Kmečki stan. Ve6krat se sliši govoriti, da je kme6ki stan prvi in najvažnejši stan vsake države. Res, ako se oziramo na pla6evanje, tedaj je brezdvomno kme6ki stan na prvem mestu, kajti nikomur so ne nalaga na ramena toliko dav6nih bremen, kakor ravno kmečkemn stanu. Kar pa se ti6e o6etovske skrbi za kme6ki stan od strani vlade, je pa ta stan zadnji v državi. Za noben stan ne skrbi vlada tako malo kakor za kmeta. Vse stanove jemljejo vlade pod svoje okrilje, le kme6ki stan je prepuš6en samemu sebi in svoji usodi. Plemenitaški stan ie poseben ljubljenec državnih krmarjev. Če ima človek pred svojim imenom le besedico plemenitaš, grol, baron, knez, že je sposoben za najvišja in najuplivnejša mesta državne službe. Kdor ima sre6o, da ga je rodila plemenitaška, njemu ni treba nadarjenosti, vstrajnega u6enja, ampak zadostuje, da ostane pri življenju. Služba zanj že pride ob pravem času. Ali nima najboljših mest v naši državi plemenitaštvo v rokah? Kme6ki sinovi ostanejo le na nižjih službah, kjer je mnogo, mnogo dela, na višja mesta, kjer je mnogo naslovov in dohodkov, pa se ne morejo povspeti. Kakor plemenitaški stan, tako ima posebne predpraviee v državi tudi bogataški stan. V stan bogatašev prištevamo pred vsem kapital., tovarn., veleobrt., in posest. latifundij. Bogatinu se vedno s pla6evanjem prizanaša, da bi kje ne postal polagoma reven. Njemu na ljubo se izdajajo vse mogo6e postave, da lahko prospeva. Daja se mu svoboda, da se prosto giblie na vse strani. Velikim podjetjem se dajejo posebne podpore, da se omeji nevarnost za izgubo. PlemenitaSi in bogataši imaio tudi politične predpravice. Gosposka zbornica je popolnoma niihova. Za poslansko zbornico imajo svoje kurije, ki jim neovrgljivo jam6ijo strogo, po številu dolo6eno zastopstvo v zbornici. Kakor mati na svojega otroka, tako pazi država na svoje plemenitaše in bogataše. In kako se godi kme6kemu stanu ? Slabo, izborno slabo. Vsled sleparskega po6etja, borzijancev in špekulantov koje početje vlada gleda mirnim srcem, nimajo kme6ki pridelki nobenih cen ve6. Delo se kmetu potemtakem več ne izpla6uje. Samoumevno je da kmet izgublja vsled tega vse veselje za svoj lepi stan, 6e vidi da se ne pla6uje več njegova pridnost, njegova skrbna požrtovalnost in niegova skromnost. Kjer pa se delo več ne izplačuje, tam morajo nastati dolgovi. In kme6ki stan je zadolžen 6ez glavo. Boben poje dan za dnevom smrtno pesem posestvom, ki so stoletja prehranjala jeden rod. Nad 10.000 gospodarstev se proda v Avstriji vsako leto potom prisilne dražbe. Od I. 1848 do 1859 se je pri nas na Avstrijskem odpravila llaka in desetina. Na vse grlo se je kri6alo, da je sedaj napo6ila za kmete nova doba. Toda ali se je res pokazal kakšen napredek? Ne, kar se je prej na desetini in tlaki moralo plačevati, toliko in še mnogo ve6 se mora sedaj šleti za vojaške suknje, smodnik, tope in puške. Kme6ki stan umira, a vlada se ne zgane, da bi mu ponudila zdravilo ter rešila smrti. Z odlo6nim in pravi6nim postopanjem bi že davno lahko rešila jezikovno vprašanje, ki ji sedaj ne da spati ne po no6i ne po dnevi. Toda odlo6nosti naše vlade ne poznajo in pravičnosti se bojijo. Medtem pa delavski stanovi, med njimi tudi kme6ki stan, vedno bolj hirajo. Kdo ve, ali ne bo že prepozno, ko se vlada vzdrami iz svoje nebrižnosti za družabne razmere? Naši državi se bližajo hudi in nevarni časi.