svrho določenih tiskovinah. Na vsak tak vprašalni listek — ki stane 10 vinarjev — zapiše stranka natančno vprašanje in uradnik ji nanj zapiše odgovor. Vsak vprašalni listek velja samo za enkratni naslov in sicer ene stranke odnosno osebe. Večje tvrdke lahko dobe take vpra-šalne listke v zvezkih po 100 komadov za deset kron. Stvar je praktična iz več ozirov. Pred vsem je uradniku takoj mogoče najti pravi naslov, ker ima vse potrebne podatke pri roki. Pri ustni napovedi pa se često dogaja, da stranke slabo, nepravilno in tudi pretiho imena izgovarjajo, kaj rade tudi črke zamenjavajo, če se le količkaj slično glase n. pr. Hočevar in Koče var, Bizjak in Vizjak itd., kar povzroča nesporazumi j en j a in je končno delo popolnoma brezuspešno. Vse te težkoče pa prenehajo z vpeljavo vprašalnih listkov, ki se po vseh mestih vrlo obne-sti. Upati in želeti je, da se tudi v Ljubljani občinstvo v kratkem privadi te praktične odredbe.
Zanimive znamke. Med jubilej-skimi znamkami po 35 v jih je na vsaki poli tudi par pokaženih. Le-te imajo na znotranjeni besedilu mesto Franz »Eranz«. Nabiralci znamk se za to redkost kar pehajo in hodijo od trafike do trafike in se priporočajo zanje. Zgode se tudi slučaji, da kupijo celo polo znamk samo zato, da jih kdo ne prehiti. Nekateri bi jih baje radi plačali po 5 in 10 K, samo da bi jih dobili. Bržkone ne bodo dolgo časa v prometu, ker jih bodo odstranili, oziroma izrezali zaradi orto-grafične napake.
Aretovan je bil danes na brzojavno rekvizicijo okrajnega sodišča v Mokronogu trgovec O. F. iz Dolenjskega, ker je sumljiv goljufije. Policija ga je izsledila v nekem hotelu.
Karambol. Predvčerajšnjim je voz električne cestne železnice na Poljanski cesti zadel v mesarski voz mesarja Ivana Kočarja, kojega voz se je prevrnil in tako poškodoval, da ima navedeni gospodar 40 K škode.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 13 Slovencev, v Beljak je šlo 37, v Heb pa 35 Hrvatov.
Izgubljena je zapestnica iz mo-zajika in srebrna tula ura, ki je imela na pokrovu vrezana dva golobčka.
Drobne novice.
— Plače častnikom deželne brambe se zvišajo istočasno kakor ostalim častnikom ter ne bo v ta namen treba posebne predloge.
— Iz ječe so oprostili v Tiflisu neznani možje 18 kaznencev. Najprej so umorili paznika, ustrelili oba vojaka na straži ter vrgli v stražnico bombo.
— Potopil se je norveški parnik »Olaf« na povratku iz Južne Amerike v Antverpen. Na parniku je bih* 37 mož, ki so vsi utonili.
— Umrl je v Budapešti bivši hrvaški poslanec Gjurkovič, hud madžaron in ljubljenec grofa Khue-na.
— »Kopeniški stotnik« V* Voigt,
je v ječi začel bolehati; napravil je prošnjo na cesarja za pomiloščenjc. Prošnjo je priporočil kaznilnični zdravnik pa tudi vodstvo kaznilnice.
— Avtomobili za prevoz topov. V Dunajskem gozdu so delali te dni zanimive poskuse. Pred topove so pripregli avtomobile ter jih prevažali čez griče in jarke na daljavo 00 km. Poskusi so se tako dobro obnesli, da pride eas, ko se pri topni-čarjih nadomestijo konji z avtomobili.
— Velika nesreča v Varšavi. V
kleti pod dekliškim lice jem je nastala eksplozija s požarom. Pri eksploziji so bile štiri osebe ubite, nad 30 oseb pa je bilo ranjenih. Vsled zru-šenja sosednje hiše je bilo še šest oseb ubitih. Gojenke so prestrašene začele skakati skozi okna drugega nadstropja ter se jih je tudi več ubilo.
— Krvavi spopad med kmeti in orožniki v Galiciji. O spopadu v Czernihovu je resnica sledeče: Neki deček je ribaril v potoku ter ga je zaradi tega orožnik aretiral. Mati pa je orožniku dečka iztrgala ter zbežala ž njim v vas ter s kričanjem alarmirala vaščane. Kmetje so se začeli zbirati okoli žene in dečka, da ju varujejo. Neki gozdar je ustrelil v zrak, da bi kmete prestrašil. Orožniki so mislili, da je kdo iz gruče kmetov ustrelil proti njim, vsled česar so izstrelili par salv. Izmed ranjenih so včeraj zopet umrli štirje, tako da je dosedaj vseh žrtev že devet, a 15 oseb je še hudo ranjenih. Pogreba se udeleže maloruski poslanci ter se je bati pri tej priliki izgredov.
Bazne stvori.
* Črni kočij až ideal milijonarke.
Bridgeport, Conn., 30. aprila. 2e dalj časa je imel Henry Johnson Lord, bogati posestnik konj in milijonar v Bridgeportu, na sumnji svojega črnega kočijaža, da mu hodi pri njegovi ženi v zelje. Ko je še dobil Lord kopico zaljubljenih pisem v miznici svoje žene, ki jih je slednja pisala črnemu kočijažu, je pa Lord obupal in zahteval razporoko od svoje žene. Da je Lordova žena črnega A morja res ljubila, da, skoro oboževala, se razvidi iz sledečega pisma: »Moj biser in ljubček Harry! Prosim te, potrpi, ljubček, ne zapusti me.Veš namreč, biser moj, da si mi nekega dneva omenil, da me ne boš zapustil, ker veš, da si edini, katerega jaz ljubim. Vse na svetu, kar imam, bi dala tebi. Vem, ljubček, da ostaneš pri meni, če te prosim. V soboto, če ti od-ideš, bom popolnoma sama. S kom se naj kratkočasim, če ne s teboj. Brez tebe umrem. Prosim te še enkrat, ne zapusti me. Popolnoma tvoja lastna, ki tebe bolj ljubi kot samo sebe.« Lord je spoznal svojo ženo v New-Yorku, ko je ravno prišla iz kolegija; hči je neke družine iz juga, ki je znana po lepih ženskah. Zamorec, katerega je Lord vzel v službo, ker je bil jako vešč pri konjih, je črn kot vrag, toda krasne rasti. Kmalu ko je prišel črnec k Lordu, so prišli ljudje z raznovrstnimi govoricami, ki so se tikale Lordove žene in zamorca. Tudi Lordu se je pričelo kmalu svitati. Lastnoročno je Lordova žeua, dasi milijonarka, pospravljala zainorče-vo postelj in nekega dne jo je njen mož preseneežl, ko je prala črnčeve nogavice. Družina ima štiriletno deklico, katero Lord zahteva za sebe.
* Živali kanibali. O živalih-ka-nibalih se more govoriti le, če prosto živeče živali požro svoje sovrstnice. Takih kanibalov je neverjetno veliko. K tem spada predvsem volk. Da trop volkov pozimi, ko je lakota najhujša, napade najslabše člane svoje družbe in jih pohrusta, bi še ne bilo imenovati kanibalizem, kajti v sili hudič muhe je. Toda znani so slučaji, ko so volkovi raztrgali in požrli vsakega bolnega in težko ranjenega tovariša, četudi niso bili lačni. Tetka lisica ni nič boljša. Nekoč se je ujel lisjak čez noč v past in se ni mogel rešiti. Prišel je tovariš, ki ga je začel gristi in zreti z največjo slastjo. Lovec je moral kanibala ustreliti, če je hotel, da je prenehal s svojo pojedino. Šest mladih lisic se je nekoč igralo, nato so se pa steple in eno hudo ranile. Ranjenka jim je hotela uiti, toda tovarišice so je v trenotku obkrožile, napadle in požrle. Istota-ko se je zgodilo mlademu lisjaku, ki je bil obstreljen, pa se je še privlekel do svoje luknje. Ko so jo čez nekaj časa odprli, so ga njegovi bratje že pojedli brez vsakih ceremonij. Pravi kanibal je tudi krt, ki nikdar ne živi s tovarišem v prijateljstvu. Ako se snideta dva krta v času rie-parjenja, začneta takoj dvoboj, ki se navadno konča s smrtjo enega izmed njih, večkrat pa tudi oba pogineta na bojišču. Najbolj ljubosumno in najbolj divje se bojujeta dva krta istega spola med seboj. Izid je navadno ta, da tisti ,ki podleže, pogine in da ga nasprotnik takoj požre. Kakor krt, tako je tudi rovka ali hrčka kanibal. Da je krokodil kanibal, je znano. Neka vrsta dvoživk ali repti-lij je ribe in se tako silno množi, tla mora končno zreti svoje lastne mladiče. S tem se njeno število zmanjša, ribe se ta čas pomnože in stvar se začne zopet od kraja. Pripomniti je, da vse vrste krokodilov žro svoje mladiče tudi takrat, če je dosti rib na razpolago, vsled česar so pravi pristni kanibali ti krokodili.
* Radoveden knez. Pretekli teden je prispel v Njujork veliki parobrod »Lusitania«, na kateri je vso pot iz Evrope v Ameriko opravljal posle kurjača knez Volkonski, ki se je hotel prepričati, ali je usoda parobrodskih kurjačeV res tako huda, kakor se opisuje. Knez sedaj izjavlja, da je izkušnja prekosila vsa njegova pričakovanja.
Izpred sodlfto.
Kazenske obravnave sred deželnim
sodiščem.
Znani Kuralt pred sodiščem. Franc Kuralt, 61 let stari posestnik v Kranju, je ne samo doma, temveč daleč okoli znan zaradi svoje sirovosti kakor tudi telesne moč* i. Pravcate preglavice je pa delal svojemu najemniku B^nriku \Venzlu, ki je imel tak strah pred njim, da je vedno revolver pri sebi nosil. Kuralt mu je namreč dal svojo gostilno za 6 let v najem, in tega se je kesal. Prišel je dne 11. novembra m. 1. v njegovo gostilno, jel po mizi razbijati, prevrnil je tudi eno mizo s pijačo vred, in delal tak hrup, da so gostje odšli. Najemniku Wenzlu je zapretil, da ga bo pretepel, da mu bo vse rebra polomil, potem pa vrgel v stra-
nišče, sploh da bo ravno tako ž njim naredil, kakor s prejšnjim najemnikom krčme, Oblakom, ki je vsled tega umrl. Zaradi tega nasilnega postopanja se je dvignila proti Kural-tu meseca januarja t. 1. obtožnica, katero je pa moralo zaradi na novo došlih kažnjivih dejanj državno pravduištvo umakniti. 2e nekaj dni I>o vročitvi obtožnice je jx>stal Kuralt zopet nasilen in znova grozil \Venzlu s pretepom in ubojem. Dne 14. marca se je pa vmešaval med službo opravljajoča orožnika in kršil zakon po § 312. k. z. Dne 27. marca se je vršila proti Kuraltu glavna razprava, a sodišče jo je odgodilo zaradi preiskavanja njegovega duševnega stanja. A že drugi dan je izvršil novo hudodelstvo. Lovrec Kožuh, ki je prišel kot gost v njegovo gostilno, nazivljal ga je z »gospod Kuralt«. To je bilo obdolžencu preveč, češ, da on ni gospod, marveč kmet. Zgrabil je bil Kožuha, ga vrgel ob tla in ga osu val z obuto nogo tako, da se mu je vsled tega ravnanja vnela trebušna mrena. Slučajno navzoči krošnjar Jožef Berlando se je zavzel za Kožuha, a je slabo naletel, kajti Kuralt ga je s pestjo s tako silo v rebra dregnil, da mu je zlomil eno rebro in ga težko poškodoval. Tri dni jm) tem dogodku je imel s svojim hlapcem Valentinom Jenkom rabu-ko. Na dvorišču sta se nekaj spore-kla, in ker mu je hlapec odgovarjal, ga je pograbil Kuralt in ga s tako silo vrgel ob tla, da mu je i^pahnil levo laket v rami. Obdolženec se je imel pa tudi zagovarjati zaradi razžalitve člana cesarskega rodu, ker je o pokojni cesarici Mariji Tereziji nespoštljivo govoril. Izvedenci so potrdili, da obdolženčeva nasilstva niso nikakršna posledica njegove dozdevne duševne bolezni, na kar se on v svojem zagovoru sklicuje, marveč le znak njegovega nasilnega sirovega značaja in pomanjkanja volje brzdati svoje hude nagone. Sodišče je Kuralta, kateri ima že 25 predkazni, po cel dan trajajoči obravnavi obsodilo na 20 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
Tepež. Janez K v e d e r , posesi nika sin in Andrej Kristane, oba iz Srednje vasi, sta se nekaj med seboj sporekla, česar posledica je bila, da je Kveder svojega nasprotnika z nožem s tako silo v vrat sunil, da mu je predrl močnoobeko in je vzlic temu segla ostrina   noža cm v vrat.
Kveder se zagovarja, da ga je Kri-stanec s steklenico po glavi udaril. Obsojen je bil na 5 mesecev ječe.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Telefonsko in brzojavno poročila.
Avstrijski  slovanski  poslanci v IV-tr ogradu.
Petrograd, 27. maja. Snoči zvečer ob (5. je bil na čast poslancem <lr. Kramaru, Hribarju in dr. Hlibovie-kemu banket v restavraciji Donona. Banketa so se udeležili člani »Slav-janskega blagotvoriteljnega občestva«, »Gališko - ruskega občestva«, »Slavjanskega oddjela ruskega >o-branja in soborne Rusije« ter razni druge ugledne osebe. Ob polu 10. zvečer so se gostje odpeljali v Pavlovsk na koncert, kjer je godba igrala razne slovanske točke. Danes dopoldne je bila slovesna služba božja v kate drali sv. Izaka. Xa to je sprejel ministrski predsednik Stolipin dr. Kramara, Hribarja in dr. Hlibovickega v posebni avdijenei, ki je trajala izredno dolgo. Danes zvečer je »raut<; v Aleksandrovski dvorani mestne dume. Te prireditve se udeležijo: ministrski predsednik Stolipin z vsemi ministri, predsednik dume Homja-kov, mestni župan z občinskim svetom, načelniki vojaških oblasti pe-trogradske garnizije, razni poslanci in člani vseh uglednejših društev. Na večeru sodeluje operna pevka M. J. Dolina. Jutri dopoldne ob 11. je zborovanje v klubu »obščestvjonih dje-jatelej«. Po zborovanju odidejo dr. Kramar, Hribar in dr. Hlibovicki v gosudarstveno dumo. Zvečer je prijateljski sestanek v klubu na časi gostom. Na tem sestanku bo predaval general 'Volodins* rov o svojem potovanju med zapadne Slovane, dr. Vergun pa o temi »Sinteza slovan-ske misli«. V petek popoldne se nadaljuje posvetovanja v klubu glede vseslovanskega kongresa, zvečer pa je poslovilni banket v restavrantu Kjuba. ETlemu banketu imajo pri-stor> le povabljene osebe.
Brambni odsek. Dunaj, 27. maja. Domobranski minister Georgi je v današnji odse-kovi seji podal obširna pojasnila glede uvedbe dveletne vojaške službe.
Poslanska zbornica. Dunaj, 27. maja. Današnje seje
se je udeležilo izredno veliko Število poslancev. Minister notranjih poslov baron Bienerth je odgovarjal na včeraj stavljene interpelacije glede dogodkov v Černihovu. Med njegovim govorom je bil velik nemir med socialnimi demokrati in Malo-rusi, ki so ministra neprestano motili z medklici. Na to se je nadaljevala glavna razprava o proračunu. Govorili so poslanci C hi ari, Grigoro-vioi, dr. pl. Stranskv in Budig. Prihodnja seja bo v petek.
Jubilejno prireditve.
Dunal 24. maja. ?Fremdenblattu dementuje vest, da bi se prišli tuji polki, katerih lastnik je cesar, poklonit na Dunaj. List pravi, da so z jubilejnim sprevodom definitivno zaključene vse jubilejne slavnosti. Zagrebš a univerza ima 3 dijake.
Zagreb, dne 27. maja. Do sedaj so se vpisali na univerzi trije dijaki: Žida Simon in Steinfel in srbski madžaron Kerdioh, ki je uslužben pri deželni vladi. Vlada bo inskrib-cijski rok podaljšala do 31 t. m. No, vkljub temu se je nadejati, da se razen tega trifolija ne vpiše nobeden drug akademik.
Čudna zaplemba.
Zagreb, 27. maja. Glasilo bana Raucha „Ustavnost" je doletela sooči čudna konfiskacija. Lastnik in odgovorni urednik lista Dorotka je dolžan neki banki 400 K s pripadki. To vsoto je iztožil dr. Hotfer in uvedel proti Dorotku rubež. BaŠ, ko je „Ustavnost" izšla, so prišli v tiskarno eksekutivni organi. Ti so list takoj zarubili, da ni mogel iziti. V tiskarni je nastalo vsled tega silno razburjenje. Prihitel je faktor deželne tiskarne ter prosil organe, naj „Ustavnost" izločijo iz eksekuoije. Ker tega niso hoteli storiti, je poplačal faktor Do-rotkov dolg z denarjem „zemaljske vlade", da je na ta način rešil bana Raucha organ pred Čudno zaplembo.
Proti obisku angleškega krdja na Ruskem.
London j 27. maja. Delavska stranka je izdala protest proti obisku kralja Edvarda na Ruskem in izročila v tem oziru spomenico ministru G r e y j u.
Gospodarstvo.
— Zavarovalna zadruga »Cro* atia"  v  Zagrebu.   Opozarjamo si. občinstvo na današnji oglas zavarovalne zadruge „Croatia" v Zagrebu. (Glavno  zastopstvo   za  Kranjsko v Ljubljani, Kongresni trg 15/1.) Pri tej priliki opozarjamo, da je „Croatia" narodna zavarovalnica za Hrvate in   sploh  —   Jugoslovane. Omeniti nam je tudi, da „Croatia" ni spekulativni   zavod   kakšnih delničarjev, nego je zadruga, katera posluje edino v prid svojih zavarovancev (Članov), in katera deli dobiček v kulturne in narodne namene. — To nam potrjujejo zadružna pravila „Croatiae". — § 6. točka c pravil se glasi: 4J;0 doneskov v javne svrhe mesta Zagreba in onih pokrajin, v katerih posluje zadruga. Šejvažnejši je § 7., ki slove v celoti: Kadar doseže redna rezerva V5% skupne zavarovane vsote, in uradniški pokojninski zaklad 300.000 kron, tedaj se razdeli letni dobiček odbivši   tantieme   ravnateljstvu in nadzornemu svetu, tako-le: Četrtina v javne svrhe mesta Zagreb, četrtina v javne svrhe  onih  pokrajin, v katerih   zadruga   posluje, a dve četrtini je razdeliti med elane  te  zadružne  skupine v razmerju   njihovega letnega plačevanja in  sicer tako, da jim   se   vračuna pripadajoči del v plačilo premije za bodoče leto. — Ako torej podpiramo „Croatio" v njenem poslovanju, podpiramo tudi kultnrne težnje — Jugoslovanov —, ker se Četrtina dobička deli v javne svrhe onih pokrajin, v v katerih „Croatia" posluje — a kot j zavarovanci in Člani „Croatioe" imamo tndi lastno korist, — ker se dve Četrtini d biČka delita med zavarovance (ude), tako da se jim dobiček zaračuna v prid njihove premije, te pla-jcajo potem manjšo premijo. — Zato je naša dolžnost,   da podpiramo to narodno jugoslovansko podjetje.
Nacionalni ekonom. — Banka „Slavila". Iz letnega IporoČila, ki ga nam je poslalo generalno ravnateljstvo, posnemamo, da je dne 31. decembra 1907 zavarovani kapital znašal 1.178,362,064 K 28 st. Proti 1.144,567.750 K 38 stot. v letu 1906, torej več za 33,794.313 K 90 st. Zavarovalne premije vplačalo se je R341.753 K 93 stot., proti 8,678.350 K N stot. v letu 1906, več za 663 403 K N stot. Izplačala pa je svojim zava-fovancem za škode in zavarovane pitale 5,277.437 K 24 stot. Rezerve fondi z rezervami za nerešene škode yo 39,008 942 K 14 stot. proti ,5*73.031 K 46 stot. v letu 1906 več 3,035.910 K 68 stot. Penzijski fond radniški znaša 1,688.712 K 41 stot., Rajski fond zastopniški 698 941 K stotink.   Vse  premoženje znaša
koncem leta 1907 41,336.041 K 01 st. proti 38,242.074 K 78 stot. v letu 1906, več, za 3,092.966 K 23 stot. V 39 letih svojega obstanka je izplačala 97,214.430 K 97 stot. Rezervni fond za požarna zavarovanja znaša 50% vseh letnih premij, dasi ministrski razpis že 40% letnih premij proglaša za zadostno rezervovanje. Vsako letno poročilo nam dokazuje, da se banka „Slavija" po vsi pravici prišteva med prve avstrijske zavarovalnice, in da je vredna zaupanja, ki ga uživa posebno med slovanskimi narodi.
Meteoraloftltno poročilo.
Višina nad morjem 306. Srednji zraoui tlak 736» mm.
maja	Cas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	1 Temperatura v C° |	Vetrovi	Nebo
26.	9. zv.	739 6	155	sr. zahod	oblačno
27. *	7. zj. 2. pop.	741-6 7404	13 5 16 4	si. jvzh. del. jasno sr. jvzh.   del. obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 15 9 , norm. 154 . Padavina v 24 urah 1 4°.
Borzna poročila.
LJublianska
„Kreditna banka v LJubljani".
Uradni knrsl dun. borze 26. maja 1890.
Blago
9745 99 35
97 60 11665
93 45 111 75
98 50 101*0 10020
majska renta. i-2    srebrna renta 4*/t avstr. kronska 4*/,    m zlata 4*/# ogrska kronska 41,     .    zlata        . . 47. posojilo dež. Kraajsfc* 47t*/t posojilo mosta SpMet
44/,V»     -       # Zadef bos.-herc. Zeleznilss
posojilo 1902 .  • •
4% češka dež. banka k. *.
•%     .      -      •  , fjr 4*/,», zast pisma gal ost. hipotečne banki . •
«V. P***- kom- k. v%. s
10»/. pr. . . . , . 4«."# zast. pisma
hranilnice. •*/§•/, zast pisma ogr. e
dei. hranilnice . • » 4V/, t. pis. ogr. hip. bas, 4V/. otil. ogr. tokalnJk fs* leznic d. dr. • • • 4Vt§/o obl. češke ind. banka 4»/0 prior. lok. želez. TfsV
Poreč......
4#/, prior, dolenjska l$t . J*/0 prior. juž. žei.kar^%4£
lat
•      • M
Denar
97 25 99 15 97 40 116 45 93 25 111 55 97 50 10010 9920
9875 97 95
97 95
9975 10250
98 50
9825 98 50
98 9975
99.90 9820 289i5 9910
15025 j 261-50 I 145 — 274-75 i 264 — 245-50 j 103-75 188 50 21 — 458*-I 108 — i 113-6215 50*70 27-75 68-— 112-497 —
134-
693-1733 -r2975 748 -257 50 710 — 662 50
99 75 98 25 9835
100 75
10350
9950
9925 9950
99-10075
99 20 29 -15 10010
. avstr. p os. za tak p.
O" arečke.__t
Srečke od 1. 1800*/, .    od 1. 1864 . ,    tizske .  .  ,  . ji-ji „    zem. kred. L eflSaSjoi
"    ogrske "hip. bana .
„    srbske a fn. UXN-»
p turške. . • . « • Basilika srečke » • . Kreditne 9    » » t
Inomoške ,    • » a
Krakovske ,     i « i
Ljubljanske , » • % Avstr. rdeč. križa 9    « . •
^gr-       ■        mm      •   • •
Rudolfove 9    t m i
Salcburške * , • • a Dunajske kom.   9     •  • •
Delni««.
južne železnice.....
Državne železnice. . . . Avstr.-ogrske bančne dtrn.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske - , • . Zivnostenske 9 . -Premogokop v Mostu (Bribg Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Murdnyi . . • • . Trboveljske prem. družbe , Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne drafbe •
Veivte.
C. kr. cekin 20 franki . 20 marke . 8overeigns.
Marke ■ , 4 Laški bankovci ♦ • • * %
Dolarji . . . . .
cene v Budimpešti.
Dne 27. maja 1908.
Termin
Pšenica za oktober . . . za 50 kg K
Rž   za oktober   . . . . za 50 kg K
Koruza za julij . . . . za 5C kg K
Oves za oktober . . . za 50 kg K
Vzdržno.
154 25 265 50 149 — 280 75 270 — 25i 50 109 95 189 50 23 — 468*-118 — 123 — 6815 54-70 2975 72 — 122 — 507 —
135--694 -1743 — 63075 749 — 239 — 714 — 663 50
25 5- 2665-560 75 561 75
m
m
278 -548 — 170-—
1135
19-10 2353 23 96 117-57 9555 251 480
280 — 551 — 171 —
11 39 1913 2357 24 04 117 77 H5 65 2 52 5 —
Žitne
1035 895
6 70
7 04
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Zs  družbo  sv. Cirila in Metoda.
Dijaki III. c razreda I. drž. gimn. nabrali pri majnikovem izletu na Vintgar K 37 60. — Gospa Minka Perko, soproga načelnika postaje, nabrala na »Osmici« v Sežani 3 20. — G. Pavlina Meškova nabrala v veseli družbi v domaČi gostilni v Litiji 2*70 in sama dodala —'30, skupaj 3*—. Trgovski sotrudniki v Ljubljani 5'—. — Eg. Ivane Jegliča dediči na Selu pri Žirovnici 30*—, v neko zahvalo »brežniški šolski mladini«. — Skupaj kron 78-80. Srčna hvala! — Živeli!
Avstrijska specijalitet«. Na želodcu bo .ehajoCirn ljudem priporočati je porabo priai,-nega „Mollovega Seidlitz-praika", ki je pre BkaSeno domače zdra? 'o in vpliva na želr dec krepil no ter poapesiino na prebavljen k in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagat elj, DUNAJ, Tachlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in B podpisom. 6 86—7
1619-s Fomankanje slasti, motenja v probavljanju
ae najbolj lahko odpravi s rednim pitjem rogaškega „tempelskega vrelca**. Za starejše in kronično stanje te vrste naj se pa raje rabi ,,8tyrla vrelec" (močnejši).
Parket in lino le i ohranja eleganten, trajen in ki se da umivati izza 1 1901 sijajno pohvaljena Hrlilo" ^Ummmm voSčlio. ifLIllllK Poraba preprosta in varčna. Steklenica po 3 K in 1 70 K povsod naprodaj. Edini izdelovalec I Londz & Comp., Hab bi Cvšken. 1810 3
Želodčne težave. Dr. Schrom, znani higienik. piše: »Ceres« jedilna mast je gosta bela masa, se rada topi do popolne čistosti in v nasprotju s presnim maslom in margarinom nima nič vode. Nizka topljivost jedilne masti »Ceres« že vnaprej dovoljuje sklep, da je lažje prebavna kakor mnogo drugih masti. Natančni znanstveni preizkusi so to domnevo popolnoma potrdili, Medtem ko mnoge druge maščobe po zaužitju zaradi težke topljivosti še dolgo časa otežujejo prebavila pa »Ceres« jedilno mast hitro in lahko posrkajo telesni sokovi.
„Ilobr-jt sezvreeno« napolpre-l»avJJenofS je znan pregovor, katerega logična posledica je pa, žal, splošno premalo uvaževana. Saj vemo, da je »great old man of England«, v starosti 90 let umrli Gladstone vedno trdil, da pripisuje svoje krepko zdravje in visoko starost samo okolnosti, da je vedno počasi in z največjo previdnostjo žvečil jedila. Za dobro žvečenje pa je treba dobrih zob in je skrbno negovanje in ohranjenje zob z . .o prvi pogoj. Nikoli se ne more s tem pričeti zadosti zgodaj in bi morali že otroka, čim se pokažejo prvi zobčki, navaditi na redno snaženje zob, za kar se priporoča najbolj prijetna in vsem zahtevam ustrezajoča zobna creme kakor »Sargov Kalodont«. Čistiti zobe in izplako-vati usta je najbolje po vsaki jedi in pa zvečer, predno gremo spat in se lahko tako tudi že prizadeti zobje, ko odstrani bolne dele zobozdravnik, ohranijo dolgo časa dobri.
7čk
Se dobi povsod I
neobhodno potrebno zobno Creme
vzdržuje zobe čista, bela in zdrave.
Zlata svetinja
Btrolln, Pariz, Rim
8002
Naibolise
čistilo za zobe
Izdeluje: O. Seydl
Stritarjev« ulice 7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je „Seydlin" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 5
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje Daj bolj «e priznana
Taio-chiii tinta
fcatera  okrepčuje  lasisče, odstranjnfe luske in preprečuje izpadanje las.
I s telil en len as nahodom 1 krona.
SaepoSuJa ae  s obratno pošto ne manj kot dve steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinsl. vin, specijalitet, nsjfinejših parfumov, kirurgišklh obvez« svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dež. lekarna Milana Lenstekš v LJubljani, Rešljiva cesta it. I
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega
labiL mosta 26 21
t
ta   naravno t
OCE SREDSTVO!
Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš predobri oče, stari oče, tast itd., gospod
Jakob LavrenClč
načelnik trškega odbora, ključar župne cerkve, načelnik „Posojil-nice", trgovec in posestnik
danes ob 8. zjutraj po dolgi mučni bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče, ves vdan v božjo voljo, v 63. letu starosti izdihnil svojo plemenito dušo.
Zemski ostanki nepozabnega rajnika se bodo položili v sredo, dne 27. t. m. ob 4 popoldne na sodra-škem pokopališču k večnemu počitku. 1897
Sv. maše zadušnice se bodo služile v žu| ni cerkvi.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
S o dražica, 25. maja 1908.
Žalujoči ostnlL
Zahvala.
1925
Globoko potrti vsled prerane smrti iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Vinko Vizjaka
dež. rač. svetnika
si dovoljujemo tem potom izraziti globoko zahvalo vsem, ki so predragemu rajnemu lajšali na katerikoli način zadnje življenske ure, vsem, ki so ga spremili na njegovem zadnjem potu v novo domovanje, pred vsem g. deželnemu glavarju, deželnemu odboru in vsem gg. uradnikom, prijateljem in znancem, vsem darovalcem krasnih vencev, vsem, ki so z nami čutili in trpeli, prav vsem: Bog povrni!
Iskreno zahvalo pa še izrekamo g. primariju Ivanu Jenku in usmiljeni sestri Lazarini za požrtvovalni trud.
Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, 29. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi sv. Jakoba.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
1422
Vsem onim, ki so mi ob pretresljivi nesreči in prebridki izgubi moje iskrenolj ubij ene soproge, gospe
Ivane Skofic roj. Exler
izrazili toliko tolažilnih izrazov srčnega sočutja, izrekam tem potom globoko zahvalo
Posebno pa se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem, znancem in domačinom, ki so ravno po svoji mnogobrojni udeležbi pokazali, kako ljuba jim je bila rajnka gospa. Dalje se iskreno zahvaljujem pevskima društvoma »Zarji« iz Lukovice in »Liri« iz Kamnika, kakgr vsem darovalcem prekrasnih vencev.
V Šentvidu* 26. maja 1908.
Žalujoči soprog.
sprejme takoj 1926-1
P. CASSERMANN
LJubljana, Šelenburgove ulice 3.
Št. 5/8 1891—1
Zahvala.
Iz nagiba 60letnega vladanja Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je slavna »Prva dolenjska posojilnic a« v Metliki podpisanemu ognjegasnemu društvu podarila 2000 kron podpore za zgradbo »Gasilnega doma«.
Za ta človekoljubni dar se metliški ognjegasci tem potem naiskreneje zahvaljujejo.
Po vel j ništ vo ogn Jegasce v v Metliki,
dne 24. maja 1908. Joie Fleischman Ant. Terček
načelnik. podnačelnik.J
Sprejmejo se takoj i9i7 1
k arijami pomočntka
v stalno delo, plača po dogovoru in
dva učenca
pri Josipa KerSevanu ▼ Idriji 92, Kranjsko
Dva dobra
stavbna mizarsko
pomočnika
sprejme tako i Jernej Mlakar,
mizar ¥ Divači. i9i5
Absolvent
trgovske Šole »Wertheimer« v Pragi, star 19 let, zmožen slovenščine, nemščine, deloma češčine, pisave s strojem ter vseh sistemov knjigovodstva, prosi sluibe. Nastop takoj, Naslov: Avgust Hotujec, Beden} pri Crnomllu, Belokranjsko. i9il— 1
čudite se!
4 pori čeulleu za 7 kron!
Ker sem nakupil velikansko množino obutvi, se samo še kratek čas oddaja za smešno nizko ceno: 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na trakov« z močno zbitimi krepkimi usnjatimi podplati s posebno finim usnjatim obšivom, nove oblike in močni. Velikost po cm ali številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K. Razpošilja se po povzetju. Zamena dovoljena, tudi denar brez ne prilik nazaj. 1919
M. KAUFLER, Zrakov 2.
HOTEL „1
^ P4sm«sa| (
Juhi, v četrtek. 28. moja
- velik -
KONCERT
popoln«
ljubljanske Društvene godbe.
Začetek ob 8. Vstop prost.
Toči se izvrstno marčno, plzenj-Sko in monakovsko pivo, garantirano pristna domača vina iz najboljših vinskih gorio, štajerski rili ing in zavrčan, istrski teran in refoško. — Vobče priznana dobra kuhinja.
Za obilen obisk se priporoča
JKariJa Jfovak
1567—5 hotelirka.
Po ugodni ceni se proda iz proste roke se nova
m yf__z vrtom, gostilno, o.
■B I     QM    kr. poštno nabiralnico, II I      I I    tobakarno, prodajalno IbsVbssI    z m(^anim blagom,jn žganimi pijačami. Hiša leži ob državni cesti in je jako dobro obiskovana.   O dalj en a je le 5 mlnnt od kolodvora državne železnice na Tolminskem. Naslov: Ivan Pipa, Bača pri Sv Luciji. 1920 l
I
en c*
Mlin
se dafo T najem ali pa se usluibi
mlinarski pomočnik.
Jvan Demšar v Železnikih.
Vee:
pomočnika? ii učencev
ol»a-a a
sprefme Franc Lončar, kleparski mojster v Sp Sliki pri Ljubljani
Sprejme se takoj
blagajničarka
Kje, pove uprav. nSlovenskega Naroda. 1924
Stanovanje
eno s tremi, drugo z d verna sobama
in vsemi pritiklinami se odda na Rimski cesti si 19- 1807—1
Dva zanesljiva
kočijožs
se sprejmeta.
Kje, pove upravništvo „ Slo ven skega Naroda". 191
JVtalo rabljena
s konjsko opravo
se tako] proda Več pove Anton Gorše, kanti-ner v Ljubljani 1912-1
Ugoden kup!
Parni stroj
ležeč, 25 konjskih sil, dobro ohranjen, dosedaj v rabi, se zaradi prodaje podjetja jako ceno odda. 1913 1 Dopisi: Poštni predal 48 v LjnMlani_
Košnja
v Mestnem logu, približno 3 orale,
80 Odda. 1883 1
Poisve se dne 31 t m. od 3. do 5 pop na Rimski cesti št 17, ali pa pri dr. Stčcklinsjerl« v Radečah.
1
NIGRIN
■albollie Mamilo za čevlje
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno IVldi kcICV je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—13 ,' Naprodaf povsod. =====
St FernOleildt, D UMI, c m kr. dvor. doba vitel]
bo spreltM tako] pri Ivan Kosem mm Duaalskl ooati it. 7. 1857-3
pred delavskimi hišami na Dunajski oostl in na Gline ah so naprodaj
Več se izve na Glincah št. 37 pri LJubljani. 1461-9
Kontoristinla
CM tO
motor 20 HP
samo 4 meseoe v porabi, izvrstno ohranjen se vsled nabave električne moči oono proda. 1843—3
Vprašanja na ieleznarno A« Pogačnik« Bnšo pri Maribora.
Pristen dobri
brinjevec
z večletno prakso in dobrimi izpričevali ioli premeniri službo s L Ju-
ni|oni t- L tu ali kje na deželi.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Proda 80 celotno delo
II Ullull u. lllUliUUliiiUll
fMP
nerabljeno, čisto novo, za 70 bron.
Nalov pove uprav. „ Slovenskega Naroda". 1875-2
Mlad
se dobi pri
809 11
mešane stroke želi vstopiti takoj v kako večjo trgovino v mestu ali na deželi. 1871—2
Oenj. dopise se prosi pod „So-lidnost 50u na upravništvo „Slov. Naroda".
* 1443-6
L SEBB11KI) I Spol m.
Trgovina
brez konkurence, ki je poleg zasebnih strank v stiki in zvezi z vsemi uradi in dvemi podjetji, SO tako| proda.
Natančnejše podatke dobi resni kompetent pod „Trgovina brez konkurence 19" pri upravništvu „3lov. Naroda". 1873—2
Kovačnica
z vsem kovaškim orodjem, nad 50 let obstoječa, so odda takoj v najem
Prednost imajo kovači za kovanje konj, trezni, zanesljivi in z dobrimi izpričevali. 1849—2
Več pove  I. M.  Bebec (prej I. Juh) v Litiji
parketsko
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaške ul. 20.
Ceno! Solidno!
m w _
Izjava.
Podpisani Fran Gradišar, kleparski mojster na Tržaški cesti 2 v Ljubljani, preklicu-jem s tem vse žaljive besede, katere sem govoril 2. maja t. 1. v gostilni Bevc v Ljubljani na Dunajski cesti, zoper postreščka Frana Repanška. ;909
V Ljubljani, dne 26. maja 1908.
Fran Gradišar.
Spreime so tako]
za vsako delo pri A. Lombarjn v/ Zgornji Šiški. i866 2
v najboljSem stanju, obstoječa iz 4 sob, kuhinje, kleti, podstrehe in drvarnice,
f^r~   se odda
s Mino in kuhinjsko opravo vred
- za letovišče, -
ali pa tudi brez pohištvene oprave
T7" najeizcLm
Ker se nahajajo v bližini tovarne, bi bila hiša tudi za vsako obrt pripravna.
Natančnejša pojasnila in vse drugo pod „Hiša blizu Kamnika" na npr. „Slov. Naroda". 1751—5
V prijaznem kraju ljubljanske okolice, priljubljenem shajališča izletnikov, se takol odda v najem
Jtaznanilo.
Podpisani si tiso jam javiti, da sem prevzel samoprodajo za Kraojsko in sosedne dežele, našega tako izbornoga
Paulus salonskega bleščečega premoga a ca- 6500 kalorij, in
Bohemia salonskega bleščečega premoga a ca. 5000 kalorij
od katerega imam tu vedno veliko zalogo in sicer kosovne, orehovne in gruščne debelosti, brez prahu in brez kamenja. Večje dobave naravnost od premogokopov. Cene in izbornost brez vsake konkurence. Cenik naj se za hteva. Le z boljšim premogom se dobro in ceno suri! 1848—3 Glavna zaloga premoga
J. Paulin, Ljubljana
Nova ulica 3.
v lepih, na novo urejenih prostorih pod ugodnimi pogoji. 1797—3
Ponudbe naj se pošljejo pod „gostilna in trgovina" poste re-stante, LJubljana
4uperlor
proti vremenu vztrajna mrzlo-vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853 -2 Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri
Rob. Smielovvski
mestni Miavbnlk
Ljubljana, Rimska cesta štev. 16.
Obenem so tukaj na razpolago barvenf poskusi, kateri se lahko ogledajo.
Letovišče „0rlč"
pri Biežicali
onkraj savskega mosta ob obalik Krke in Savo.
Moderno urejen hotel, izvrstna kuhinja, vedno sveže plvO in najboljši blzeljanec
Na razpolago so večja in manjša StSJ van I a s kuhi ni o kakor tudi popolno meblovane In separirana sobe.
V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopsllSČS S 18-20° H. toplo VOdO. Oni, ki ljubijo vealfanje v čolnićkih in plavaćl dobijo tukaj prijetno zabavo
Četrt ure oddaljena je znana akr___
terma „Ćateike toplice" s 40° R. vročimi kopelml.
Prijetni Izleti, krasni lzprehodl po ze
lenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu.
Ugodna iolsznliks svess z Gradcem, Ljnbljano In Zagrebom. Omnlbna in drugi vozovi za osebni promet med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom »Grič« vedno na razpolago.
Cene sob ozir. stanovanj, jedil, pijač in kopaliča so Jako nizke. S**^l
Ker je bilo letovišče že lansko leto Izvrstno obiskano, se opozarja si. občinstvo, da dotičniki, ki hočejo tudi letos najeti stanovanje, to pravočasno javijo. 1635—10
Vsa natančnejša pojasnila daje
Posojilnica v BrežladL
Kleparskega
1862
pomočnika
sprejme v trajno delo Marila Bnr-ger v Ribnici na Dolenjskem
iobolinlka
okoli 20 hI ima naprodal oskrbnl-štvo Črnelo pošta Dob pri LJubljani. Cena po dogovoru. i894 i
Spreime so takol *834-2
i učenec in
pomočnik
pri Antonu Merjeilču v Medvodah
Proda ae takol
1912—4
šivalni jtroj
za Čevljarje (tvrdka Singer). Stroj je nov, na cilinder. Cena ugodna.
Dragotin Repe, Bled.
Gostilna
■ koncesijo se za meseo avgust t. 1. na Turjaškem trgu št- 1 v
bivšem   „Katol.  Đomo"  o Ida pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe sprejema lastnik Filip Snpančič, stabnik na Bleiurelsovi ooati št. IS v LJubljani 1865-2
Spreime ae takol ali posnele proti sedanjemu zglašenju
notarski kandidat
ali v notarskem poslovanju izvežban solicitator v pisarno notarja Jakoba Kogoja v Lota. isoo-6
Ponudbe z napovedjo prakse direktno do 36 L m.
Pravi, pristni
brinovec, borovničar in slivovko
nzpoiiUo po nololiD ceni in i mM množini
H. LAVRENČIČ
iganfarna in destUarna v Spodnji Šiški pri LJubljani 903-12
Več lepib
kmetij
od 6 do 18 oralov, na Štajerskem, ▼ bližini Gradca se po ugodnih pogojih proda- Parcele posameznega posestva niso razkosane, temveč se drže skupaj (arondirano). — V sredini vsakega posestva stoji poleg hiše z lepim stanovanjem dobro urejeno, prostorno gospodarsko poslopje, hlevi itd. — Velikosti posestva primeren gozd meji na zemljišče. i745 2
Pojasnila daje A. Lavrenčič, Tkal, pošta Očsting pri Gradcu
Usodni hupi!
Lepo kmetsko zemljišče
(grunt) z dvema hišama za stanovanje, hlevom, svinjakom, vodovodom, domačim mlinom na štule in holenderje, mlatilnim strojem in slamoreznico na vodno moč, 30 oralov najboljšega polja, 35 oralov gozda, vse aron-dirano. Prav lepo posestvo. Cena z vsem inventarjem 36.000 kron.
Gostilna in trgovina
na prometni državni cesti, velika hiša z jedilnim salonom, pokrito keglišče z dozidano majhno hišo za stanovanje (skupaj 14 sob za tujce), hlev, gostilniški in zelenjadni vrt, 6 oralov dobrega sveta, prilika za kopanje ob jezeru, promet s tujci. Cena 30.000 K. Ugodni plačilni pogoji. 1770—3
X8e@ta.Trra cliai
na prometni cesti, priljubljeno letovišče, enonadstropna hiša, hlev, pokrito keglišče, veranda, gostilniški in zelenjadni vrt, 4 orale sveta. Cena je z inventarjem vred 23.000 K.
Vse v slovenskih krajih, prav ceno in priporočljivo. — Pojasnila daje Juri Hol-aaelster ▼ Seljaku, pisarna za promet loarijtic, Scholairsase S.
Kupci naj zaradi hitrejšega uspeha pridejo osebno, pri pismenih vprašanjih je priložiti 20 h znamko za odgovor.)
t
novinca ali pa absolviranega Jurista, ki se hoče posvetiti notarijatu, spre me notar v LJubljani. 1905-1 Ponudbe naj se pošljejo uprav. „31ov. Naroda".
Išče so
odgojiteljica otrok
ki mora biti čez dan pri otrokih in ima za ta posel hrano ter nagrado v denarju po dogovoru. i890 Zglasiti se je pri P. KRISCH, LJnbl|sna, Cesarja Jotela trg 12.
Naprodal le lep, dobro obranjen
otročji voziček.
Natančneje  se  izve pri uprav-
1903-1
Strojepisen
spreime takol notar Hndevemlk
V LJubljani. Stenografi imajo prednost. 1934—1
.Proda se
ništvu „Slov. Naroda".
12 lx i sš i
se pod ugodnimi pogoji prodasta. Ena je manjša —v tej je trafika — in ena večja, nasproti farne cerkve, obe s pravi00 na drva. 1887 Več se izve pri JOSIPU JANKO, urarju v Kamniku
hiša
v sredini Ljubljene! obrestuje se čez 5%. V DJej se nahaja gostilna in še druge obrti. 1885 Pismene ponudbe pod , Redka prilika11 na uprav. „Slov. Naroda",
Novozgrajena
a_ • ^£__močno zidana, s 5 80*
N|Pll   baml, 4 kuhinjami,
III Ali kletjo in shrambami s»oSi»SsfWW z jako lepo lego ter z lepim sadnim drevjem zasajenim vrtom se iz proste roke proda takoj.
Natančnejše se izve v Rožni do« lini št 203. isoi-3
1901—1
Oklic.
Ho IV 361/8/1.
Dne t* Junija 190§ ob 9. dopoldne se bo vršila v kleti Koslerjevega gradu nLeopolcLjriihea v Spodnji Šjški na predlog dednih udeleženoev
sodna javna prodaja
v zapuščino posestnioe in gostilničarke Ivane Jeglič na Selu pri Žirovnici spadajočih premičnin in sicer: L) zaloge vina; 2.) prazne posode is 3.) kletarskega orodja.
Dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati med uradnimi urami soba Št. 40.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani o d d. IV.
dne 24. maja 1908.
Kmetska posestva na Štajerskem.
I. 73 oralov z velikim stanoviščem in hlevom (10 glav živine), 13 oralov njiv i d travnikov, gozda, črnega lesa je 60 oralov. Cena K 28 000» To posestvo leži v konjiškem okraju na Pohorski planini, 3 ure od železnice.
II. 146 oralov in sicer 25 oralov travnikov in njiv, drugo je gozd (Šuma) črnega lesa. Stanovišče in hlevi v dobrem stanju; 2 žagi in sicer ena s oir-kularjem. Cena K 80 000. To posestvo leži v ribniškem okraja pri Maribora,
2 uri od Južne železnice na Pohorski planini.
III. 112 oralov samega črnega lesa na Pohorski planini pri Mariboru,
3 ure od Južne železnice. Cena K 80 000.
IV. 69 oralov, od katerih odpada na travnike 13 oralov, vinograde 3 orale, njive 4 orale, dalje velika novo zidana hiša in hlevi, 1 uro od Po-ličan na Južni železnici. Cena K 40 000.
Tudi so tukaj naprodaj druga večja posestva in novonapravljeni vinogradi. Povpraša se pismeno na: 1921 1
prodajalec posestva, poStni predal it. 63
Razglas.
Občni zbor delničarjev Delniške družbe združenih pivovaren Ža'ec In Laški trg v Ljubljani dne 2. februvarja 1907 je sklenil znižati družbeno delniško glavnico od 1,200 000 K na 840 000 K in sicer na ta način, da se zloii po pet prvotnih delnic po 200 K ob istočasnem vničenju treh takih delnic v dve prvotni delnici po 200 K, tako da bode znašala reducirana prvotna glavnica 240 000 K, razdeljena v 1200 delnic po 200 K n' minala Tem delnicam se bo natisnil pristavek: „veljavna vsled sklepa občnega zbora o zložbi delnic z dne 2. svečana 1907«.
Prioritetna delniška glavnica v znesku 600.000 K razdeljena v 3000 prioritetnih delnic a 200 K ostane neizpremenjena. Ta sklep je bil odobren od c. kr ministrstva za notranje zadeve sporazumno s c kr. trgovskim ministrstvom g'asom razpisa z dne 5 aprila 1908» Stev. 8714 in vpisan v register za družbene firme glasom sklepa c. kr deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani odd III. z dne 13. maja Iy08, štev. Firm 398 Druž. 11 77 13.
To se javno razglaša po smislu § 18, štev. 2 min naredbe z dne 20. sept. 1899, štev. 175 dež. zak. s pozivom družbenim upnikom, da se pri družbi zglase.
1906-1
V L j u b 1 j a n i, dne 23. majnika 1908.
Predsednik
Dr. Alojzij Brenčič.
Delniška dražbo združenih pivovarn Žalec-Lnškl trs v LJubljani.
!! Za Matice !!
dobe
:: botrice in botrčki ::
primerno birmanska darilo
različnih lepih ur z zlatimi ln srebrnimi verižicami, uhanov, zapestnic, bros itd.
po najnižjih oenah ~M
pri znani tvrdki 1916 i
L. ČERNE
LJubljana, VVolfovo ulice 3.
511
4955^5
61
D8+:38C
12
3(npi se vsaka množina
rogaškoslatinskih steklen«;
v zabojih.
Ponudbe na: Rastlinsko destilacijo „Jelen" v Idriji.
IV 1128-9
Moderna svilena fcrila
t2 sumeče sm/e. dalje krila zj listra, Idiota in balista- Predpasniki Jg .\   .*.   dame, deklice in otrobe — vedno v največji jologi pri .'.
P. )V{agdić, Ljubljana, Prešernove ul. T.
Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki ——
ceniE s
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
ta
111FR. ČUDEN
7
1
mm mM MIC & Ko.
Cjttbljana, Marije Terezije c, 11 (Kolizej).
Kompletne sobne oprave v vseh slogih.
Specialne oprave za  planinske hote e v zalogi In po načrtih.
Zaloga tapetniškega blaga in železnega pohištva. -•-    Slik.« in naertl pohištva* s ceniki breipfaeno, .-.
Velik promet! Nizke cene!
Dobro blago!
fffffl^ li\f\ ^a3 stane» ^a aahtevate moj Dovi ravnokar izišli veliki ksUlIlU J VllU cenik, katerega pošljem zastonj in poštnine prosto.
POZOR torej pri nakupovanju ur, zlatnine in srebrnine! Kdor si želi kupiti dobro in zanesljivo uro, naj se zaupljivo obrne na prvo domačo tvrdko, kjer bo gotovo najbolje po s trezen. — Imam ogromno zalogo prve vrste švicarskih žepnih ur, verižic, obeskov, okraskov, zapestnic, nhanov in prstanov z navadnimi in briljantnimi kamni, vseh vrst budilk, stenskih in salonskih ur, blago lz kina srebra
1748  itd., vse zaradi prevelike zaloge po konkurenčnih cenah. 5
.'. Uelika izbira pripravnih, krasnih birmanskih daril ;.
Nikelnaste ure od gld I OO do 12*—. Srebrne ure od gld. 3-90 do SO-—. Zlate ure od gld. 12— do 500- Srebrne verlžioe od gld. —'00 do 20*—: ■- Zlate verižice od gld. IO-— do 250'—. -
Priporoča se s spoštovanjem
ESUTTNER
urar in trgovec
Ljubljana
Mestni trg.
Nasproti retsvss.
9 vsjrns ptoti petera in vloma, „Foi"
tiaalni stroji, smeriiko po iitvo sa pisarnice ceneje nego kjerkoli. — BoikO  Skladi tto blaga|na«   delniiarsko društvo S0fjra1»7lUM tfi 84*4-99
dobro ohranjeno hJŠBO Opravo aa 1
ali 2 sobi. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „pobistvo" 1899-2
Dva
pomočnika
spreime takol proti dobri plači Ivan Tnrild, sobni slikar v Cerknici pri Rakeku. 1895 2
Iftče se
stanovanje
z eno ali dvema sobama in kuhinjo za takol Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda" pod „Mirna stranka". 1898—2
Več spretnih
pleskarskih
dObl trajno delo pri Otonu Šmltku, slikarju in pleskarju v Rudolfovem
(Kandija). 1889 2
Spreten, trezen
stroj n i k
ae takol sprejme. 1896-2
Parna opekarnica Ludvik Herzmann
Poceni sta naprodaj dve
motorni
kolesi
ki imata l*/«  oziroma 2W., konjskih sil ter sta skoro novi. 1869—3 Natančneje * Slomškovih ulicah st 16 v LJubljani.
99
CROATIA
Je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občino svobodnega ta kr. glavnega mosta Zagreba.
= „CROATIA" =
osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste v hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih :: cenah ::
I881 1 Vsa pojasnila daje
glavni zastop „Croatie"
v UDbljonl, Kongresni trg 15.
(Za vsa večja mesta na deieU ae iščejo zastopniki)
Kdor OD O L rabi vztrajno in vsak dan, po današnjem stanju znanosti kar najbolje neguje zobe in usta. 1893—2
oika obleka od 4 gld. naprej.7 eška obleka od 2 „ » i troška obleka od t „      „ I
nslesko skladišče oblek46 i
O. BERNATOVIČ U
■■■BvsrSSSv
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Oes. kr. avstrijske    tf|    državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dat 1. maja 1908. leta, Odfcod is Msbllaas |ni- isLi Bekod v LJskliaao Sni. ssLi
7 OS ajutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, 6 56 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka im Beljak, Juž žel  Gorica, d. ž„ Trst,   žei„ Trbiža, Jesenic, Gorice, TretaT c.kr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce- 3.34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straži Wec, Prago.   ^ ,   t t ^       Toplic, Rudolfovega Orosuplia.
7 07 zjutraj.  Osebni vlak v smeri: Grp- n.22 predpoldne. Osebni vlak  iz Prao* uplje, RudoHovo, Straža-Toplice, Kočevje.    Celovca, Beljaka juž. žeL, čez Podrožčlc
9- 20 predpoldne   Osebni vlak ▼smeri:    in Trbiž Gorice drž. žeL, Jesenic. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, 2 32 popoldne.   Osebni vlai  iz Kočevje Ur*go. ___      ■ .     Straže Toplic, Rudolfovega, Orosuplia.
11*38 predpoldne. Osebni vlak v smeri: 3-se popoldne. Osebni vlak iz Beljak jcncnice, Trbiž, Beljak Juž. žel.. Gorico JUZ. ielt Trbiža, Celovca, Beljaka (č* drž. žeL, Trs drž. žeL, Beljak, (Čez Pod- Podrožčico) Gorice drž. žeL, tishj on *ožčico) Celovec. Jesenic.
l-os popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- e 50 zveder. Oseb. vlak iz P-age, Celovca »uplje, Rudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje.    Beljaka (čez Podrožčico) jesenlc
3 40  popoldne.   Osebni  vlak  v  smeri: s 37 cveoer. Osebni vlak lz Kočevja. Strait jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica    Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. drž. žeL, Trst drž. ŽeL, Beljak, (čez Pod- 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jtti 'ožčico) Celovec, Praga. ieL, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Poč
710 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje,   rožčico) Trsta drž. žeL Gorice dri. žei -idolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. Jesenic.
7-35 ive6er. Osebni viak v smeri: Jesenice, n-so ponool. Osebni vlak iz Trbiža, C* .ifciž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec,   t0vca,  Beljaka (čez Podrožčico)Tr»t
10- 40 ponool.   Osebni vlak v smeri: Je-eenJce, Trbiž, Beijak, Jui. žeL, Gorica dri. .
f^dVoic1Žo)drŽ" (ČCZ 646 ^Htrej. Osebni vlak iz Kamnika.
Odhod ts Ljabl|sBS dri. kolodvori
7-28 ijutrsj. Osebni vlak v Kamnik. 2 os pepeldne. Osebni vlak v Kamni v 7-10 Eve&er. Osebni vlak v Kamnik
drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic Dohod v Ljubili
tO 59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik* 6 10 rveoer. Osebni vlak lz Kamnika o 59 peneči. Osebni vlak iz Kamnika. (San j j nedeljah in praznikih,)
10-50 seno61. Osebni vlak v Kamnik. (Sams (Odhodi In dohodi so naznačeni v srednj? jo nedeljah in praznikih.) svropejskem času.)
C. kr, r&v&atoljstvfi državaih želes&ic v Trstu.
s
Radi opustitve vinske kleti v Vodmatu se točijo
v restavraciji „PM ROZi"
v Ljubljani
razna vina
po izdatno znižanih cenah.
Gregorčičev cviček lz Gadove peći po 96 V (prej 1 K 04 v) Guštinov rizling ts Metliko po 1 K 04 v (prej 1 K 20 v) n     črni bargnndec iz Metliko po 1K 04 v (prej l K 20 v)
Vino se prodaja v sodih za gostila in prlvatnlRe po najnižjih cenah.
Prevelika zaloga   raznega   Šampanjca, renskih,
mozeljskih in drugih rinejših vin se bo tudi opustila.
Zategadelj velja sedaj:
Heidsieck Monopole samo 10    K (Srez ulico 9 M E)
Mott * Chandon       n 11   K   -     . 10 - 1)
Flenr d9 Epernay velika 6 K
m   m     n        mala 31 , K
Derby aec Cesarski šampanjec
S1
5V.
1879-3
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeko, Fortland-cement najboljše vrsta,
zaSe^t^^ pecl,»te«Hlnlke,dmBistavb.materifel
F. P. VIDI C de Komp., Ljubljana.
7249^4
H)
BO
KI
(S ISO
inik Jriilav"
v Ljubljani.
Odf raznih strani so prihajali snovaliiemu odboru hotelske družbe „Triglav" glasovi, da bi kazalo tako važno in za povzdigo tujskega prometa v slovenskih deželah velepomembno podjetje postaviti na širšo podlago. Zato je snovalni odbor opustil prvotno misel ustanoviti družbo z omejeno zavezo ter je sklenil, da se to podjetje ustanovi kot delniška družba. Za ustanovitev delniške družbe govori več razlogov. Deleži pri družbi z omejeno zavezo so najmanjši po 500 K, delnice se bodo glasile le na 200 K; torej lahko marsikdo, komur 500 K ni mogoče utrpeti, naloži 200 K. Drugič je družba z o. z., ako je veliko družabnikov, kakor je tukaj slučaj, preokorna, ker se mora taka družba osnovati na podlagi pogodbe med družabniki in se smejo deleži le z dovoljenjem občnega zbora prenesti na drugo osebo, dočim je delniška družba v vsakem oziru gibljiva in se delnice, ki se glasijo na prinesitelja, lahko prodajo in poljubno cirkulirajo v prometu.
Hotelsko podjetje v Boh. Bistrici, za katero se ustanovi delniška družba, reprezentira vrednost 300.000 K. Bilo je že lansko sezono v obratu in pripravljalnemu odboru se je posrečilo za bodoče dobiti izvrstnega in izkušenega najemnika, ki bo imel hotele celo leto odprte. Ker se v Boh. Bistrici prihodnjo zimo uvede zimski šport, postane ta kraj najvažnejša postojanka zimskega športa v Avstriji, kakor se je izrazil najboljši avstrijski strokovnjak v tem oziru dr. Rziha. Da tujski promet v Bohinju rapidno narašča, govore številke. V letoviški sezoni 1. 1906 je bilo tam 2850 tujcev, leta 1907 pa že 8469. Da bo podjetje izvrstno uspevalo, ni nobenega dvoma; dokaz temu, da se je oddalo za letnih 22.665 K v najem, kar zagotavlja poleg izplačila vsaj 6°/0ne dividende tudi izdatno dotiranje reservnega fonda.
Delniška družba „Triglav1* se ustanovi najprej z osnovno glavnico 200.000 K, ki se po potrebi zviša. Polovica delnic po 200 K se glasi na ime, polovica pa na prinesitelja.
Delnice na ime so prihranjene v prvi vrsti za one subskribente, ki so že doslej vplačali ali podpisali deleže. Novi subskribenti na delnice na ime vplačujejo lahko podpisani znesek v četrtletnih obrokih, začenši s 1. majem 1908, dočim se ima naf delnice na imetelja vplačati pri subskribciji 25°/o, ostalih 75°j0 pa na poziv sno-valnesa^odbora.
Subskribcijske pole so razpoložene pri
Ljubljanski nredltnl Ml v Ljubljani, pri Jadranski banki o Trsta In pri Živno-
stenski banki no Dunaju in v Prosi.
%m Podpisovanje konča dne 31. maja 1908.
Dosedanje deležnike s 500 K prosimo, da podpišejo še 100 K, da dobe potem tri delnice po 200 K. I902
natančnejša I pojasnilo daje deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani hotel Lloyd, ki
tudi vsakomur na željo vpoilje slike hotelov.
Jidajatelj in odgovorni urednik: Ruto Pni toilem le k.
Lastnin* in tisk .Narodne tiakarneV
2206