Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik" izhaja mesečno dvakrat, in sicei: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12'— posamezna številka Din 1'	Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in »Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev. Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. i	Cene inseratom: Din p Pri lx objavi '/, str. 500 — , „ „ •/, . 250-- 	 'It . 125 — . „ „ '/„ „ 62-50 . „ „ '/„ . 31 25
VI. letnik.	V Ljubljani, dne 1. junija 1923.	Štev.SBEL '//•
Naše obrtnonadaljevalne šole.
(Dopis iz Maribora.)
Tudi pri nas se je koncem aprila zaključilo šolsko leto na obrtnonadaljevalnih šolah. To sicer ni tako važno, ker se vrši povsod, važno pa je, kako se vrši pri nas zaključek.
Vsled agilnosti in umevanja velikega pomena obrtnonadaljevalnih šol po našem „Slovenskem obrtnem društvu'1 se vsako leto vrši zaključek prav slovesno. Priredi se razstava risb in pismenih izdelkov učencev in učenk ter se zbero ob določeni uri v dotični dvorani vsi učenci in učenke z učiteljstvom in celokupnim odborom obrtnega društva vred ter se ob navzočnosti zastopnikov drugih oblasti in mnogih mojstrov zaključi šolsko leto kar naj-slovesneje. Pri tej priliki se v primernih govorih poudarja veliki pomen obrtništva, zlasti njegove nadaljnje izobrazbe, ter se pohvali najboljše učence in učenke, ki dobijo za to posebne nagrade v obliki hranilnih knjižic, ali pa tudi z obleko. Te nagrade jim da obrtno društvo.
Tak postopek je velikega vzgojnega pomena pri obrtnem naraščaju in ima gotovo velik učinek. Le žal, da velika podjetja ne kažejo toliko zmisla za vzgojo zelo zmožnega kvalificiranega delavstva, kakor pa obrtno društvo, v katerem je včlanjena večina malih obrtnikov, ki se morajo še boriti za obstanek. Ti obrtniki preskrbijo nagrade svojim najboljšim učencem, medtem ko se velika industrija ne zmeni za to in morajo njeni najboljši učenci oditi praznih rok in z nekim gnevom v srcu iz dvorane. Morda že tu poženejo v mladi duši prve kali mržnje in principijelnega nasprotstva do velekapitala in njegove brezobzirnosti.
Ta umesten postopek zaključka se vrši vsako leto in se je vršil tudi letos. Razstava risb in pismenih izdelkov je bila prav čedna in je pokazala, da je med našim obrtnim naraščajem razmeroma mnogo prav lepih talentov, katerih čaka lepa bodočnost, če bodo šli pod spretno roko učitelja in uvidevnega mojstra po začrtani poti naprej.
Pri razstavi malokdo pomisli, koliko truda in vztrajnosti je bilo treba tekom leta od učencev in učiteljstva, da so se dosegli taki uspehi. Pouk na obrtnonadaljevalnih šolah je bil že od nekdaj silno naporen. Treba je bilo od nekdaj močnih živcev in trdne volje od strani učiteljstva, da je moglo vladati in obvladati tako različen materijal in doseči vsaj nekaj uspehov. Težka borba z disciplino je trajala od začetka pa do konca leta. V prejšnjih časih je. nemško učiteljstvo vzdrževalo disciplino s pomočjo policije. Na vsaki šoli, kjer se je vršil obrtno-
nadaljevalni pouk sta bila dva stražnika v tem času na razpolago. — Tako je bilo prej. Sedaj pa se vrši pouk brez pomoči policije in se dosezajo neprimerno boljši uspehi. Tudi glede discipline ni posebnih pritožb. V tem se vidi lep kos dela našega učiteljstva, ki je prevzelo obrtnonadaljevalno šolo uničeno in se je k drugim naravnim težkočam pridružilo vrhu vsega še to, da so kazali vajenci posebno prva leta pri nas še več odpora, ker je bilo učiteljstvo slovensko, vajenci pa vzgojeni v nemškonacijonalnem duhu.
Danes se pri nas razpravlja o vprašanju naše industrije, o kvalificiranem delavstvu, ki igrata v naši državi že sedaj važno vlogo in jo bosta še bolj v bližnji bodočnosti. Resnična je trditev, da naša industrija ne-obhodno potrebuje dobrega domačega kvalificiranega delavstva, šele takrat se bo otresla tujega vpliva in po industrijah bo zavel drug, našemu narodu in državi prijaznejši duh, kakor pa veje žal sedaj. Kvalificirani dela-vcc in pa dober obrtnik se pa moreta vzgajati le v dobrih obrtnih šolah. Zato je treba te šole obdržati in jih izpopolniti, da bodo vršile in dosezale svojo nemalo nalogo.
Šole so se vzdrževale do sedaj le s pomočjo države. Ona je prispevala — ali bi bila vsaj morala prispevati -dve tretjini za vzdrževanje. Le ena tretjina je prišla na domače faktorje. Ker se pa država bori z denarnimi kalamitetami, kakor tudi domači dotični faktorji, so te važne šole visele, zlasti zadnje leto, med življenjem in smrtjo. Izmed 54 obrtnonadaljevalnih šol jih je moralo ostati zaprtih vsled pomanjkanja denarnih sredstev 12. Trdi se celo, da se v državni proračun za leto 1923./24. sploh ni sprejela nobena postavka za vzdrževanje teh šol, ki so za naš nadaljnji razvoj na polju obrti in industrije neobhodno potrebne tudi iz državnih ozirov. Temu je morda krivo tudi to, da v Srbiji ne poznajo te vrste šol in nimajo umevanja zanje. Zanesljivo pričakujemo, da merodajni krogi raztolmačijo neobhodno potrebo teh postavk v proračunu in da store vse potrebne korake za ugodno rešitev tega za nas in državo najvažnejšega vprašanja.
Podatki o bolniškem zavarovanju se uporabljajo za davčne namene!
Avstrijska davčna zakonodaja je dosledno vpoštevala zakon o zavarovanju delavcev z dne 30. marca 1888., drž. zak. št. 33, ki izrecno prepoveduje, da bi se podatki
za bolniška in nezgodna zavarovanja smeli porabljati za davčne namene.
Enako prepoved vsebuje tudi zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922., ki izrecno določa, da se osrednji urad za zavarovanje delavcev, okrožni uradi in blagajnice za zavarovanje delavcev, njih organi in njih poslovne knjige in spisi ne smejo pri državni finančni upravi uporabljati v nikakršni smeri.
Zakonodajalec je hotel s tem zasigurati, da se podatki delavskih zavarovalnic iz lahko umljivih razlogov ne uporabljajo za druge nego lastne namene. Kljub temu, da je vlada še 14. maja 1922. smatrala za primerno, da se v zmislu dosedanje prakse in dosedanjih izkušenj vzakoni oprostitev obligatornih bolniških in nezgodnih zavarovalnic, podajati pojasnila v davčnih zadevah, se je na že v kratkem razdobju do 31. julija 1922. pre-AVmSfflS. V členu 318. finančnega zakona za 1. 1922./23. je določila, da so davčna oblastva vendar upravičena črpati podatke za davčno priredbo tudi iz poslovnih knjig in spisov obligatornih zavarovalnic. Davčna oblastva se poslužujejo te pravice posebno v primerih, v katerih hočejo spraviti pod nož davka na poslovni promet male obrtnike, ki so tega davka prosti, ako ne zaposlujejo nad 2 pomočnika ali vajenca. Pa tudi v drugih primerih pridejo ti podatki v poštev, n. pr., ako gre za ugotovitev režije itd.
Obrtniku, ki ima svoje davčne in zavarovalniške zadeve v redu, ta kontrola gotovo ne bo škodovala. Škodovati pa utegne onim, ki redno ne odjavljajo svojih nameščencev. Ti so zaradi ene same nerednosti dvakrat udarjeni, ker po nepotrebnem plačujejo prispevke za zavarovanje na eni strani, na drugi strani pa se neodjav-ljeni nameščenec vpošteva tudi pri priredbi davkov.
Razmerje med zavarovalnicami in davčnimi oblastmi v obliki, kakršno ustvarja finančni zakon za 1. 1922./23., gotovo ni naravno.
Uverjeni smo, da bodo zavarovalnice ukrenile same pravočasno vse potrebno, da se iznebijo nadležne naloge in,da prihodnji finančni zakon ne bo več vseboval določil. ki bi ne bila v skladu z zakonom o zavarovanju delavcev.
vojne in mornarice. Glavne panoge vojske so: pehota, artilerija, konjiča, inženjerske in zrakoplovne formacije. Pomožne panoge so: prometne, intendantske, sanitetne in neborbene čete.
Dalje predvideva zakonski načrt generalštabno, ekonomsko, tehnično, veterinarsko, sodnijsko, duhovniško in godbeno stroko.
V	vojnoteritorijalnem oziru se deli država na armij-ske, te pa na divizijske oblasti, ki se delijo na vojaška okrožja in ta zopet na vojaške sreze. Število armijskih in divizijskih oblasti, vojaških okrožij in vojaških srezov se predpisuje z uredbo o formaciji vojske.
Stalni kader.
Služba v stalnem kadru se začenja v onem koledarskem letu, v katerem dovrši rekrut 21. leto življenja in traja 18 mesecev za vse vrste orožja in za vse stroke. Nihče ne more biti državni, samoupravni ali občinski uradnik, niti ne more postati duhovnik, menih in sploh duhovna oseba, niti ne sme začeti na svoje ime nobenega posla, za katerega je potrebno dovoljenje od državne ali samoupravne oblasti, ako ni odslužil v stalnem kadru obveznega roka, oziroma ako ne dokaže, da je stalno ali začasno oproščen od vojaške obveznosti.
Rok službe v stalnem kadru se skrajša na devet mesecev:
1.) Osebam, ki so dokončale, oziroma dokončajo do 27. leta starosti univerzo ali srednjo šolo ali kako strokovno šolo ali višjo šolo od nje, ali pa najmanj 6 razredov gimnazije ali realke; to pa le, ako v tem roku devetih mesecev položijo izpit za rezervne oficirje. Kdor izpita ne položi, služi 14 mesecev.
2.) V zadrugah (rodbinske zadruge, ki jih pri nas ni), uživajo to ugodnost gotovi člani pod pogoji, ki so v zakonu podrobno navedeni.
3.) Samohrani ali samci, ki so. podedovali kako kmetsko posestvo ali trgovino, ki ga morajo osebno obdelovati, oziroma voditi trgovino.
Službe v stalnem kadru so oproščeni:
a) Stalno nesposobni, b) začasno nesposobni, ako do 25. leta ne postanejo sposobni, c) edini hranitelji nesposobnih zadrugarjev, oziroma rodbinskih članov, ki živijo od kmetije ali od drugega osebnega dela ter plačajo neposrednega davka 20 dinarjev ali manj na leto, ne računajoč osebni davek.
Odgoditi se mora služba rekrutu v stalnem kadru:
a) Ako je rekrut redni dijak kake državne ali za javno priznane šole v državi ali tem enake šole v inozemstvu, pa prosi, da se mu dovoli odložitev službe do končanega šolanja. Ta odložitev ne more iti dalje kot do 27. leta življenja; b) ako je v rekrutovi zadrugi (obitelji) še kak član, ki je že v vojaškem službovanju, ali bi imela oba skupno oditi k vojakom.
Rekrutiranje.
Za vse mladeniče, ki spadajo pod rekrutiranje, kakor tudi za vse rekrute in vojne obvezance, ki se skrivajo, enako tudi za vse ubežnike, so odgovorni starejšine njihovih družin ali zadruge, župan ali katerisibodi oblastni organ ali tudi privatna oseba, ki ovira iskanje vojnega obvezanca ali mladeniča, ki se skriva, se kaznuje krivec po vojaškokazenskem zakonu kot soudeleženec ubežnika.
Nadaljnja poglavja novega zakona govorijo o oficirjih, njihovih imenovanjih in pravicah. Ženiti se sme oficir, ako je najmanj štiri leta že v vojski, avijatični oficirji pa samo, ako niso mlajši od 30 let. Za rezervne ofi-
Načrt novega zakona o vojski.
Ministrstvo vojne in mornarice je izdelalo nov zakon o ustrojstvu vojske, ki bo v najkrajšem času predložen narodni skupščini. Ker je zanimanje za zakon o ustrojstvu naše vojske splošno, priobčujemo iz načrta najvažnejše določbe.
Vojaška obveznost.
Obveznost za službovanje v vojski začne z dokončanim 21. letom starosti in traja do 50. leta. Vojaška obveznost traja': a) v operativni vojski od 21. do 40. leta in b) v rezervni vojski od 40. do dovršenega 50. leta. V slučaju mobilizacije in v vojnem času lahko vojni minister po potrebi pokliče na službovanje v vojski tudi mladeniče od 18. do 20. leta starosti. Enako lahko pokliče vojni minister v slučaju vojne in ako je to potrebno tudi vojake v starosti od 50. do 60. leta, ali samo za službo v ozadju, ako so sposobni za tako službo. — Velikost vojske se določa v vsakoletnem proračunu.
Ustrojstvo vojske.
V	mirnem času je vojska razdeljena na armije, divizije, brigade, polke, bataljone, čete, oziroma baterije, eskadrone, oddelke, eskadrile in druge formacije, ki se ustanavljajo s kraljevsko uredbo na predlog ministra
cirje veljajo enaka pravila za napredovanje kot za aktivne in lahko dosežejo čin polkovnika. Rezervni oficirji vojske in mornarice se lahko pokličejo na vaje vsako leto, in sicer dokler so dbdeljeni operativni vojski, oziroma mornarici, po 4 tedne, v rezervni vojski in mornarici pa po dva tedna.
Daljša so poglavja o prejemkih oficirjev, podoficirjev in vojaških uradnikov, o dokladah za posamezne tunkcije itd.
Po predhodnih navodilih stopi novi zakon v veljavo
1.	januarja 1924. Za rekrute, ki pridejo v kader v tekočem letu, veljajo določbe dosedanjega zakona, izvzemši dijake, za katere veljajo že določbe pričujočega zakona.
Ureditev avtonomnih financ.
Zakonodaja o avtonomnih financah obstoji pri nas še vedno le iz bivših avstrijskih zakonov in različnih na-redb, ki se izza političnega preloma niso v bistvu iz-premenile. Ta zakonodaja je bila še za normalne razmere pomanjkljiva, vendar je za takratne razmere za silo še zadostovala. Izza političnega preobrata so vslecl devalvacije valute nastopile povsem nove razmere. Potrebe avtonomnih korporacij so se tako izdatno pomnožile, da se ne morejo še naprej pokrivati edinole na do sedaj običajni način. Specijelno doklade na direktne davke dosezajo take izmere, da niso več v pravem razmerju z državnim davkom. Te doklade presegajo skoro brez izjeme višino državnih davkov, pogosto pa v zvezi z državnimi davki popolnoma izčrpavajo obdačeni donos ali dohodek.
Obstoječe prilike nujno silijo, da se avtonomne finance uredijo, odnosno da se omeji prekomerno povišanje avtonomnih doklad na direktne davke za oblasti-, sreze in občine. Prekomerne doklade niso nič drugega nego prikrita premoženjska oddaja, ki se plačuje iz osnovnega premoženja. S tem se slabijo davčni viri in v doglednem času morajo usahniti, ako se ničesar ne ukrene.
Nevzdržne razmere, nastale vsled prekomernih doklad, se nikakor ne morejo ublažiti edinole z diferenciranjem za posamezne davčne vrste, ampak je treba zlo radikalnejše odpraviti. Diferenciranje bi preprečilo le preobremenitev nekaterih davčnih vrst, zato bi pa tem bolj obremenilo davčne vrste, na katere bi se moralo prevaliti izpad, ki bi nastal ravno vsled diferenciranja. Diferenciranje mora torej biti le prehodnega pomena, da trenutno oblaži preobremenitev nekaterih davčnih vrst.
Enako težke razmere so obstojale tudi v drugih nasledstvenih državah bivše avstro-ogrske monarhije, predvsem na Češkem in v Avstriji, ki so preprečile previsoke doklade s preodkazili iz državnih sredstev.
Na Češkem participirajo po zakonu iz leta 1921. avtonomni organi na donosu zemljiškega davka, hišnega davka, davka na poslovni promet in žganjarine.
Od zemljiškega davka obdrži država le vojne pribitke, davek sam pa se razdeli med deželo in občine, katerim se je dovolilo pobirati največ 200% doklade. Vrhu tega se pobirajo dovoljene doklade tudi na zemljiški davek.
Donos hišnega davka se razdeli med državo in občine po enakih delih. Predložene občine, to je take, ki smejo pobirati 200%ne ali višje doklade, dobe še nadaljnji prispevek, ki pa v zvezi s polovičnim donosom ne sme presegati dve tretjini državnega davka.
Od davka na poslovni promet dobe avtonomne korporacije 40 %, država pa obdrži 60 %. Prispevek avtonomnih korporacij se razdeli na dežele, okraje in občine.
Od žganjarine dobe dežele celoten pribitek, v celoti približno 14% žganjarine s pribitkom vred.
Zaradi teh preodkazil se doklade na hišni davek ne smejo zviševati, doklade na posebno pridobnino v zvezi z državnim ddvkom in pribitki pa 'ne smejo presegati 80 % čistega donosa iz poslovnega leta, ki je merodajno za davčno odmero.
Še dalje je šla Avstrija, ki je z zakonom z dne
3.	marca 1922. priznala deželam, okrajem in občinam izdaten delež na dohodnini, rentnini, pridobnini, davku na žganje, na pivo in vino, dalje na prenosnih pristojbinah in pristojbinskem nainestku. Prepustila jim je slednjič tudi donos realnih davkov.
Jasno je, da se tudi pri nas brez izdatne državne pomoči ne bo moglo zadovoljivo urediti avtonomnih financ, posebno čim se aktivira oblastna in srezka samouprava. Ta samouprava ima začrtano tako obširno področje, da izdatkov, potrebnih za izpolnitev svoje naloge, ne bo mogla pokrivati brez izdatnih doklad na državni davek. 2e sedaj itak težaven položaj, se bo z novimi dokladami še bistveno poslabšal. Bilo bi torej le pravično, da bi država s predajo agend, katere vrši sedaj sama, priznala samoupravi poleg 70%-nega državnega pribitka, ki se pobira za nadomestilo bivših deželnih doklad, še nadaljnji delež na državnih davkih, s katerimi se sedaj pokrivajo izdatki, katere naj po zakonu vrši samouprava.
Potrebno je pa tudi, da se tem povodom urede avtonomne finance sploh, jih okrepi s primernimi preodkazili iz. državnih sredstev in jim nakaže smernice, v katerih naj se razvijajo, da ne bodo navezane edinole na doklade na državni davek.
Narodna skupščina je imela sicer priliko, baviti se z avtonomnimi financami povodom uveljavljenja zakona o oblastni in srezki samoupravi, je pa končno ureditev, če se je zavedala obstoječega nevzdržnega položaja, prihranila za poznejši čas.
Po členu 73. tvorijo namreč redne dohodke oblasti, oziroma srezov, državne podpore in dotacije, ki so določene z državnim proračunom in državnimi zakoni. S tem je v načelu priznana pravica oblasti in srezov, da dobivajo za vršitev svoje naloge podpore in dotacije iz državnih sredstev. Vendar pa nikakor ne zadostuje, da se to le v načelu priznava, ampak bi bilo potrebno, da se po tem načelu urede tudi zakoni in izrecno določi, kdaj, pod katerimi pogoji, v kateri izmeri itd. imajo oblasti in srezi pravico do državne podpore ali dotacije. Istočasno bi se naj preuredil tudi občinski zakon v tem zmislu, da bi tudi občine bile deležne preodkazil iz državnih davkov.
Preden se avtonomne finance ne urede, odnosno preden se izrecno ne določi izmera državnih podpor in dotacij avtonomnim korporacijam, je popolnoma izključeno, da bi se moglo aktivirati samoupravo v nameravanem obsegu, ker že sedanje doklade dosezajo izmero, ki ni več v skladu s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev.
Istočasno naj bi se preuredil tudi občinski zakon v tem zmislu, da bi tudi občine bile deležne preodkazil iz državnih davkov.
Avtonomne finance se nikakor ne morejo urediti edinole na ta način, da se dovoli pobirati doklade tudi na dohodnino, ki je bila do sedaj oproščena avtonomnih doklad. Izgleda, kakor da bi država hotela žrtvovati za ureditev avtonomnih financ dohodnino, dasi bi bilo ravno v njenem interesu, da ostane dohodnina še naprej oproščena doklad. Po členu 73. zakona o oblastni in srezki samoupravi spada med redne dohodke tudi ob-
lastna doklada na državni davek, torej na vse davčne vrste brez izjeme. Potemtakem bi bila samouprava upravičena, pobirati doklade tudi na dohodnino, čemur moramo odločno ugovarjati.
Nagibi, ki so bili merodajni za dosedanjo oprostitev dohodnine od avtonomnih doklad, obstoje še naprej, oziroma bodo, čim se razširi pobiranje dohodnine na vse pokrajine naše države, obstojale še v povečani izmeri.
V	zakonu ali v uredbi, s katero se bo normirala izmera državnih podpor in dotacij avtonomnim korporacijam, naj se torej stavi za državno podporo in dotacijo pogoj, da oblast in srez, oziroma občina, ne pobira doklad na dohodnino in po uveljavljenju novega zakona o neposrednih davkili tudi ne na eventualno uvedeni premoženjski davek.
Razno.
Darilo. Gospod Aleksander (ijud, brivski mojster in predsednik bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani, je povodom šestdesetletnice svojega rojstva daroval tiskovnemu skladu «Obrtnega Vestnika* vsoto 200 Din, za kar mu upravništvo teni potom izreka najsrčnejšo zahvalo z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev.
Resolucije rednega zadružnega zbora krojaške zadruge v Ljubljani dne 15. aprila 1923. Krojaška zadruga v Ljubljani je na svojem rednem letnem občnem zboru sklenila sledeče resolucije: L) Pristojne oblasti se poživljajo, da v interesu države, ki ji je dobro obrtništvo eden glavnih temeljev, prispevajo za obrtnoizobraževalne svrlie potrebna sredstva, posebno za vzdrževanje obrtno-nadaljevalnih tečajev, poučnih potovanj in praktičnih kurzov, ker obrtništvo zaradi svojega slabega gospodarskega položaja samo tega v zadostni meri ne zmore.
2.) Preplavljanje krojaškega stanu z mojstri, ki za izvrševanje tega poklica in za vzgojo naraščaja kljub zadostitvi sedanjim usposobljenostnim predpisom niso zadostno usposobljeni in z ozirom na to, da more težko gospodarsko krizo uspešno prestati in zadostiti zahtevam napredka le resnično strokovno izobraženo obrtništvo, naj se vpelje za krojače mojstrska preizkušnja, kakor jo ima v mislih § 114. a obrtnega reda. To naj bo pogoj, da se sme za naprej krojač nazivati za mojstra, da sme imeti vajence in da sploh sme samostojno izvrševati krojaški obrt. — 3.) Nezgodno zavarovanje za delavce krojaškega obrta se smatra za popolnoma nepotrebno, ker izkušnja kaže, da izvrševanje te vrste dela ni zvezano s prav nikako nevarnostjo. Zato zahtevajo krojaški obrtniki, da se zavarovanje zoper nezgode glede delavstva krojaške stroke pri običajnih krojaških obratih odpravi in zavarovalni zakonski predpisi temu primerno izpre-mene.
Obrtna banka v Ljubljani je imela dne 16. p. m. v dvorani mestnega magistrata od strani delničarjev izredno dobro obiskani II. redni občni zbor. Po kratkem uvodnem pozdravu predsednika g. Frana Kavčiča je podal predsednik nadzorstvenega sveta g. Ivan Mikuž revizijsko poročilo ter predlagal, da se tako upravnemu kakor tudi nadzorstvenemu svetu izreče absolutorij, kar je bilo enoglasno sprejeto. Istotako se je enoglasno sprejel v celoti predlog upravnega sveta za razdelitev čistega dobička
Obrtniki,
naročajte vsi „0brtni Vestnik!“
za leto 1922. Od doseženega čistega dobička 1,157.347 K 60 vin. se je dodelilo rednemu rezervnemu zakladu 57.867 kron 38 vin., nadalje se je votiralo kot tantijema upravnemu svetu 84.948 K 02 vin. in kot nagrada nadzorstvenemu svetu 20.000 K, dotiral se je rezervni fond za kontokorentne izgube s 300.000 K in pokojninski zaklad za uradništvo s 100.000 K, v dobrodelne namene se je naklonilo 60.000 K, v izplačilo lOodstotne dividende odpade 500.000 K, dočim se je ostanek 34.532 K 20 vin. prenesel na nov račun. Kupon št. 2 za leto 1922. se izplačuje pri zavodovi blagajni, odnosno njegovi podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in vseli njenih podružnicah s 20 K za kupon. Kakor posnamemo iz poročila, je Obrtna banka v svojem drugem poslovnem letu odlično napredovala. Velik napredek zazna-menujejo zlasti vloge na vložne knjižice, ki so od kron 3,777.008‘01 lanskega leta na/astle na K 13,056.195'%. Napredek je razviden tudi med dolžniki, ki so narastii od K 22,482.I52‘93 preteklega leta na K 57,827.932,64. Celoten promet je znašal K 1.158,350.598 in iznosijo rezerve, vpoštevaje letošnje dotacije, K 1,148.339-38. Pri nato se vršečih volitvah upravnega, odnosno nadzorstvenega sveta so se poleg dosedanjih članov upravnega in nadzorstvenega sveta na novo izvolili v upravni svet gg.: Alojzij Jankovič, kamnoseški mojster v Ljubljani, in Frie Zemljič, veleposestnik v Ljutomeru; v nadzorstveni svet pa g. Janko Horvat, sobni slikar v Ljutomeru.
Deželna zadruga brivcev itd. v Ljubljani. Redni občni zbor Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasuičarjov v Ljubljani se bo vršil v ponedeljek dne 18. junija 1923. ob 14. uri v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani. Vabila z dnevnim redom se vsem zadružnim članom pravočasno dostavijo po i>ošti.
Poletni tečaj na državni podkovski šoli v Ljubljani se prične 1. julija 1.1. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo državne podkovske šole v Ljubljani s kolkom za 13 Din kolkovano prošnjo do dne 15. junija 1.1. ter ji priložiti: 1.) rojstni in krstni list, 2.) domovinski list, 3.) zadnje šolsko izpričevalo, 4.) učno izpričevalo, 5.) nravstveno izpričevalo in 6.) ubožni list. Vsako prilogo — če ni kolko-vana — je kolkovati s kolkom za I Din. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo za hrano in učne knjige.
K razstavi vajeniških del v Celju. V splošnem je razstava naredila dober vtis, vendar pa je dala povoda strokovnjakom, da opozore merodajne činitelje na nekatere nedostatke. Stavbeniške risbe kakor strojne so bile prav dobre, mizarskih je bilo malo v primeri z lanskim letom. Čevljarska stroka je prišla prav malo do veljave, tu bi bilo dobro potegniti pri risanju vse čevljarje iz vseh razredov skupaj in jih izročiti strokovnjaku, ker tu preneha učiteljska zmožnost, dasi je vse hvale vredna, vendar ne more imeti strokovnjaškega pomena. Isto velja za krojače, ki so sicer pokazali nekaj prav lepih risb, vendar pa iz strokovnjaškega vidika nimajo in ne morejo imeti nobenega pomena. Nujna potreba bi bila, kakor poudarjamo pri čevljarjih, združiti tudi vse krojače pri risanju v en razred in jih podvreči strokovnjaku. Fazo-niranje, postava žepov, krojenje podloge in vloge, to mora znati vsak krojaški pomočnik in v tem sc ga iz-vežba najhitreje in najtemeljiteje v šoli. Frapiral je strokovnjake drugi dekliški razred, ki se je, milo rečeno, prav slabo izkazal z risbami, tako da ga je prvi razred, katerega vodi strokovnjak, močno prekosil. V tem pogledu je potrebna brezdvomno remedura. Risarke, ki so pokazale lansko leto prav lep uspeh v risanju, bi bile
morale pod istim strokovnjakom pouk nadaljevati. Krasno se je izkazal učenec. Solarik Davorin: naredil je risbo, ki predstavlja mizarskega vajenca, sredi delavnice med počitkom sedečega, igrajočega na harmoniko in se veselo smejočega. Sestava barv je prav uzorna. V splošnem pa je bil čas razstave prekratek, tako da ni bilo mogoče iste temeljito pregledati. Želeti bi bilo, da bi v bodoče bila razstava vsaj en dan na vpogled. Obrtni šolski svet naj bi v bodoče vse te nedostatke izkušal popraviti, ker le tedaj bo imela obrtnonadaljevalna šola popoln uspeli. — Ivan Bizjak.
Državna borza dela. Pri vseh Državnih borzah dela v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 20. maja do 26. maja 1923. dela 331 moških in 108 ženskih delovnih moči. Delodajalci pa so iskali 380 moških in 128 ženskih delovnih moči. Posredovanj se je izvršilo 283. Promet od 1. januarja do 26. maja 1923. izkazuje 24.344 strank, in sicer 11.122 delodajalcev in 13.222 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4838. — Dela iščejo: kovači, železostrugarji, strojni in stavbeni ključavničarji, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, trgovski sotrudniki, pisarniške moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: rudarji, kovači za verige, kleparji, usnjarji, natakarji, zidarji, šivilje za perilo, likalke za perilo, sodavičar, služkinje, kuharice, vajenci itd.
Pokrajinski zavod za nameščence javlja: Novo voljeno načelstvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je sklenilo v svoji prvi seji,-da se votira z ozirom na izredno male redne dajatve, predvidene v pokojninskemu zakonu, v omiljenje najhujše bede večji znesek za enkratno izredno podporo najpotrebnejšim rent-nikom Pokojninskega zavoda, ki prejemajo zaradi valutnih razmer prav malenkostne dajatve, in pooblastil upravni odbor z izvršitvijo tega sklepa. Obenem je načelstvo sklenilo, da naj znaša podpora invalidom največ 1000 Din, vdovam največ 500 Din in otrokom sirotam največ 300 Din. Upravni odbor je izvršil sklep načelstva in v danih mejah določil podpore ob večji potrebi v celem obsegu, pri manj potrebnih v skrajšanem obsegu, dočim se rentnikom, katerih življenski obstoj ni posebno ogrožen, ni mogla priznati za enkrat nikakd podpora. Skupni znesek teh enkratnih izrednih podpor znaša 71.850 Din. Na posamezne rentnike odpadajoča vsota se je že nakazala po čekovnem uradu.
Izlet obrtnih vajenk iii vajencev iz Celja v četrtek 10. p. m. je izpadel prav povoljno. Ogledali so si v Šoštanju Vošnjakovo tovarno za usnje, ki je ena največjih v Jugoslaviji. Pri odhodu iz Šoštanja je imel zastopnik obrtnega društva iz Šoštanja, g. Volk, lep nagovor na glavnem trgu na vajeništvo in učiteljstvo. Poudarjal je potrebo obrtnošolske izobrazbe za naš naraščaj ter konštatiral, da se napredno obrtništvo zaveda tega vprašanja ter podpira obrtno šolstvo z vsemi močmi. Izpodbujal je vajeništvo k spoštovanju do svojega učiteljstva, ki se žrtvuje zanje. Vajeništvo bo šele pozneje spoznalo, kaj pomeni obrtnošolska izobrazba za njega. Izrazil je veselje, da je vajeništvo iz Celja s svojim učiteljstvom v tako velikem številu (bilo jih je okoli 200) posetilo lopi Šoštanj, ter obžaloval, da ni bilo obrtnemu društvu v Šoštanju poprej sporočeno, ker bi sicer isto pripravilo lep sprejem in po programu razkazalo vse zanimivosti Šoštanja. Želel je končno med splošnim odobravanjem navzočih, da odneso najlepše spomine iz Šoštanja. Nato je odkorakalo vajeništvo v velenjski premogokop, kjer si je ogledalo v istem vse za-
nimivosti. Tudi velenjski grad, ki je ena najstarejših stavb tega trga, je gojencem zelo ugajal. Vajenci so se odpeljali med prepevanjem veselih pesmi nazaj v Celje, kjer so učenke še za slovo na peronu zapele „Slovenka sem“. Za lepo uspeli izlet, ki bo ostal vsem v trajnem spominu, gre zahvala g. ravnatelju Serajniku.
Ivan Bizjak.
Občni zbor Trgovske banke v Ljubljani. Dne 9. p. m.
sc jc vršil občili zbor Trgovske banke v Ljubljani. Zborovanje jc vodil v odsotnosti predsednika g. Medena podpredsednik g. Fran Dolenc, industrijec iz Škofje Loke. Občnemu zboru je prisostvoval kot vladni zastopnik okrajni glavar g. dr. Mramor. Iz letnega poročila tega zavoda izhaja, da je bil ustanovljen februarja 1922. z ustanovno delniško glavnico 10,000.000 kron, dočim re-prezentira danes radi popolnoma posrečene fuzije s Slovensko eskomptno banko veliko bančno podjetje z delniško glavnico 60,000.000 kron. Zavod se peča specijelno s finansiranjem trgovskih podjetij ter je zbral okoli sebe precejšen del izvozničarjev in uvozničarjev, tako da docela ustreza svojemu namenu, poslovati pred vsem in specijelno kot stanovska trgovska banka. Svoje poslovanje ni razširil samo v centrali, temveč ima že deloma stare, deloma nove podružnice v Novem mestu, Rakeku, Slovenjgradcu, Slovenski Bistrici in Konjicah. Poleg tega se je sijajno razvila podružnica v Mariboru, ki ima že jako obširen delokrog. Tudi Menjalnica v Ljubljani v Kolodvorski ulici ima zelo živahen promet. Družba si je postavila lastno stanovansko hišo s 14 stanovanji v Anton Knezovi ulici, kjer ne biva samo lastno uradništvo, temveč tudi druge stranke. V njeni hiši na oglu Frančiškanske ulice in Dunajske, ceste si je zgradila trinadstropno poslopje deloma v stanovanske deloma v poslovne svrhe. Na pročelju se pravkar izvršujejo adaptacije za nove poslovne prostore, ki bodo zahtevam in velikosti banke docela ustrezale ter se bodo ti prostori nahajali na najbolj prometnem kraju v Ljubljani. Banka je prevzela v svojo last podjetje «Bistra» v Domžalah, ki se je jako lepo razvilo, tako da zaposluje danes že nad 150 delavcev. Specijalni izdelki «Bistre» so okovi za pohištvo in ključavnice ter poleg tega galvanizacija kovinskih izdelkov. Ti izdelki «Bistre» so na zagrebškem velikem sejmu vzbujali splošno pozornost radi svoje prvovrstne izdelave. Sicer se je banka pri vseh onih industrijah, kjer ni imela majoritete, odtegnila ter stavila pridobljena sredstva trgovskim potrebam in klijenteli na razpolago. Stanje zavoda in uspehi lanskega leta so razvidni iz nastopnih številk: Aktiva: Blagajna: gotovina in kuponi K 14,065.063-80. Valute: K 2,796.388-05. Devize: K 358.754-—. Menice: K 2,766.000-—. Lastni vrednostni papirji: K 6,861.440-68. Konzorcijalni posli K 1,900.000-—. Dolžniki: K 275,236.013-14. Nepremičnine: K 19,377.051-05. Inventar: 1,829.829-76. Skupaj 325,190.540-74. Pasiva: Delniška glavnica K 60,000.000-—. Rezervni zakladi (redni rezervni zaklad 415.147-38, ažijska rezerva 6,091.052-32, za kurzne izgube 493.800-30, za pokojninski sklad urad-ništva 500.000) K 7,500.000-—. Vloge na hranilne knjižice K 46,169.822-76. Upniki 203,743.094-84. Ncdvignjena dividenda K 22.900-—. Prenosne postavke K 57.624-02. Čisti dobiček 7,697.099-12. Skupaj 325,190.540-74. Vsi predlogi upravnega sveta so bili na občnem zboru, na katerem je bilo zastopano več kot polovica delničarjev in delniške glavnice, soglasno sprejeti ter je bila po predlogu delničarja g. dr. Defranceschija izrečena tako upravnemu svetu kakor tudi nadzorstvu in ravnateljstvu zavoda za njegovo vseskozi uspešno delovanje popolna zaupnica in zahvala.
Svetovni kongres za mlekarstvo. Svetovni kongres za mlekarstvo ho zboroval letos od 21. do 3. oktobra v VVashingtonu, dne 4. oktobra v Philadelphiji in od 5. do 10. oktobra v Syrakusah. Na kongresu bodo predavali strokovnjaki za mlekarsko vedo, obrt in higijeno z vsega sveta. Med kongresom se bodo vršile tudi poučne ekskurzije. Za podrobnejše podatke slede vožnje itd. se je obrniti na «Worlds dairy congress association», 426 Star Building, VVashington, 1). C., U. S. A.
Več inozemskih firm, ki so prijavile svojo udeležbo na III. Ljubljanskem velesejmu, išče za ta čas primerne in sposobne zastopnike. Pojasnila se dobe v sejmskem uradu v Ljubljani.
Prodaja železne strugotine in stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 5. junija 1.1. ob 11. uri dopoldne dražba približno 37.000 kg železne strugotine in približno 6900 kg stare pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Gospodarski promet na naši obali. Na naši obali vršijo obalno in tovorno plovno službo sledeče parobrodarske družbe: «Jadrariska plovidba», d. d. na Sušaku; «Dal-matia», parobrodarska d. d. v Splitu; «Dubrovačka paro-brodarska d. d.» v Dubrovniku; «Oblastna plovidba», d. z o. z. v Dubrovniku; «KorčuIanska plovidba L. De-polo & Co.» v Korčuli in «Boda», brodarska družba v Kotom. Navedene paroplovne družbe vzdržujejo in vršijo službo na sledečih linijah in zveznih progah: Na Spojnih progah med Bakrom, Splitom in Kotorom vozijo paro-brodi «.Iadranske plovidbe» in «Dalmatie». Na spojnih linijah med Dubrovnikom, Trstom in Bari vozijo paro-brodi «Dubrovačke paroplovidbe d. d.». Med Splitom in Trstom vozijo pa rob rodi «Dalmatie», d. d. Na lokalnih progah pri morju vršijo službo parobrodi «.ladranske plovidbe*. Na lokalnih linijah v srednji dalmatinski obali vozijo parobrodi «I)almatie», med tem ko vršijo na lokalnih progah južne dalmatinske obale prevozno službo parobrodi dubrovniške obalne plovbe, korčulanske plovbe in ladje brodarskega delniškega društva «Boka». Poleg teh domačih družb vršijo na naši obali plovno službo še sledeče inozemske parobrodarske družbe: Parobrodarska družba «Puglia» in «Bari», «Lloyd 1 riestino» v Trstu in «Costiera» na Reki. Vozni redi pambrodarskih zvez vseh navedenih družb z navedbo touaže posameznih parnikov za tovorno službo so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
111. Ljubljanski velesejem od 1. do 1(1. septembra 1923. Uspeli, ki ga je pokazal lanski velesejem, je bil zelo po-voljen tako v moralnem kakor tudi v gospodarskem oziru. V moralnem, ker se je izkazal kot najučinkovitejša propaganda za medsebojno zbližanje in spoznavanje odtujenih si delov naše kraljevine, v gospodarskem, ker so na svoj račun prišli v enaki meri tako razstavljalci kakor tudi kupci. Sklenile so se številne kupčije in navezali mnogobrojni trajni trgovski stiki. Naši industriji in obrti je sejem odprl nova tržišča njenim izdelkom in jo tako zaposlil '//d mesece. Težko stališče je imela naša industrija, ker se je morala boriti proti premoči tujega kapitala, vendar pa se je v kratkem razdobju nekaj let od prevrata sem osvobodila in napredovala tako, da je postala sposobna stopiti na svetftvni trg vsaj z onimi izdelki, za katere nam nudi lastna zemlja sirovine. Gospodarske potrebe posameznih pokrajin naše države se tako razlikujejo med seboj, da je neizogibno kar najživahnejše izmenjavanje produktov in izdelkov, katero izmenjavo pa zopet najbolj pospešuje institucija velesejmov. Letošnji Ljubljanski velesejem naj pokaže ves veliki razmah in napredek na tem polju in ponese glas o tem daleko preko
mej naše domovine. Zato pozivamo vse pridobitvene kroge, naj se poslužijo te prilike ter naj takoj prijavijo svojo udeležbo za III. Ljubljanski velesejem, ker se bo prijavni rok kmalu zaključil. Opozarjamo, da je pritisk inozemske industrije močan in se naj vsakdo požuri, dokler je še kaj prostora na razpolago. Vse potrebne tiskovine in informacije pošlje brezplačno z obratno pošto urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo (od 15. do 26. avgusta 1923). Prijavni rok samo do 1. julija. Te dni so se razposlale prijavnice vsem industri-jalcem in obrtnikom. Če kateri ni sprejel prijavnice, naj se nemudoma obrne na upravo razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon št. 325. Opozarjamo vse razstavljalce, da morajo biti točno in razločno izpolnjene prijavnice vposlane razstavnemu odboru najkesneje do i. julija 1.1. Na prijavnice, došle po tem roku, se bo oziralo samo, če bo na razpolago dovolj prostora. Ker vlada v industrijskih kakor v obrtnih krogih veliko zanimanje za to razstavo, priporočamo vsakomur, da se pravočasno prijavi. Obenem s prijavnico naj se nakaže napla-čilo, s katerim se krijejo upravni stroški. Naplačilo se pri končnem obračunu za najemnino itd. odračuna. —-Vinska razstava, ki je lani krasno uspela, se tudi letos priredi, na kar opozarjamo yse vinogradnike, da se na to pravočasno pripravijo.— Vrtnarska razstava. Tudi letos so se vrtnarji priključili obrtnikom ter prirede na lanskem razstavnem prostoru svojo II. vrtnarsko razstavo, ki je že lansko leto, kot prva te vrste, vzbujala vsestransko pozornost. Opozarjamo na to razstavo vse vrtnarje. — Gradbena razstava. Gradbena stroka, ki pri nas skoraj popolnoma počiva, bo letos v večjem obsegu zastopana na razstavi. Razstavljeni bodo vzorci raznih novodobnih modernih zidov, ki omogočajo hitro in cenejšo gradbo hiš. Razstava je velevažna za vse, ki nameravajo graditi, posebno pa še za razne gradbene zadruge posameznih stanov. Poleg domačih gradbenih podjetij se bo udeležilo razstave tudi več inozemskih podjetnikov z naj-novejšimi modeli. — Vsa pojasnila glede razstave daje uprava razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, telefon št. 325.
Oddaja barvanja mostu. Dne 9. junija 1.1. se bo vršila pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mostu preko Donave pri Novem Sadu; površina okoli 24.291 kvadratnih metrov. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peler Kozina z znamko «Peko», ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in dlrobno v Ljubljani, Breg št. 20 ter Aleksandrova cesta št. 1.
Ustanovljeno 1852.
w,?r Teod. Korn, Ljubljana Nl;;r
(prej Henrik Korn).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar.
Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za f.rnež, barvo, lak in med, vsake velikosti, kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*.
Odgovorni urednik Engelbert F r a n c h e 111.
Tiska DelniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani.
— MIZARSKA TOVARNA =
JOŽEF SENICA
Dunajska ce.ta LJUBLJANA Dunajska cesta
za Bežigradom.
Priporoča se za vsa v njego\o stroko spadajoča dela.
&
Jll
ifi
a ir ni
ii
d
Pogosta poročila o požarih in vlomih Vas svarc, da taVoj zavarujete svoja poslopja, pohištvo in drugo premičnino proti ognju in vlomu.
Nestanovitnost v denarni vrednosti Vas sili, da si zagotovite kapital, ki Vam bo na razpolago v onem letu, ki si je določite danes.
Stariši, skrbite za doto svojih hčera in sinov, oženjenci, zagoto- J vite soprogi eksistenco, ako Vas nenadoma zadene smrt. Bodite pripravljeni na nepričakovane nezgode in plačila radi prevzetih jamstev.
Vsa zavarovanja sklepa pod najugodnejšimi pogoji
SL AVI J A
jugoslov. zavarovalna banka v Ljubljani,
ki je vseskozi slovansko podjetje.
Podružnice: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Novi Sad, Split in Osijek.
r
Garinsho-posrednlšhi in Spedicijshi biro
„KR0M“
Centrala :
LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 41.
Podružnice:
Karlovac, Koprivnica, Maribor, Osijek, Rakek, Zagreb.
ODOn KQUIflY-UUBQflnj
koloovorsk« ulico
7
A«
«v/r\hl ila STROJI ORDDJL
SPOrit VIJAKI
/a jeRnene J, VE Dno
ZAlOGIv
TEMMICnE
FOTREBŠtmE
aca^čniftnii siuftnje
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
d. d.
===== v lijubljaiti =====
prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog *n koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. d. Centrala v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11. Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
6e£:«866C:©«3fcB*£6*3iij^-.
$
W
n
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
$
(S
fH
•JS?
&
5
m
«e
M
Štampilje
iz kovine in gumija
za obrtnike, trgovce, urade
Ciril Sitar, tjubijana. Sv. Petra cesta 13
N'*
\n
*> A
\1
V
V \t
•> ^
V *> * \H \f
s ^
\H
\f
A
A
V
A
A
✓h
A
•/ ^ /V
✓ v.
Bled,	Jesenice,
Cavtat,	Korčula,
Celje,	Kotor,
Dubrovnik, Kranj, Hercegnovi, Ljubljana,
Jelša,	Maribor,
Metkovič,
— AMERIKANSKI ODIO
Prevalje,
Sarajevo,
Split,
Šibenik,
Tržič.
Zagreb.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKAt Trst, Opatija, Wicn, Zatler, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. New-York City. Banko Yujjoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arcnas, Puerto Natalos, Porvenir.
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000*— Rezerva: Din 30,000.000*—
PODRUŽNICE:
V «*
„DUN AV“
ZAVAROVALNA DELNIŠKA DRUŽBA
=^E V ZAGREBU EEEEEEE
USTANOVLJENA LETA 1920
Z 10,000.000— GLAVNICE.
□□□□□□□□
SPREJEMA ZAVAROVANJA VSEH VRST IN PRIPOROČA POSEBNO SVOJ POŽARNI IN ŽIVL JENSKI ODDELEK, ZLASTI PA SVOJE NA NOVO UVEDENO DRUŽB1NSKO ZAVARO VANJE PO TABELI VIII RT, IN MIROVINSKO ZAVAROVANJE PO TABELI IX TER ŽIVLJENSKO ZAVAROVANJE DO DIN 10.000'- BREZ ZDRAVNIŠKE PREISKAVE. NA NOVO JE UVEDEN SEDAJ TUDI ODDELEK ZA JAMSTVENO IN NEZGODNO ZAVAROVANJE.
POGOJI UGODNI. TARIFI NIZKI!
ZAHTEVAJTE POJASNILA IN PROSPEKTE PRI
PODRUŽNICI ZA SLOVENIJO
Šelenburgova ulica y L. J U SLJ A NI šelenburgova ulica St, 3	šti	3.
SOLIDNI POSREDOVALCI SE SPREJEMAJO.
«3?	«3?
•X*
V
•>
v
•> *• v
•s 0
\n
w
A
A
A
A*
A
✓ s.
A
r-f.
♦
A
J t
A
c
A
A.
<3?
<3?
<35 ,3?
j?
«3?
J?
«3?
«3?
«3ff
«3?
i3ff
t3?
«3?
t3?
«3?
i3?
t3?
tSJf
<3?
<3?
«3?
«3?
«5ff
«3?
«3?
«3?
«35
«3?
»3?
,3«
Obrtna banka
d Cjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508
Telefon št. 508
Račun pri poštno-ček. zauodu št. 12.051
Daje kredite u obrtne sorhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanau-ljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izoršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nouembrom 1922. za pol odstotka oišje, torej s
51
od dne uloge do dne duiga.
«3?
«3?
i3?
«3*
<3?
«3*
*3ff
*3?
<3?
<3?
«35
<35
<3?
«35
«35
«3?
«35
»3?
«3?
«35
«3?
«35
»3?
.3?
«35
«3?
«35
<35
«3?
<35
.3?
«35
«35
«3?
<35<35«35«3S<35<35«35<35<35«35<35<35<35<35<3S<35<35<35<35<35