235. številka. Ljubljana, v petek 13. oktobra. XV. leto, 1882 I aja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr i j a k o-ogerske dežele za VBe leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jcden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. K) kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. •— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniBtvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi ^Gledališka stolba". D pravni Stvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Kmetijstvo in obrtnost. — n. V vsacem organizmu se morajo vsi deli jednakomerno razvijati; ako se jeden del v razmeri s druzimi razvija prenaglo in drugim na kvar, na stati mora kriza prej ali slej. Tudi narodno gospodarstvo je organična celota in za tega delj se morajo posamezni njegovi deli razvijati jednakomerno in ne drug druzemu na kvar. Zlasti sta kmetijstvo in obrtnoft v ozkej zvezi, jedno drugo popolnujeta in najbolje je, da se v kolikor moč vsacem kraji oba zastopata. Da se razcvita kmetijstvo, se mora razcvitati tudi obrtnost in nasprotno, da se razcvita obrtnost, mora se razcvitati tudi kmetijstvo. Ako so kmetje trdni, imajo obrtniki pri rokah dobro surovo blago in hrano, kakor tudi dobre konsumente za svoje izdelke; ako so obrtniki solidni, imajo kmetje pri rokah dobro blago in dobre konsumente za svoje pridelke in v raznih odpadkih pri industriji dober gnoj ali še celo dobro živinsko pičo. Ako se pa obrtniki ne ozirajo na druge sta nove in mislijo le na kopičenje svojih izdelkov, nastati mora krab zaradi pomanjkanja konsumeutov, in dežela, kjer se obrtnost ne podpira, se polagoma izsesa, izgubi svojo moč. Pšenico- in prašičerodna Amerika se dostikrat, zavida, ker nam izvaža toliko Žita in mesa, ali gotovo je, da bi osiromašila, ko bi tako nadaljevala. Kar se iz zemlje dobi, se jej mora, dasi v drugej obliki, povrniti; zemlja bi kmalu opešala, ko bi Amerikanci kaj časa izvažali polne ladij e pšenice, mesa in pavole, uvažali pa le zlato v škatljicah in drage obrtne izdelke v zabojih. Koliko koristi donaša uže samo izdelovanje pavole! Polovico pavole celega sveta se sprede na Angleškem in Carey pravi, da so odpadki, ki se pri njenej preji tu dobivajo, petkrat več vredni nego vsa amerikan-ska pavola. Pojasnimo to z domačim zgledom. Pri pivovarenji ostane ječmenov slad (malz), in da mora biti ta slad res tečna živalska piča, smo se dostikrat prepričali v Mengši, ko smo videli, da se kmetje iz bližnjih vasij zanj kar tepo. Skrajni čas je bil za Ameriko, da se je tam začela velika industrija, da bo amerikansko pšenico povžil tudi Amerikanec in da se je začela pavola doma presti in kot cviren razpošiljati. Rekli smo prej, da morata biti kmetijstvo in obrtnost združeni kolikor moč v vsacem kraji; kajti povsod to ni j mogoče. Kakor je v Benetkah kmetijstvo, tako je v marsikaterej hribovskej vasi vsaka obrtnost razen domače nemogoča. In kar velja za posamezne kraje, to velja bolj ali menj tudi za cele dežele. V vsakej deželi se morata gojiti kmetijstvo in obrtnost, nekatere dežele pa so bolj ugodne kmetijstvu, druge pa obrtnosti. In naravnost smemo reči: Slovenska kakor cela Avstrija je po naturi kmetijska dežela, to se pravi, akopram se mora gojiti tudi obrtnost, vender ima svojo moč v prvej vrsti v kmetijstvu. Za tega delj moramo pri nas pred vsem skrbeti, da se vsaka reč, ki bi utegnila škodovati kmetijstvu, odvrne in da se ono povzdiguje vedno bolj. (Konec piili.i Deželni zbror kranjski. (XII. seja v dan 6. oktobra 1882.) Osnova glavnih občin. (Konec.) Pri govoru dra. Zamika v 232. štev. bilo je poročilo napačno. Dr. Zarnik nij rekel, da gre pri nas še za to, da razmotravamo vprašanje, bi li ne bile za nas koristne stare slovanske zadruge — ampak dr. Zarnik je dejal, da je pri nas vprašanje glede glavnih občin ravno tako dolgo na dnevnem redu, kakor pri Hrvatih vprašanje o zadrugah. Za dr. Zamikom oglasi se Dežman in pravi, da je dr. Zarnik slabo primerjal, ko je hotel avstrijsko občino primerjati s francosko, avstrijska občina je samostalna, francoska pa odvisna popolnem od prefekta. Sestavnemu načrtu o glavnih občinah, urejenemu 1. 1874 po dr. Costi priznava marljivost in zvedenost, a trdi, da je bil dr. Costa v nekem posilnem stanji, kajti sestavljati je moral glavne občine po 3000 duš, tedaj je moral biti operat po jednem kopitu („schablonenhaft"). Velike občine, kakor so sedaj ustanovljene, tudi ne ugajajo vsem združenim občinam. Tako navedel je dr. Zarnik Cerknico, a Begunjska občina, ki spada k njej, v jedno mer toži, da Cerkničanjo njenih interesov no jemljo v poštev. Tako nesrečno sestavljena je velika občina Dobrunje, ki obstoji iz vseh občin, ki so spadale nekdaj k graščini Kaltenbrunn, a občine onkraj Rudnika nečejo ničesa čuti o Dobrim j ah. Deželni odbor je, ker so se Vipavci in Vrhpoljei soglasno izjavili, naj se ločijo Vrhpoljci od Vipave, to ločitev podpiral. Da bi bili pri samostalnosti, katera se hoče zajamčiti meHtom in trgom, merodnjni le nem-škutarski interesi, to Dežnimi zanika. Postojina, kjer je vedno mnogo tujcev, ima skrbeti za dobre ceste, sprehajališča, svetljavo itd., za kar kmečkim občinam nij ničesa mar, katere bi tedaj Postojini nagajale pri tacih sklepih. Ravno tako je v Škofjej Loki. Kako bi bilo tam, ko bi bil kmet za župana! Da ima Višnja Gora volilno pravico v skupini mest in trgov, temu uzrok je konservativno načelo, katerega se je držalo, pri sestavi volilnega reda in katerega bi dr. Zamik kot konservativec moral veselo pozdravljati. Poslanec S v e t e c: Slavna gospoda! Dovolite, da tudi spregovorim nekoliko besed o tej postavi. Uže v dveh sesijah se je obravnavala, a še do sedaj nij dospela do konca. Da je nekake spremembe pri občinah treba, to sprevidimo skoraj vsi, a vprašanje je le vedno, kako V O tem še nijsmo na čistem, kajti težave so neizmerne in treba je ravnati z veliko previdnostjo, ako se hoče to vprašanje rešiti na zadovoljnost občin. Vprašale so se, da navedem le jeden slučaj, občine litijskega okraja zaradi združenja v glavne občine, a vse občine izjavile so se v nasprotnem smislu. Želje pa so sedaj jednako kakor prvikrat, in to je uzrok, da se sklada in sklada in LISTEK. Zarota na Kavkazu. (Poslovenil Jazbeški.) IV. (Dalje.) Jutranje solnce je uže zlatilo kupole in stolpe starega mesta, ko se je vrnil Vladimir. Utrujen vle-gel se je v posteljo in spal nekaj ur. Ko se prebudi, hitro vstaue in poišče svojega prijatelja, inženirskega častnika, poveljnika pijonirskemu oddelku v trdnjavi. Kratko mu je vse dopovedal. Inženir hitro odbere dvajset najboljših minerjev, in ž njimi preišče vso trdnjavo. Našli so nevarno mino, ki bi bila lahko pokončala v malo minutah mnogo ljudi j, in več sodov smodnika. Vse so natančno poročili majorju. »Uže vem, kaj naredim s sodi," pravi major korporalu. Preskrbite hitro dva kmetska voza, in na- ložite jih na nje. Trije, za tatarske pastirje preoblečeni kozaki naj se usedejo na vsak voz, dva ravno tako oblečena pa gresta za njim." „Sode peljite po najkrajšej poti h Ketjedovskej gori. Izberite zato najurnejše korenjake. Voziti morajo znati kakor sam vrag, priprežite najbolje garni-zijske konje." Korporal odide in stori, kakor mu je bilo ukazano. Sode so hitro naložili na vozove in jih pokrili s slamo. Major je iz okna svoje sobe veselo gledal, kako vestno spolnujejo vojaki njegova povelja. Vse so storili, kakor je ukazal. V pastirje preoblečeni kozaki zaseli so vozove. Urno so od-drdrali skozi mestna vrata in zginili za bližnjimi višinami, koder pelje pot proti Ketjedovskej gori. Vladimir osedlal je svojega rujavega gorskega žrebca, ter hitro odjahal za vozovi. Okrog pota delali so kmetje in pasli pastirji, ali ti, kakor je major videl, se nijso za vse nič zmenili. Čez dve uri so prišli v samotni kraj, kjer so vrata v podzemeljsko votlino. Kozaki razložili so urno sode raz voze, odprli po majorjevem nasvetu vrata v podzemeljski prostor, in hitro zvalili sode notri. V votlini skrili so jih v nek teman kot, kamor so pogled zabranje-vali vzrastki kamenite stene. Major ukaže kozakom molčati. Vrnili so se z vozovi v trdnjavo. Major podal se je na Katarinske zagrade, na levem bregu Tereka, kjer so se dopo-ludne vežbali vojaki. Tu je s pričujočimi častniki izbral štirideset najboljših korenjakov, in jim dal čvrstega pogumnega poročnika za poveljnika. Zapovedal je, da morajo drugi dan zvečer biti pripravljeni na dvorišči grada. Domov prišedši spisal je nekaj pisem in svojo oporoko, če bi ga smrt dohitela v nejednakem boji. Hotel je vsekakor pokazati caru, da je res boljši častnik na bojišči nego v salonih. V. Drugi dan zakrivali bo črni oblaki nebo, in mrzel veter je vlekel iz gora\ Megla je pokrivala gore in doline. Potniki na cesti so se mraza tresli. Na poti od vasi Stani proti Ketjedovskej gori bilo je jako živo. Visoki in korenjaški možje, zaviti v s kožuhovino podložene plašče korakali so proti vender se nij še nič zložilo. Uzrok temu je, da mnenje še nij očiščeno, da reč še nij zrela. Ako pogledamo predlog današnje postave, vidimo, da se od prejšnje ne razlikuje bistveno, kajti prej se je narekavalo za glavno občino najmanj 3000 duš, v sedanjej postavi pa najmanj 2500 duš. Tu tedaj nij velike, ali prav za prav v bistvu nobene razlike. Vse drugače pa je odkazano v §. 3., kjer se poseb nosti dovoljujejo nekaterim mestom in trgom, ki volijo v skupini mest in trgov v deželni zbor. Tako se dovoli mestu Kostanjevici, ki šteje le 600 duš, posebna občina. Vprašam Vas, gospoda, kako bode zamogla Kostanjevica s G00 prebivalci nositi jednaka bremena, ki je občinska uprava danes naklada občinam, kakor velika občina poleg Kostanjevice, ki bode morala imeti najmanj 2500 duš V Kako nesrečno pa je, sklicevati se na volilne ozire, to je uže dobro označil moj čestiti somišljenik g. dr. Zarnik, kajti volilne skupine se nijso delale po potrebah, nego samo po teoretičnih principih. Izrekli so na Dunaji volilui princip, potem pa so šli po krouovinah iskat, kako bi ga izvršili, in tako je odločevalo zgolj naključje. Gospoda slavna, to je pač tudi stvar, katera se mora, kakor hitro se urede naše ustavne razmere, pametnim in pravičnim načinom spraviti v red. (Klici: Istina! Dobro! Dobro!) Gibanje za volilno reformo se je uže začelo in razširila se je volilna pravica za tiste, ki plačujejo 5 gld., a s tem volilna reforma še uij končana, ampak tendenca gre na to, da se upeljejo sploh direktne volitve, kakor na Ogrskem. Gospoda, ako se kaj tacega doseže, potem sam ob sebi razpade razloček mej prebivalci mest in mej kmeti. Gospod Dežman je trdil, da imajo kraji kakor Postojina ali Škofja Loka svoje posebne razmere. No gospoda, zato je v našej občinskej postavi uže skrbijeno, kajti tam je določeno, da vsak kraj sam opravlja svoje premoženje. To ima uže Kamnik, Ribnica tudi, tedaj je postavno oskrbljeno, da se nobenemu kraju ne godi krivica, tedaj je posebna določba o denašnjej postavi odveč. Sploh pa ne razumem, da gospodje nasprotne nemške strani tako silijo to postavo, da imajo tako nerazumljivo naglico, ko vender okolščine same zato govore, da se vprašanje glavnih obeiu previdno in vsestransko preudari, predno se reši konečno. Moja gospoda, jaz mislim, da se s sk'epom lahko še počaka. Nabirajmo še skušnje, kajti saj morete uvideti, kako teško lil kočljivo je to vprašanje, kako malo so občine z napravo glavnih občin zadovoljne. Zato Vas moram prositi, da preidemo o tej postavi na dnevni red. (Občna pohvala. Dobro-klici.) Vitez Kaltenegger govori skoro pol ure, sam za se, kakor po navadi. Dr. Zarnik: Treba se mi zdi g. Dežmanu nekoliko odgovoriti na to, kar je navel proti mojim trditvam. Meni je isto tako, ko g. Dežmanu znano, da je na Francoskem vsaki maire od vlade imeno van, pri nas pa župane volimo. Ali naš župan je ravno tako odvisen od c. kr. okrajnega glavarja, kakor maire od francoskega prefekta. Jako me veseli, da je g. Dežman pritrdil hvali o delu ranjkega dr. Coste, v obče pa moram kon sta tirat i, da je g. Dežman govoril v svojem govoru le za male občine, kajti ravno slučaji, katere je on navajal, so bili povod, da se operat glavnih občin nij mogel izpeljati /a delovanja prejšnjega narodnega deželnega odbora, in da ga bode moral sedanji deželni odbor le s silo izpeljati, kar bi se moralo goditi tudi 1. 1876. Da se Begunje hočejo odcepiti od Cerknice, je to želja, katera goji še marsikatera mala občina, združena z glavno. Jaz sem trdil, da veliki občini Cerknica in Dobrunje dobro funkcijonirata, o zadnjej se lehko vsak opita pri c. kr. okrajnem glavarji ljubljanske okolice, nijsem pa trdil, da so vse občine tudi Brečne v tej združbi. Jako veliko občiu je nezadovoljnih in gospoda, ako bodete združili občine v glavne občine po Vašem operatu, bodemo dobili na cente prošenj od občin, ki bodo prosile, da se izločijo iz nove zveze. Vrhpoljei se uže itak dolgo branijo biti v zvezi z Vipavsko občino, in sam g. Dežman je danes rekel, da je njih prošnja opravičena. A gospoda, kam stavi Vrhpoljce operat o glavnih občinah, kam imajo priti V K Budanjam, kamor na noben način nečejo, izjavljajoč, da ostanejo rajši pri Vipavskej občini, ker so rajši v vicah, nego v peklu. Če je trdil g. Dežman, da ima Postojina zaradi tujcev svoje posebne interese, potem se občina Bled pač ne more združiti z nobeno drugo občino, kajti v noben kraj na Kranjskem ne prihaje toliko tujcev, ko ravno v Bled, in tudi PoJjČe, Begunje in druge kraje na Gorenjskom, kamor zahajajo tujci, ako bi obveljalo to načelo, ne bi smeli družiti z nobeno občino. Zakaj se za Razdrto, ki ima dosti boljši zrak od Postojine, ne navaje načelo, da ima tudi posebne interese, kajti v Razdrto prihaja poleti dosti več tujcev, ko v Postojino. G. Dežman rekel je tudi, da bi škodovalo interesom škofje-loškega mesta, ko bi bil župan kmet. To nij istina. V Loki je res župan, kateremu se zljubi nositi irhaste hlače, a le-ta je j ako izobražen mož in škofja-loška občina je v tako lepem redu, ko malokatera na Kranjskem. Ko je potekel škofjeloškemu županu čas njegovega poslovanja, prosil je, ker ga je znani bivši c. kr. okrajni glavar g. Drbič, k' pa je zdaj šel hvala Bogu v pokoj, zmirom sekiral, naj ga puste v miru in volijo mesto njega koga druzega za župana. A loški mestni odborniki so ga prosili, da je prevzel zopet ta posel rekoč, da ne vedo dobiti sposobnejšega, ko njega. Ako je imela Višnja Gora po svojem županu poseben glas v postulatnem deželnem zboru kranjskem, bili so to turški interesi, in glas se je dal Višnjej Gori za dar, ker je bil tam tabor zoper Turke. Dr. Vošnjak opomni, da so narodne stranke zastopniki uže v upravnem odseku glasovali proti postavi, naglašaje njeno nepotrebo. Dežman meni, da se morajo uvesti vender glavne občine, če ne drugača pa s silo, da bo jeden-krat konec. Poslanec S vetee reče, da je i on bil ud deželnega zbora, ki je sklepal postavo o glavnih občinah. Tudi on je mislil, da bode, kar se je sk'enilo, koristno za deželo. A od tiste dobe preteklo je uže 13 do 14 let, in kar se tiče vprašanja, so li glavne občine koristne, storil se uij korak naprej in zatorej govornik nasvetuje, naj se vsa stvar odloži. Govornik upa, da, ako tudi večina deželnega zbora postavo sklene, je vlada potrdila ne bode. Ljudje se glavnim občinam zato upirajo, ker imajo pri županih vedno mnrgo opravil za živinske pose, poselske bukve, t zadevah ubogih itd. Treba jim bode, ako se ustanove glavne občine, potem veliko ur hoda, ker sedaj op a-vijo kratkim potom, in njim bode to ravno tako neugodno, kakor tistim, ki imajo daleč do okrajnih glavarstev. Treba nij pri tem tedaj nobene naglice, ampak rešitev tega vprašanja naj bode stvar modrega in natančnega prevdarka. Predlog poslanca Svetca, da se preide o postavnem načrtu na dnevni red, se ne sprejme. Preide se v specialno debato. Dr. Zarnik opomni, da niti Kranjska, niti Koroška nema tacih mest in trgov, ali tacega velikega posestva, kateri bi imel toliko naglašanih posebnih interesov, kakor n. pr. Češko o'i Nižje-Av-strijsko. Poslanec Svetec pravi, da gospodje nasprotne strani naredbo v §, 3 določeno ne nasvetu jejo iz praktičnih, nego iz narodnostnih ozirov. Ampak njih skrb v tej zadevi nij tu ua pravem mestu in gospodje se j ako motijo, ako mislijo, da jim bodo volilci mest in trgov služili kakor pri volitvah v deželni zbor 1. 1877. Govornik je prepričan, da bodo mesta prihodnjič poglavitni nosilci narodne ideje, ker so njih prebivalci izobraženeiši od kmečkega ljudstva. Kadar prešine narodna zavest vse kroge prebivalcev mest, kar se od dne do dne bolj kaže, potem se bodo narodne ideje tudi trdno držali. Torej, ako gospodje nasprotne strani na te glase računijo, delajo napačen račun. Dr. Vošnjak kaže, da si postavni načit sam protisiovi. Ustvariti hoče večje občine, druge pa razkosati. Da je volilni red postava, to He ve, a tudi to se ve, da nij nikdo vprašan bil, ko se je sestavljal. Šablona se je napravila po Šraerlingu na Dunaji, in dva uradnika sta na Kranjskem stvarjala in sestavljala volilne okraje. Zaradi tega zastarelega reda se pač ne sme reči, da bi se zaradi njega morale občine razdružiti in velik nonsens v postavnem načrtu je, da bi se povsod ločile te v §. 3 zaznamovane občine. Pravilno bi bilo, da se občinam daje na prosto voljo, da se ločijo in družijo kakor hočejo. Sploh pa se ta določba rine v postavni načrt le vsled tega, ker je sil'1 na to dr. Deu. To pa je vendar čudovito, da se želji jednega poslanca s tako neopravičeno naredbo ustreči hoče. gori, v podnožji gore jih je od nog do glave ob-1 oroženi vratar na znani dogovorjeni klic spuščal v podzemeljsko votlino. V podzemeljskej jami so tiho šepetali mej seboj, vsi so željno pričakovali predsednika. Čarobno je bilo gledati zbrane zarotnike v jami. Iz gorskih kristalov narejeni viseči svečnik je obseval njih divje, maščevanja željne obraze. Število zarotnikov je hitro naraščalo. Nikdo pa nij opazil v deževni plašč zavitega majorja, ki je sedel v skrivnem kotu na srednjem s smoduikom napolnenem sodu. Šepetanje je potihnilo, ko je stopil velik, močan mož rujavega obraza na oder, napravljen nasproti uhodu. Po bogatej obleki soditi, bil je kakčerkeski knez. Z donečim glasom, ki se je razlegal po ob-širnej votlini, je predsednik nagovoril zbor: „Kav-kasci! Trinajstikrat smo se tukaj zbrali, da se maščujemo nad našim skupnim sovražnikom, ter obvarujemo običaje in pravice svojih pradedov. Zopet smo se jeden korak približali svojemu namenu. V kratkem bo odločila osoda, in mi postanemo gospo- darji svoje lepe domovine. Kavkasci, Armenci, No-gajci, Tatarji, Karajiti, Inguši, Čerkesi in Čečenci! Ako ste še istih mislij in nij nikakega izdajalca mej Vami, zakličite z manoj: „Smrt in pogubljenje Rusom in njih prijateljem!" nSmrt in pogubljenje Rusom in njih prijateljem!" je zagromelo po podzemeljskem prostoru. „Smrt caru Nikolaju!" nadaljeval je govornik. „Smrt caru Nikolaju!" ponavljala je druhal. „Pa prokletstvo izdajalcem", začuje se iz druge strani, „ki v podzemeljskih jamah kujejo skrivne naklepe, kako bi zavratno napali sovražnika, ki se ga ne upajo javno. Prokletstvo, tisučkrat prokletstvo izdajalcem, naj si bodo Čerkesi, Tatarji ali Karajiti. Vsi so malopridneži, ki zaslužijo vesela !u Kakšen vtis so napravile te besede, ne moremo popisati. Nastalo je molčanje, da bi se bila slišala miš. Vsi so se obrr-iH tja, od koder je pri hajal ta glas. Bliže stoječi razločili so čvrsto vojaško postavo, pod razgrnenim plaščem videla se je uni forma ruskega častnika. Pa tihota je trajala samo nekaj sekund, ka kor pred velikim viharjem. Potem pa je nastalo strašno kričanje, vpili so, kleli, da je bilo groza. „ Tedaj je nek izdajalec mej nami," vpije predsednik, „zakaj ga ne ubijete, kakor psa?" Ali za njegove besede se nij nikdo zmenil v velikej zmešnjavi. Predsedniku bilo je lehko govoriti, on nij videl, kaj se god; v skrivnem kotu. Major sedel je na sodu smodnika. Druga dva soda z odprtima pokrovoma stala sta poleg njega. Črni smodnik lesketal se je v slabej svitlobi. Še večji strah sta naprav'jala samokresa v majorjevih rokah, namerjena naravnost v smodnik. V ust''h držel je major gorečo smodko, in jo pušil jako mirno; to je pretreslo tudi najhladnokrvnejšega gledalca. „Major Strokeš-Krazstovič," zakričal je nekdo začuden, „mozdoški poveljnik ! Zakaj ga ne ustrelite ? Ubite ga, da bode vedel tod Btikati!" Pa nikdo 86 nij upal kaj storiti, mnogo se jih je rinilo k vratam, da bi odšli. Šest Tatarjev se je bilo uže izmuznilo, sklenivši nikdar več priti semkaj. (Dalje prihodnjič.) Poročevalec dr. Deu pravi, da mesta in trgi, posebno Postojina, to naročito žele. Potem se postavni načrt o glavnih občinah sprejme tudi v tretjem branji z glasovi nemških poslancev. Narodni poslanci glasujejo proti. Politični razgled. Vol ran j dežele. V Ljubljani 13. oktobra. Koiiiiiijon za uravnavo zemljisč-iku.i davka končal je v zadnjej seji poročilo o Gorenje -Avstrijskem in Gorišk era. Po predlogu Coronini-jevem vzprijela se je resolucija, da se naj Kraševcem davek opusti ali pa vsaj zmanjša. — Prošnja stolnega kapitelja i Lincu za olajšanje davka se nij usližala. O novej volilni reformi pravi tudi du najski „Tagblatt", daje raztegnenje volilne pravice na petakarje demokratična koncesija, ki kaže gotovo velik napredek in sklepa nadalje: „Samo pomnoženje volilcev ne more zado stno koristiti, dokler zavzimajo veleposestniki tako mogočno mesto v parlamentu. Sicer pa bo ta nova volilna reforma s časom dala povod drugej reformi radikalnega značaja". „Vaterlandw jemlje v ozir mnoge poskuse nem ških liberalcev, da bi si pridobili konservativce, ter pravi: „Ako se je Fischhofu, oziroma nemškej ljudskej stranki z vso pravico oporekalo da se hočejo z vsemi sprijazniti, le z jednakorod-nimi klerikalci ne, hočejo sedaj liberalci baš na sprotno ravnati1*. „VaterIanda omenja potem reso lucije beljaškega liberalnega društva, katera priporoča 8porazumljenje s klerikalci, ter jednacega pri zadevanja plznskega nemško-nacijonalnega društva ter pravi o slednjem: »Notranje-avstrijskim kmetom se pač ne bode posebno dopadal M vse barve spreminjajoči „svetilnik za zapadno-pemsko nemštvo" kakor je imenoval to društvo grof Boos. Dolgotrajno spreminanje barv slepi, kakor vemo, in notranje avstrijski kmetje gotovo nijmajo želje, da bi postali politično slepitt. V lirvaškega sabora odseku za utelešenje Krajine izjavil je sekcijski šef Živkovič, da se uže zato ne da določiti čas, kedaj da imajo krajiški za stopniki ustopiti v sabor, ker so skoro vsi prebi valci Gorenje Krajine v kazenski preiskavi radi pre stopka gozdne postave; tedaj bi se jih moralo mnogo prej amnestirati. I '/roke izgredom proti zidom na Ogr skem razpravlja v posebnem članku „Augsb. Allg Zeitung". Mej njimi navaja, kako so se židje nase lili po vseh mestih, posebno na gorenjem Ogrskem „Žid je po vaseh to, kar je Rotkschild mej vele v I listini", kajti malo število Židov ima vso vas žepu. Kjer poprej le jedne židovske prodajalnice nij bilo, so danes same židovske. Manjši trgovci so zatrti in oropani kruha. Kmetom posojujejo židje denar po sto odstotkov, le redko dobivajo denar za 52 odstotkov, torej za j eden krajcar na teden od vsakega goldinarja, samo tisti, ki nijso zadolženi; slabi kmetje pa morajo vračati dva- in trikratni kapital. Na tak način so obubožali kmetje in meščani; a nič bolje se ne godi nižjemu plemstvu v Ogrske', katerih mnogo se je podalo v uradnike, ter je zato umevno, da se nahajajo antisemiti po vseh uradih. Mnogo in mnogo plemske in gosposke zemlje je prešlo v roke Židom. — Letos je dobro obrodilo, zato pa židje močno pritiskajo, da se jim ali denar vrne ali pa proda žito v jako nizko ceno. To da prouzročuje bune in izgrede, pravi „Allg. Augsb. Ztg.", ker ljudstvo nij udarjalo na sinagoge, nego na prodajalnice in posestva židovska. Vprašanje židovsko nij versko ali plemensko, nego društveno. — Tisza se ima Židom mnogo zahvaliti, ker oni glasujejo zauj in drže z njim, zato da je izdal t*ko ostre naredbe. Kakor pravi „Standard", bode Kalnokv delegacijam predložil depeše, iz katerih se razvida, da so od noša j i Avstrije z Angleško sedaj bolji, kakor so bili pred leti. Britanska vlada je Avstrijo mej vsem egiptovskem obravnavanjem odlikovala in obljubila, da noče prezirati interesov avstrijskih v Egiptu. Tnuiije države. V zadevi grško-turškeg-a mejnega vpra sanja je turška vlada odposlala grškemu poslaniku Konduriotisu spomenico glede oporečenih štirih krajev, katere bode Turčija prepustila Grškej; ti so: Karali-Dervent, jezero in vas Nezeros, Kračeva in Kalimaki. V Aleksandrijo je doSlo 200 Turkov, Čerkezov in Albancev, kateri sa namenjeni ustopiti v egiptovsko žandarmerijo. — V Tantahu zaprti šeikh, ki je ljudstvo šuntal k novemu uporu kaznil se je s 100 batinami; tudi se je zaplenilo ondi mnogo orožja. S Št. Jnrja ob južni železnici 10. oktobra. [Izv. dop.] Kakor je uže znano, se je v minulem avgustu tukaj osnovalo sadjerejsko društvo za Spodnji Štajer; temu društvu so poosnovalnem odboru predložena pravila od vlade uže potrjena. Za časni odbor namerava v kratkem sklicati občni shod, pri katerem se bo mej drugim volil tudi stalni odbor; dan shodu se bode določil in naznanil pozneje. Prihodnjo nedeljo t. j. 15. t. m. popoludne pa ima poddružnica kmetijska tukaj svoj shod; tu bode potovalni učitelj kmetijstva razlagal o sadjereji. Pri tej priložnosti se priredi mala razstava sadja. Posvetovalo in določevalo se bo, katere vrste ovočja v naših krajih najbolje obrode iu katere dado tem krajem največ haska. Sadjerejci se prosijo, da ta dan takšna rodovitna plemena seboj prineso. Želeti je vsestranske obilne udeležbe, pouku in posvetovanju pa naj izdatnejšega vspeha. Dopisi. Rudolfovo 13. oktobra. Tudi drugi razred jedi »oglasil o. Nasprotniki nijso volili, t« daj "dolenjska metropola očiščena. Celovec 12. oktobra. V deželnem zboru govoril je Einspieler pri razpravi o deželno-šolskem proračunu proti novej šoli, s katero je prebivalstvo nezadovoljno. Seebacher, župan slovenske občine vitrinjske, trdil je, da je slovensko prebivalstvo z obstoječo upravo šol zadovoljno, ker je nemški jezik za n\viiidisrhK prebivalstvo potreben. Ubl in Lugger zavračala sta trditve Einspielerja. Deželni predsednik poudarjal je, da mu o tožbah v omenjenem sn>;slu nij nič znanega: vlada bode skušala ohranit narodni mir kakor doslej. liaKiie vesti. Domače stvari. — („Ljubljansk pohajkovalec") nam piše: Mej predmeti, ki se poučujejo na nafiih sred njih šolah je tudi stenografija. Poučeval jo je poprej znani Anton Heinrich m dobival letno nagrado s 120 gld. A najedenkrat se Heinrich odpove dalj nemu poučevanju navajaje kot uzrok, da je uže pre star. Letos pa se je poučevanja v stenografiji zopet poprijel in poučuje 22 dijakov iz gimnazije in realke proti temu, da mu vsak na mesec plača 1 gl. 50 kr. Nastane sedaj vprašanje: se je li Anton Heinrich mej tem zopet na uepoznan način pomladil, ali pa je plačilo dijakov, ki bode za vse šolsko leto iznašalo 330 gld., tedaj 210 gld. več, nego prejšnja re muneracija, prouzročilo tolik preobrat v našem lju bera Ileinrichu? Usojam se na dalje dvomiti, da bi bil čaB, ki je določen pouku stenografije, namreč od 8. do 9. ure zvečer, srečno izbran. Vse to se mi je zdelo potrebno prijaviti v blagovoljno presojo onih krogov, katerih se tiče, ob jednem pa tudi občinstva, da dojtojno oceni Antona HeiDricha nesebičnost. Čast, komor čast gre! — (Jour fixe) literarnega in zabavnega kluba je jutii 14. t. m. ob 8. uri zvečer pri Tavčarji. — (Tatvina.) V noči mej zadnjo sredo in četrtkom so nepoznani lopovi gospej Urbasovej na sv. Petra cesti ukradli 100 parov prekajenih, 100 parov pa baš narejenih klobas, pustivši od vsake vrste klobas jedno, kakor 7i „mušter". — (Nesreča ali samomor V) Včeraj je mej Lazami in Zalogom povozil železnični vlak dobro oblečenega človeka, odtrgavši mu glavo. Ponesrečenec je z Goriškega doma (Janez K.) in se je neki sam zagnal pred vlak. — (Iz Šent Jurija ob ju ž. železnici) se nam piše : Tukaj je bila letos obče Še precej do-5ra letina. Pšenica je dobro dajala in je teška. Tudi sadja je bilo primerno precej. Jabolk se je ravnokar minule dni tri vagone po železnici odposlalo; skupujejo jih — zidovi. Tudi prašičev je uže na stotine tukaj okrog pokupil in odposlal neki Nemec. — (Duhovenske spremembe v trža-škej škofiji.) G.Jož. Flegar, župni opravnik v Gologorici, je postal župnik v Sušnjevici. — Premeščeni so gg.: Vončina Filip iz Opčine v Skedenj; Uršič Jož. iz Skednja v tržaško bolnico; Skerl Jož. od sv. Jakopa v Trstu na Opčino; Pančur Fr. iz Doline k sv. Jakobu v Trst ; Markič Matevž h I Iru-šice v Dolino; Svetičič Fr. iz Predloke v Hrušico Križaj Jernej iz Žmina v Predloko; Brozovič Veko slav iz Opertlja v Žmin; Destradi, novoposv. v Oper-talj; Kociper Ant, novoposv., v Brezovico; Kleme-nec Fr. iz Podgorij v Škocijan; Rakovec Lovro iz Škocijana v Podgorje ; Žuidarie' Karol iz Gračišča za oskrbnika v Kastanjo; Zobac Peter iz Kostanje v Omag ; Bacci Jurij iz Omaga v Buje ; Gabrielič Ivan iz Žmina v sv. Ivanac za oskrbnika. * (Orjaško mesto.) Vsakdo zna, da je London s svojimi 4 milijoni prebivalcev največje in Pariz z 2 Vs milijoni najlepše mesto nasvetu; manj znano utegne biti, da je v Londonu 12.000 cest in ulic (na Dunaji le 7O0) in G45.000 hiš (na Dunaji le 1M.000). Vsako leto nastane 30.000 novih stavb, velikansko mejto potrebuje 1,000.000 plinovih lučij in 1200 cerkva služi bogoslužnim namenom raznih veroizpovr.iaoj. V Londonu jo več katolikov, nego v Rimu, več zidov, nego v Palestini in več Škotov, nego v Edinburgu. Sto milijonov centov premoga porabi se vsako leto v Londonu, in naposled potrebujejo po poprernej cenitvi prebivalcev tega kolo-salnega mesta vsako leto 2000 milijonov goldinarjev za svoje življenje. Osemdeset gledališč skrbi za z-bavo občinstva. London prekosi ne le vsa sedanja svetovna mesta, temveč tudi vse metropole starega veka glede velikosti in prebivalstva, kajti Him za časa svojega največjega cveta nij imel niti treh milijonov; Ninive in IJabilon sta imela baje po dva milijona prebivalcev. Javna zahvala. Smatram si za prijetno dolžnost v imenu vrhniške ^Čitalnice'4 izrekati iskreno zahvalo vsem onim, kateri so z denarnimi darovi podpirali in omogočili nakup društvene zastave in vsem onim, koji so pripomogli k veličastnemu izidu narodne svečanosti blagoslovljenja nove zastivo dne b. oktobra t. 1. Posebno pa se zali valujem sledečim: Gosp. Gabrijelu Jelovšeku, kajti njemu gre čast, da je prvi sprožil in vedno vzdrževal misel, da si »Čitalnic*" napravi zastavo, in da je pri izpeljevanji te misli delal s toliko vztrajnostjo na vse strani, da bode gotovo njegovo ime zvezano z lepo zastavo za zmiraj. Gospej Kotnikovej in gosp. dru. vitezu Blei-vveisu, koja sta radovoljno prevzela opravilo ku-mice in kuina. Gospej kumici, gospici Val. Jelovšekovej in vrhniškim dijakom za dragocene zastavi darovane trakove. Državnemu poslancu gosp. K 1 u nu , da je prev* zel in navdušeno izvršil slavnostni govor. Častiti duhovščini vrhniški za siovesno blagoslovljene društvene zustave. Slavnim društvom: pevskemu zboru ljubljanske Čitalnice, ljubljanskemu „ Sokolu", Št. vidskej Čitalnici, borovniškemu bralnemu društvu, logaškemu bralnemu društvu, logaškej in vrhniškej požarnej straži, da so uas počastili s svojim pohodom in sicer prve št!ri društva z društvenimi za-sfivami; gospodu Kajzelu in Pajku za prijazno sodelovanje pri večernej veselici. Gospicam Kotnikovim in Tomšičevim za pletenje vencev; prvim tudi za lepo sešitje nove zastave. Vsem drugim vrlim narodnjakom in narodnjaki-njam iz Ljubljane, Borovnice, Logatca, Cerknice, Brezovice, Polhovega Gradca, iz Vrhnike in nje okolice za mnogobrojno udeležitev. Slednjič pa tudi pomnoženemu odboru čital-niškemu za njegovo res požrtvovalno delovanje. Čast in slava vsem! Narodna „Čitalnica" na Vrhniki dne 10. oktobra 1S82. Josip Lenarčič, predsednik. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Novomesto 13. oktobra. V tretjem razredu zmagali narodnjaki jednoglasno. Meteorologično poročilo. Barometer: Stanje barometrovo je bilo v pretcfce-nem tednu zelo visoko in sploh za f>02 unn. višje, kot ■red-nje stanje vsega leta; znašalo je namreč 7 H-jj mm. in je bilo vbo dni nadnonualno. Z ozirom na srednje stanje tednovo je bil barometer v ponedeljek, torok in sredo podnonnalon, druge dni pa nadnormalen. Najvišje srednje Btanje, za 3*05 unn. nad normalom, jc imela sobota; najnižje, za304 mm. pod nor-malom, torek; razloček nuj maksimom in minimom srednjega stanja je tedaj znašal 6*09 mm. Najvišje v vsem tednu sploh, za 321 mm. nad normalom, je stal barometer v soboto zjutraj; najnižje, za 8*59 mm. pod normalom, v torek opoln-(liic; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal 6-80 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 2-38 mm., je imel baromater v četrtek; najmanjši, za027 mm., sobota. Tbermometer: Srednja temperatura pretepenega tedna je znašala -\- 12 4° C, to je za 0 >i° C. pod normalom, in je bila samo v torek in nedeljo nadnormalna. Z ozirom na srednje stanje vaega tedna je bila temperatura tudi le na omenjene dneve nadnormalna. Najvišje srednje stanje, za 3-8° m ZE^x^tt© ima saxs.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na duna'sliej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: Ickaina Dom. Rizzolt; lekaiaa Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gtronooli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Gelji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Dr»f. Š a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČmomlji: lekar Ivan Blažek. a*" Svarite v! Ker se v zadnjom času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se klipu««■ samo v z;roraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede: Krlu ■ Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — A po l lir k or, sklenica mora biti zapečatena z i1 ■ 'in oil finalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitka, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niisko spravljeno *« v..i veno znamenje in zavoj mora biti zapečftcn z našim varstvenim sname-nfem. I (It'll;i podobnega ali istega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—57) Izdateij in odgovorni urednik Maksu A r m i č. Lastnina in tisk nNarodne tiskarne". 4994 07 14