novice
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
Koper. 29. maja
Št. 10
VSEB!NA
Občina Hirska Bistrica
ODLOK o dotočitvi prispevku za vzdrževanje in obnoso komunatnih objektos in naprav v občini Hirska Bistrica za obdobje !9Mt t9M5. /a zavezance, ki niso sprejeti samoupravnega sporazuma
SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidatnega načrta za *mato obrtno cono < s !!irski Bistrici
Občina Postojna
- SKLEP o dotočitvi prispevne stopnje za financiranje na!og sptošne !judsk<; obrambe in družbene samozaščite v občini Postojna v !etu t9S4
Občina Sežana
ODLOK o javnem redu in miru s občini Sežana
Skupščine občin Hirska Bistrica, !zo!a. Koper, Piran, Postojna in Sežana
- SAMOUPRAVNI SPORAZUM o medsebojnih pravicah in obveznostih ustanovitetjev Pokrajinskega arhiva Koper
OBČ!NA tURSKA B!STR)CA
Na podtagi '9 m 40. etena zakona o komunatnih dejavnostih (Uradni tist. st. N/S2) in !94. čtena statuta občine Hirska Bistrica je Skupščina občine Hirska Bistrica, na seji zbora združenega deta in zbora krajev niti skupnosti, dne 22 maja !9M4 sprejeta
ODLOK
O DOLO( T! V! PRtSPEVK A / \ VZ1)RZE\ \NJE !N OBNOVO KOMUN ALNIH OBJEKTOV !N NAPR AV VOBČtNt tURSKA B!STR!C\. /\ OBDOBJE !9K!	!9S3 /A ZAVEZANCE. K!
N!SO SPREJEtJ S AMOUPRAVNEG A SPORAZUM A
t. čten
t)etas ci s 10ZD in detovmh skupnostih, detovni tjudje. ki z osebnim detom in s sredstvi, ki so tastnina občano\, opru\!jajo samostojno dejavnost in se jim ugotavtja dohodek ter pri njih zuposteni detavci. ki do dneva u\e!javitve tega odtoka niso sprejeti samoupravnega sporazuma o temetjih ptana Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Hirska Bistrica za obdobje t9M! -!9M5 in aneksa k temu sporazumu, so po dotočbah tega odtoka dotžni ptačevati prispevek za vzdrževanje in obnovo komunatnih objektov in naprav.
2.	čten
Za uresničitev programa obnove in vzdrževanja komunatnih objektov in naprav v občini Hirska Bistrica, ptačujejo za\ezanci iz L čtena tega odtoka, prispevek iz dohodka, po stopnji 4 ' ? na osnovi BOD
čten
Sredstva iz 2. čtena tega odtoka se usmerjajo na poseben račun Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Hirska Bistrica. Pri
spe\ek sc obračuna\a in ptačujc na način, kot je dotočeno s posebnim zakonom.
4. čten
Z dnem. ko začne vetjati ta odtok preneha vetjati odtok o dotočitvi prispevne stopnje za vzdrževanje komunatnih objektov in naprav skupne rabe \ občim ttiiska Bistrica (Uradne objave, št. !4/Kt).
3. čten
l a odtok začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Števitka: 0!0-04/tt-H4-4/2	Predsednik
Hirska Bistrica. 22. t.iaja !9M4	!VAN BERGOČ. !. r.
Na podtagi tt. in tl. čtena zakona o urbanističnem ptaniranju ( Uradni ti'! SRS. št. !<Vh7. 27f72 in M/7M) in 22 L čtena statuta občine . Hirska Bistrica, je izvršni svet Skupščine občine Hirska Bistrica na seji dne tH. maja !9K4 sprejet nastednji
SKLEP
O J \VNt R AZGRNtTV! OSNUTKA ZAZtDALNEGA NAČRTA Z A *M ALO OBRTNO CONO« V !L!RSK! B!STR!C!
!.
Jasno se razgrne osnutek zazidatnega načrta »Mate obrtne cone« v Htrski Bistrici Osnutek zazidatnega načrta bo javno razgrnjen 10 dni od dneva objave tega sktepa v Uradnih objavah.
Osnutek zazidatnega načrta »Mata obrtna cona« v ttirski Bistrici je izdetat Projektivni biro ^ Arhitckting« Rijeka pod št. !72t. marec !9S4.
1.
V času jasne razgrnitsc tahko poda k zazidatnemu načrtu svoje pripombe in predtoge vsak občan ati zainteresirana detovna ati druga organizacija.
4.
Osnutek zazidatnega načrta bo jas no razgrnjen s prostorih Komiteja za družbeno ptamranje in gospodarstvo občine Hirska Bistrica in s prostorih Obrtnega združenja s ttirski Bistrici in sicer vsak detovni dan od 7. do )3. ure.
3.
Ta sktep stopi s s et jas o z dnem objave v Uradnih objavah.
Števitka: 13t-t(VHl-4/l
Hirska Bistrica. M), maja t9S4	Predsednik
JOŽE MALJEVAC. dipt. inž., t. r
110
URADNE OBJAVE
29. maja 1984 — Št. 10
OBČiNA POSTOJNA
Na podlagi 290. člena Zakona o splošni ljudski obrambi - družbeni samozaščiti in 2. člena samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družene samozaščite je Svet za SLO in DS na svoji seji dne 20. aprila 19H4 sprejel naslednji
SKLEP
L
Prispevna stopnja za financiranje nalog splošne ljudske obrambe -družbene samozaščite v letu ! 9S4 znaša 0,40 ' ; od doseženega dohodka.
i
Prispevek iz prve točke plačujejo temeljne m druge organizacije združenega dela. njihove delovne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb-mm delom, ki v skladu z zakonom o združenem delu ugotavljajo dohodek.
3.
Za vse temeljne in druge OZD. krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije tn skupnosti in druge, ki ne ugotavljajo dohodka po svojih poslovnih enotah, se določi pavšalni znesek na zaposlenega v višini 1600 din letno	'
4.
Z dnem. ko je bil sprejet ta sklep, preneha veljati sklep št. 402/3 z dne 6. aprila 19H3.
§t.: 402/10	Predsednica sveta za SLO in DS
Postojna. 16. maja 19H4	STANKA HORVAT. ! r.
*
OBČiNA SEŽANA
Na podlagi 3. točke prvega odstavka 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/H3) m 161 člena statuta občine Sežana (Uradne objave, št. 25/S3) je skupščina občine Sežana na seji zbora združenega dela, na seji /bora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne IS. maja !9K4 sprejela
ODLOK
O JAVNEM REDU IN MIRU V OBClNl SEŽANA
! SPLOŠNE DOLOČ BE
!. člen
S tem odlokom se kot prekrški zoper javni red in mir opredelijo dejanja, s katerim) se v primerih navedenih v odloku moti javni red in mir, ogroža varnost prometa, splošna varnost ljudi in premoženja, ovira vzgoja in varstvo otrok in mladoletnikov, povzroča prekomeren hrup v naravnem tn bivalnem okolju ter opredeljuje nepravilno izobešanje zastav.
2.	člen
Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju občine Sežana, se mora obnašati tako. da ne moti dela občanov, razvedrila in počitka. Spoštovati mora družbeno disciplino, javno moralo ter skrbeti za varnost ljudi in premoženja.
Starši in skrbniki, ki jtm je zaupano varstvo otrok tn mladoletnikov so odgovorni za prekrške, kt jih mladoletniki štorij, če so prekrški posledica pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
H VARNOST JAVNEGA REDA IN MIRU
3.	člen
Prepovedana so vsa dejanja na javnih ali zasebnih prostorih, ki bi motila javni red in mir in sicer:
1.	izzivati pretepe, nerede, prepire, žaliti ali nadlegovati občane,
2.	motiti javna zborovanja, sestanke in druge prireditve,
3.	zadrževati se. kljub opozorilom v prireditvenih prostorih ali v gostinskih lokalih po končanem obratovalnem času.
4.	kaditi v kinodvoranah, kulturnih domovih, na javnih prevoznih sredstvih in v drugih prostorth, kjer je vidno označeno, da je kajenje prepovedano.
5.	vžigati in metati petarde in druga pirotehnična sredstva na javnih mestih in prireditvenih prostorih,
6.	peti nespodobne ali žaljive pesmi.
7.	kartati v javnih lokalih, če tega ne dovoljuje lastnik ali delovna organizacija, ali če to občutno moti goste.
Prepoved mora biti izobešena v lokalu na vidnem mestu.
Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojen občinski upravnt organ, če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru
M. izvajanje ctrkuških in podobnih predstav ter postavitev zabaviščnih naprav je dovoljeno samo na mestih, ki jih določi v soglasju s krajevno skupnostjo občinski pristojni organ.
9. taboriti ali kampirati zunaj za to določenih prostorov.
Id. voditi pse. razen psov vodičev v javne lokale ter na javna pre vozna sredstva, dopuščati, da psi motijo okolico ter privezovat) psa na taka mesta, da ogrožajo mimoidoče.
! 1. prenočevati v kleten in podstrešjth. po senikih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozdih. opuščenth oztroma poškodovanih objektih.
4.	člen
/a vzdrževanje reda in mtru na javnih prtredttvah in gostinskih lokalih so odgo\orni prireditelji oziroma lastniki lokalov, le ti morajo:
! zagotoviti primerno število rediteljev in storm vse potrebno, da se ohrani* red in mir,
2.	skrbeti, da s sodelovanjem postaje oziroma oddelka milice odstranijo iz prireditvenih prostorov in gostinskth lokalov vinjene osebe, kt kršijo red in mir ali vzbujajo zgražanje.
3.	zagotoviti, da se prieditve končajo ob času. k) je določen z odločbo pristojnega upravnega organa,
4.	skrbeti, da se osebam, ki kažejo znake vinjenosti ne toč) alkoholnih pijač.
5.	skrbeti, da udeleženci na pnreditvene prostore ne nostjo alkoholnih pijač.
!!!. VARNOST PROMETA
5.	člen
Prepovedana so dejanja, s katerimi se ogroža ali ovira varnost udeležencev v prometu in sicer:
1 uporabljati označene parkirne prostore v druge namene.
2.	odlagati ter skladiščiti razne materiale na površinah, ki so namenjena pešcem ali prometu, brez dovoljenja pristojnega upravnega organa za dalj kot 24 ur.
3.	voziti se s kolesi in vozili po pločnikih in stezah, ki so namenjeni pešcem.
4.	oškropiti in umazati ljudi ali pročelja stavb z brezobzirno vožnjo ali kako drugače,
$ poškodovati asfaltne površine in cestišča z vprežno živino, ki ni ustrezno podkovana, z vozili, z delovnimi stroji in delovnimi naprava-m),
6.	poškodovati prometne znake,
7.	puščati, ustavljati ali parkirati motorna vozila na javnih cestah, uhcah m drugih mestih tako. da ovirajo promet
IV. VARNOST LJUDI !N PREMOŽENJA
6.	člen
repovedana so dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi ali premoženja m sicer:
Zagotovtjeni pogoji za nadatjnji razvoj
Detavci tozda Po!ident, de!ovne organizacije Poti-gaiantpiastik, so dan miadosti prosiaviii z novo de-iovno zmago; odprti so objekt za proizvodnjo potroš-nih materiaiov za zobozdravstvo. Prostore je pred števiinimi gosti in čiani koiektiva izročita namenu najstarejša deiavka Poiidenta Marija Pahor. Ob tej pri-tožnosti so učenci osnovne šote Bukovica pripraviti bogat kutturni program.
Nov objekt Potidenta predstavtja razširitev obstoječe proizvodnje in proizvodnjo novih programov. Objekt ima novo mešatnico akritatnih mas in monomer-nih tekočin, mešatnico kompozitov, pakirnico in nove sktadiščne prostore. Prav tako so povečane zmogtji-vosti za umetne akritatne zobe, tu je zobna ordinacija za potrebe detavcev, zobni taboratorij in pisarne za


V oddetku za končno obdetavo akritatnih zob



tehnični kader. Tako je ob stavnostni otvoritvi povedat direktor Potidenta Stane Ponikvar.
V objekt in opremo so vtožiti 30 mitijonov dinarjev, od tega so sovtagatetji prispevati 5,5 mitijonov. Poudariti pa je potrebno, da natožba še ni povsem dokončana, ker manjka še de! opreme.
Proizvodnja umetnih akritatnih mas na Votčji dragi ni novost. Letos namreč poteka že 26 tet od takrat, ko so začeti (v Prvačini) s poiskusno proizvodnjo umetnih akritatnih zob. Prvo teto so biti zaposteni te trije detav-ci, od katerih sta dva še vedno aktivna. Takrat so zobe prešah še ročno. tzdetovanje zob so večkrat setiti; iz Prvačine na Votčjo drago, potem v Novo Gorico in ponovno na Votčjo drago, teta 1971. Večkrat so spreminjati tudi tehnotoški postopek. Leta 1979 so osvojiti tehnotogijo tristojnih akritatnih zob, ki je danes med najmodernejšimi v svetu, istega teta so odprti obrat v Štanjetu zaradi pomanjkanja detavcev. Težak ekonomski potožaj tozda je vptivat, da so nadatjnje na-tožbe usahnite. Leta 1980 se je stanje izbotjšato; začeti so z novimi natožbami, zapostovati so nove kadre.
do tedaj uvažati iz ttatije. Stedita je natožba v obrat za proizvodnjo vtožnih mas za sketetiranje proteze, nove akritatne preparate, ob tem pa so še razširiti kooperacijo. V sodetovanju z zahodnonemško firmo SCHUTZ-Denta! so začeti izdetovati tudi nove materiate za ptombe, skupno pa tudi razvijajo hatogenske svetitke za potimerirazijo.
Potident ima z novim objektom izpotnjene pogoje za nadatjnji razvoj. Poudarjajo pa, da je na tem področju odprtih še vetiko raziskovatnega deta, saj še vedno precej materiatov uvažajo. V Potidentu soseopredetiti za tasten razvoj, odvisen do domačega znanja. Dostej niso kupiti še nobene ticence in so sposobni nuditi kompteten prenos tehnotogije za izdetavo akritatnih zob.







Zobna ambutanta in taboratorij bosta stožita za raziskave,
»Zdravnik mora bfažiti boiečino, zdraviti in skušati podaijšati življenje«
StabiHzadja je (udi zdravstvo močno prizadeta, na Obali pa za razvojem krepko zaostajajo, meni specialistka — ortodontka dr. Miroslava Uzelac
10 E3EE3
29. maja 1984

:



Staršem, otrokom in sodelav-cem je obraz dr Miroslave Uzelac že !eta dobro znan. V koprskem Zdravstvenem domu dc!a kot specia!ist — ortodont. »Na Oba!i sem že dvajset !et, najprej pa sem vodi!a prvo oba!no orto-dontsko ambulanto. Vmes sem ()dš!a tudi na specia!izacijo, sedaj pa se ukvarjam z otroki, ki so. če jih znaš pripraviti. !ahko hvaležni pacienti«
Kolegi v kolektivu jo poznajo kot vztrajno prizadevno in vestno delavko, kljub obilici dela oa ic vsa leta v 7.dravstvenem
ve. temveč da je treba vse medsebojno usklajevati in upoštevati tudi potrebe in želje drugih; pa tudi potrebe družbe in finančne možnosti.«
— Vsakdo, ki sprejme neko funkcijo, je deležen tudi kritike.
*Res je. Kritika se hitro lahko najde, čeprav so ponavadi naj-glavnejši tisti, ki so sicer pasivni in niso pripravljeni pomagati.«
— V dvajsetih letih ste tudi občutili razmere v zdravstvu, spremljali pa ste tudi njegov razvoj.
"Zlasti v naši panogi je odraz
treba temeljito in dolgo žvečiti, pusti sledove. Prav tako tudi prehladi, angine — vse to se pri otroku, ki mu zobje še rastejo, močno odraža. Svoje prispevajo še vzgoja in higiena. Deformirano zobovje pa pušča tudi psihične posledice vpliva na estetski videz, govor, izgovorjavo zlasti sičnikov in šumhikov.
Za razvoj mladinskega in otroškega zobozdravstva lahko rečem, da je hi! dober. Zadnjih pet let je bilo veliko narejenega, čeprav so zdravstvo v regi ji hudo prizadeli stabilizacijski ukrepi. V zdravstvu je opremljenost slaba, veliko opreme pa iz uvoza. Pri svojem delu se srečujem s težavami, ker nimamo nekaterih naprav, ki bi bile nujne, pa jih je treba naročiti in nato čakati. Na primer klešče za izdelavo žičnih elementov, ki so iz uvoza, čakamo že dalj časa. brez njih pa nekaterih stvari ne moremo izdelati; pa čeprav sicer veliko stvari naredimo sami.
Ob tem tudi naše zahteve in prošnje v Zdravstvenem centru nemalokrat zavračajo s tolažbami in razlagami, da ni denarja. Zdravstvo nasploh je po moje v težkem položaju. Na Obali smo za razvojem zdravstva drugod, kaj šele v svetu, močno zaostali. Tudi nova bolnišnica je potrebna. na žalost pa je sedaj, ko gredo dela h koncu zmanjkalo denarja. Očitno je dokončanje »padlo« v neprimeren čas. Tudi na ta račun so osebni dohodki v zdravstvu tako nizki, vendar pa take razmere ne moreio in smejo trajati
zavarovalna skupnost triglav







primorske novice
rncKt Drez gnezoa
Pri Berginčevih so v stari graščini biizu Zabič naš!i svoj drugi dom mnogi otroci
združenega dcia občinske skupščine, sedaj pa je predsednica komisije za medsebojne odnose. »Tako kot vsako dc!o, ima tudi opravljanje funkcije dve piati. Dogaja se namreč, da mnogi — še zmeraj prepričani, da so vse odiočitve !c stvar predsednika — pritiskajo nate, kot da je od tvoje osebne vo!jc vse odvisno. Zaostrene razmere v zdravstvu vpii-vajo tudi na razpoioženje deiav-cev. Ker sem sedaj predsednica komisije za mesebojne odnose in ker tečejo razprave o nagrajevanju deiavccv. nekateri menijo, da bomo ta problem iahko rešiti ciani naše komisije. Res pa je, da je nagrajevanje v zdravstvu de-iežno premajhne pozornosti in da so tudi osebni dohodki zeio nizki. Prav zato se tudi v tej komisiji srečujemo ziasti zadnji dve ieti z odiivom dobrih kadrov. Tudi starejši koiegi odhajajo, pogosto na deio v tujino «
— Kako je v vašem koiektivu razvito samoupravno odiočanje in dogovarjanje?
»Lahko rečem, da je pri nas samoupravijanje dobro razvito. O vseh perečih probiemih in pomembnih odiočitvah skupno razpravijamo in se skupno odio-čamo. Največ razprav pa je zadnje čase namenjenih posodobitvi dcia, tehnični opremijenosti in deiovnim pogojem. Potrebe so veiike, možnosti pa ne. Stabilizacija je tudi področje zdravstva močno orne jiia. zato so žei je eno, izpeijava pa drugo.
Res pa je tudi. da je naše deio deio z ijudmi. To pa je zmeraj zeio občutijivo področje. Naši pacienti ne razumejo, pa tudi ne morejo razumeti vseh naših težav; tudi tistih ne, ki sc navezujejo na skromne, omejene možnosti razvoja in tiste, ki so odraz pogojev dcia. Res je tud), da ima zdravnik in naspioh zdravstveni deiavec posebno naiogo — bia-žiti boicčino, zdraviti in ozdraviti ter skušati podaljšati srečno živ-ijenje.
Pri svojem samoupravnem deiu pa sem opaziia še nekaj, kar je razveseijivo. Deiavci smo se samoupravno vzgojiti, doumeti smo, da ne moreš riniti v ospredje ie svoje težnje in zahte-
83%%

3^*
Anita Berginc je nasmejana, cedrai skrb /a tako v etiko družino ni ramo majhna
iiuskobtstrtška občtna je /nana po stanh gradov th. k' so jth našt prednik) gradii), da bt se /aščttti) pred sovražntkom. Naj več jth je btio /grajenth v sred njem veku. Srednjeveška je tud) graščma na icvem bregu Reke. nedaieč od Zabič. \ starem gradu, k) ga še danes krastjo /' dane peči. živtta dve družint.
Pred dnev. v iepem pomiad-nem \rcmcnu.smo obiskati Bo gmčeve. Pri vhodu nas je prijazno sprejeta Anita Berginc, gospodinja graščine in marna štu 1-najsttm otrokom: trije so njen), enajstim pa je kot krušna mati odprta vrata svojega doma, prr nadomestita topio naročje njtho-v ih staršev.
»Že doigo je tega. ko sem do b)!a prvega nepreskrbijcnega otroka. Obiska!) so me sociaint deiavci v občini in me prositi, če bi v /eia v rejo dekiico. Sprv a sem že skoraj odbiia. potem pa sem se premisiiia. Skieniia sem. da bom poieg s\ojih treh. skrbeia iahko še /a četrtega. Potem pa je tekio samo po sebi. Prište so še Mar-
jetka. Karmen. Amta. Nata!) ja... \ sem tem otrokom sem ne kako nadomestita starše, dom « Okoije okrog graščtnc je 'arno m otroci 'majo tu vehko prostost). N) se j) treba bat), da b< se jtm kaj prtpetdo. Vese!) m ra /'gram sc podtjo okrog. \čeraj so st ob bii/njem potoku /gradt!) bunker t/ \ej. danes se kuha. jutri st bodo domtsiit) spet kaj novega, novo igro: morda nogo met v sobi, kt je povsem njtho\a n brcanje žoge tu ni prepoveda no.
»\ 'gro posežejo tud) \ečkrat moja odrasia sinov a in hči, da postane naš dom pravi otrošk) \ rtcc.«
Ponosno nam pokaže sitke s\ojih sinov tn hčera, kt jih /a vsakega posebej skrbno hraniv aibumih.
»Otroke stikamo pogosto, najsrečnejši pa so na rojstni dan, kt ga prosta\imo s torto. Takrat smo vsi /eto de!a\nt. Z možem pripraviva siavje. hči / bratoma pa poskrbi za kutturm program « Otroci rastejo, ostanejo prt
mam' Amt) po teto. dve. nekateri po več tn \sako s!o\o je /eto te/ko. čeprav / družtnam). k' j)h pos\oj'jo. ohramjo st)!; tn pogo -'to obtskujejo drug drugega, tn ko se včasih konec tedna spet sntdcjo na stan graščtnt, jth je težko spra\)t) pono\no nara/en.
»Prt v/gojt otrok m) v mnogo čem pomagajo moj' otroo. mo/ m tudi sestra Jožtca. k' je pra\ tako začeta skrbet' /a otroke. Pomagajo mt prt pospravijanju tn rtrejanju otroške sobe, pr* pranju, ki ga m prav mato. Sestra
poskrbi zanje, če stučajno zbo-itm. ati če skočim do trgov mc v Bistrico. Vetiko pomoč mi nudijo sociatnc dciavke; patronažne sestre iz zdravstvenega doma vedno pndejo in me vprašajo, če kaj potrebujem «
Ko govori. Aniti večkrat zastane beseda, ozira se za otroki, ves čas njeno pozorno oko bdi nad njimi in težko je povedati, kaj tem ptičkom brez gnezda pomeni njena materinska topima in skrb.
PETAR NtKOLtČ

\ imenitnem bunkerju v btižini potoka je dov o!j prostora še za kužke: toneč, puška, stara petrotejka... pa pričajo, da gre za pravo enajsto šoto


r -A.
-A'















^ .
-



.St/točt je bt/o v g/ar ac/n prostortt g/ar/rega aase/ja čredno s/or ei/ro. M/tož/ce očt /rekatert/t jar most/ so /t//c uprte, te/er/z/j-ske òr radtjskc kamere so /rc/todmaza/te brzre/e. M prostort/r je gore/o r sf/t št/r/sto /OO-ro/t/tt/r žar/t/c, ker j t /t zarad/ rarčeraaja tttst/ mog^t/t/tžgatt ma/t/ /'tt /t/t 2M/a/sc/?/tdt po) a/djc/rcc r. k/ so z ' so sp arjo tmc/t /tekaj. ) eze, je Mo tam zato. da so se r sake to-/tko rokor a/t, da /estuar pr/doMa /ta pome/ttt t/t da je Ma r /det/ rader a M// skrom/ta. L m/tožtet šestertea s/ar /je/teer. oztroma /tagraje/teer ) de/o) /t/7t o/deka/t, k/sejepo/tos/toprestoptea/a /ta mestt/ t/t /tcMg//f/ro strmo g/eda/a /to) tm de/or /tt//t zmagam /ta-prott.
/Vasta/a je ttšt/ta. kar je za /rase vsakda/tje pojme /repo/m/pr o. gor or/rtk je sprego) ort/ /ker je M do takrat matast/. /Var zoč/so s/, /tat k//td/ ) sema, od tot /k/er jeMprtgrtzekj tttrga/tpetmt/tttt predrago^ e/tega časa.
Toda, /tt /tt/a po//tem/?/ta ttst/ta a/t pa prtgrtzek. ^est pose/?/tt7t /tagraje/t( er je /a/o ttprar tčc/ro r ospredjtt /če že /ttso M/ zadaj/. .Saj mt damo de/or /tega č/or eka, še posebej skrom/tega. redno /taprej. 7akš/tt smo pač. Taz/og za za/ttma/tje jar /tost/ pa je M razttm/jtr. .Šestertea je r čast/, ko /tam gre za tz/tajd/ze. za r arče-r a/t je. za /tor e skoke, sta/tdard, rast/ t/t te rečt, tzztaš/astr art. /trez katert/t /taš /t/tskorttt /todočt razvoj sp/o/t /te more reč. Tornem Me rečt pomemMega pome/ta. Tret je tz/taše/, da se ko/esa ar tomoMa o/t r ož/tjt rrttjo tzree/to /taprej. T^akš/ta t/toraetja, čttjte, t/t kakš/to r arčer a/tje/
Z7t tfgt je/atte/tttt a/ zo/ttttt ščetko, /ttt katet t /tt /a/o samo drža/o. marr eč tttdt ščett/te. /5amo še pasta za parket j" ma/t/ka/a. j
/*redstar tttk pre/tram/?e/te mdttstrtje jeprtsper a/ tz/tajd/?o, po katert je mogoče majo/tezo de/att tz dot/tačt/t sttror t/t. To tem /to) em pogra/tta/tja je tre/ta zmešat/ e/to /er o t/t e/to des/to jajce, prar tako òe/jak t/t rttme/tjak. //t če /maš še /tekaj k re mp/rja, /tasta/te /z tega majo/teza. /z/tajd/ta je ja/ttasttčtta. Majo/tezo /torno pos/ej de/a/t tako t/t drag/ tajt/tt /torno p/ačer a/t p/škar e der /ze samo za trne. /Vor ega še /ttsmo tz/taš/t.
Tde/t od tz/tajd/jtr ce) je tz/tttše/sredt/to ceste, drag/ jepogra/t-ttd praz/tt/to kroga.
Trr a /tagradapa je ttprar tče/to pr/pad/a tz/tajdtte/jtt za tz/tajd-/to, prar zaprar za doktorsko d/sertaetjo /ta temo. »T^ako r p/a-sttč/tt okr/r, ta/t//co t/t pod/ogo a/ttomo/tt/ske ta/t/tce zrrtat/ takš/to/ttk/tjo, da/to r/jak še/skoz/ r se trt/« /z/tajd/ta steer še/tt r prodaj/, r e/tdar so r se trt /taše tor ar/te, k/ de/ajo ome/tje/te /uk-/tje, že odkttpt/e pete/tt. Tako /a/tko čez kratkt/r deset /et pr/čaka-jemo sertjsko pro/zr od/tjo e/takt/t /ttke/tj. tako da mo/tterjt ar -tomo/tt/skt/t ta/t/a /te /todo r eč potre/tor a/t ce/ot/tega /skrt/tega k/tjt k/ap orodja za prttrd/ter te oseMe tzkaz/ttee ar tomoMa.
L tor ar/ta/t morajo r /et//t, k/prt/tajajo /taprar tt/ samo proto-t/pe e/takt7t /ttke/tj, morajo kap/tt e/ektro/tske /ese/te metre od e/tega metra, kakše/t ša/t/er t/t potem /to stvar š/a po sr oj/ pot/ /tap re/.
/Va rpraša/tje predstar/ttkor sredšter jar /tega dezodor/ra/tja, zakaj /tt mogoče, tttd/ g/ede /ta sta//te po/tr a/e k/ gredo /z ast ar -tomo/tt//stor. ko mo/tttrajo ta/t/tce, te /ttk/tje /tata/tč/to /zmer/tt že /tre/, je s/edt/ /ogtče/t odgor o/ .
»Se precej inovacij in stvari nas v našem detovnem vsakdanu čaka. načeto pa vetja, da moramo najprej uresničiti manj zapletene in ne tako zaptetene natoge, kot so natančne tuknje na okvirjih. iabticah in podtogah za avtomobitske tabtice «
Tak odgovor je tjudstvo rudi tokrat sprcjeio s popotnim razumevanjem.	-	.
^	Zaprsnrkar rnovacrj
ZORAN DEBENJAK
30 fet i;z:otiS<hr<E? Oprem e
Kotektiv DO Lesno podjetje Oprema iz izoie bo v soboto, 2. junija, prosiavi! 30-ietnico deiovanja in prehojene samoupravne poti
Oj SMWENHAMS
Detovna organizacija je bita ustanovtjena 18. maja 1954, konstituirana pa 11 mesecev kasneje, 29. aprita 1955, z namenom proizvajati drobno tesno gatanterijsko btago in drobno kosovno pohištvo za domači in tuji trg. Že takratni kotektiv, ki je štet 12 čtanov, se je ubada! s števitnimi težavami in probtemi; finančnimi, tržnimi, predvsem pa s prostorskimi, saj niti ob ustanovitvi niso imeti primernih prostorov. Zato so z zadnjim detovnim uspehom, dograditvijo proizvodne dvorane v industrijski coni v tzoti, kamor bodo do konca tega srednjeročnega obdobja presetiti še preostati det proizvodnje in upravo, totiko botj zadovotjni.
280-čtanski kotektiv se je ktjub vsem težavam uspe! obdržati. Še več, vedno botj se uvetjavtja na tržišču in dosega tepe postovne rezuttate. Vpetjati so nekaj novih proizvodnih programov, postovno so se povezati z Mebtom, teta 1974 pa so pristopiti k združeni detovni organizaciji Proizvodnja in trgovina v okviru sozda Stovenijates. To sodetovanje se krepi in pogtabtja iz teta v teto. Hkrati uspešno razvijajo družbenoekonomske in samoupravne odnose v DO. Povečati so produktivnost deta. vedno več poudarka dajejo teh-notogiji in tastnemu vtoženemu znanju. Naročit imajo dovotj in zaenkrat ne čutijo krize. Nasprotno, v prvih mesecih tega
teta se tahko pohvatijo z dobrimi postovnimi rezuttati, ki niso ptod te višjih cen, saj so bite zamrznjene.
Za raztiko od drugih DO v tesnopredetovatni industriji izotska Oprema nima serijske proizvodnje, temveč sprejema individuala naročita. Program obsega izdetovanje masivnih vrat za pohištvo in vrat za kamp prikotice, program izdetave individuatne opreme, program tetvic po naročitu in podobno, individuala proizvodnja in speciatizacija programov z vedno več vtoženega tastnega deta in znanja jim, kot ocenjujejo, prinaša vedno več uspehov. V zadnjih nekaj tetih so opremiti že več šot in hotetov ter drugih znanih objektov, kot so na primer grand hote! Metropot v Portorožu, tgratnica v Portorožu, hote! Maestoso v Lipici, hoteti v Parizu. New Yorku, Egiptu in drugod. Pri tem pa masivno pohištvo dobiva vse večji pomen.
EPN
Program prosiave
Detavci Opreme, postovni partnerji, predstavniki sozda Stovenijates in družbenopotitičnega ter gospodarskega živ-tjenja izotske občine se bodo zbrati v soboto, 2. junija 1984., v prostorih Gostinskega šotskega centra v tzoti, kjer bodo ob krajšem kutturnem programu prostaviti 30-tetnico ob-
stoja in detovanja Lesnega podjetja Oprema. Zvestim de-tavcem bodo za 20. 25 in 30 tet deta pri podjetju podetiti priznanja. Po uradnem detu prostave bo tovariško srečanje.
V	okviru 30-tetnice DO bodo 16. junija organizirati na športnih terenih Obate tetne športne igre detavcev sozda Stovenijates. Okoti 700 športnikov tega kotektiva s 15 tisoč čtani se bo pomerito v raztičnih športnih panogah. Srečanje ima širši značaj.
Dobri finančni rezuitati
V	izotski Opremi ktjub težavam, s katerimi se že nekaj časa ubada tesno predetovatna industrija, uspešno postu-jejo. Lani so prikazati 393,7 mitijonov dinarjev cetotnega prihodka in presegti prvotni načrt za 28 odstotkov. Na tujem tržišču so prodati za 71,9 mitijona dinarjev zahtevnih izdet-kov in opreme iz masivnega tesa. Tudi tetošnji prvi meseci kažejo dobro, saj imajo dovotj naročit. Računajo, da bodo presegti sicer nekotiko manjši načrt prihodka 350 mitijonov dinarjev za okoti 30 odstotkov. Pri tem pa naj bi bi! nekotiko večji tudi dohodek Predvsem zato, ker bo v njihovih izdet-kih po naročitu vtoženega vedno več tastnega deta in znanja.


;








.S.:,
Sodobna opremtjenost, bo!jša tehnotogija, več vtoženega tastnega deta in znanja, pravi poroki za še večje uspehe.


Ji"










3^-




Ji#!

:


, ,,













29. maja 1984 — Št. 10
URADNE OBJAVE
111
1 stregati z zračnim orožjem, toki ter podobnimi napravami oziroma s športnim orožjem izven stretišča,
2.	metati kamenje a!i druge predmete ter s tem ogrožati varnost tjudi a!i premoženja.
3.	namerno povzročati škodo v trgovinah, javnih !oka!ih in drugih objektih.
4.	pristanjati ko!csa. kotesa z motorjem in motorna kotesa ob stene zgradb ter drugod, kjer bi to !ahko povzročito škodo in ovirato promet pešcev.
$. imeti kapnico, jamo. jašek a!i drugo odprtino ati imeti stopnice in druge naprave nezavarovane.
6.	poškodovati ati odstraniti ograjo in druge naprave, postavtjene zato. da se prepreči nesrečo ati, k) imajo dotočen pomen - namen.
7.	poškodovati, odstraniti, uničiti ati nesnažiti vodne objekte in naprave. ribnike, posode za odpadke, javne ktopi, okrasne predmete, druge naprave in predmete,
M. brez dovotjenja tastnika:
uničevati, trgati ati pobirati sadje, cvetje, potjske pridetke in vrtne pndetke, kopati zemtjo, pesek ati kamenje ter grabiti stetjo, ustavtjati ati parkirati motorna vozita na travntkih, njivah in gozdovih.
9. nadtegovati občane z vsitjcvanjem idej po stanovanjih ati na javnih krajih.
V. NACtN IZOBEŠANJA ZASTAV
7 čten
Organizacije združenega deta ter druge organizacije, orgam m skupnost). htšrn sveti ter tastniki stanovanjskih hiš in postovnih objektov so dotžni na dan državnega, repubtiškega in občinskega praznika, ob posebnih pritikah pa tudi na poziv pristojnega organa, izobesit) državno at) repubtiško zastavo.
Poškodovamh, zamazamh ati dotrajanih zastav ni dovotjeno izobe-šati. Ob dnevih sptošne žatosti at) na poseben poziv je treba izobcsU) žatno zastavo ati državno oziroma repubtiško zastavo na pot droga.
H. čten
Sptošen poziv, k) se nanaša na posebne pritike iz 7. čtena tega odtoka, mora pnstojni organ objaviti preko sredstev javnega obveščanja ati na krajevno običajen način.
9. čten
Zastave je treba izobesiti na dan pred praznikom, odstramti pa najpozneje v 24 urah. ko mine raztog, zaradi katerega so bite izobešene.
t(). čten
tzobešanje zastav ob jav nih prometnih pov ršinah opravtja za to poo-btaščena detovna organizacija ati krajevna skupnost.
!. čten
Zastave tujih držav se izobešajo te na poseben poziv pristojnega organa. Ta organ je dotžan tudi priskrbeti zastave, ki naj se izobesijo.
Organizatorji mednarodnih prireditev tahko izobesijo zastavo na podtagi dovotjenja pristojnega organa.
V! VARSTVO MLADOLETNtKOV
!2. čten
Mtadotetmki, ki še niso dopotniti !$ tet se brez spremstva staršev ati skrbnikov ne smejo zadržavati po 2 !. uri na prireditvenih prostorih in v gostinskih tokahh
Mtadini mtajši od !H tet je prepovedano točiti atkohotne pijače.
Vt! VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM BtVALNEM OKOLJU
!3. čten
Prepovedana so vsa dejanja s katerimi se povzroča hrup, ki moti občane:
t preizkušati motorna vozita in vožnja brez dušdcev zvoka,
2. kričati, razgrajati ati drugače povzročati hrup ati ropot v zasebnem ati javnem prostoru.
povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in TV aparatov, gtasbi! in podobnih naprav nad sobno jakostjo,
4 motiti nočni počitek tjudi med 22. in Ob. uro s pregtasnim igranjem. petjem oziroma govorjenjem.
$. prireditve zabavnega značaja, ki sc prirejajo na prostem, zaprtih ati potzaprtih prostonh. smejo trajati najdatj do 24. ure Za prireditve iz prejšnjega odstavka, k) trajajo po 24. uri si mora prireditetj zagotoviti dovotjenje pristojnega organa za notranje zadeve.
b povzročati hrup v btižini šot, zdravstvenih in drugih jav nih ustanov v času postovanja.
Vttt KAZENSKE DOLOČBE
!4 čten
Z denarno kazmjo 500 din se na mestu kaznuje kdor ravna v nasprotju s 4.. 9.. !0. in ! t točko 5. čtena. 5. in 7. točko 5. čtena, 4.. 5. in
S.	točko b. čtena ter t in b. točko t3. čtena
Pravna oseba, ki krši dotočbt 9. točke 5. čtena m S. točke 5. čtena se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo 5.000 do tO.OOO din. njena od-uovorna oseba pa z denarno kaznijo od 500 do 5.000 din
! 5. čten
Z denarno kaznijo od 500 do tO.OOO din se kaznuje, kdor ravna v nasprotju s 5.. 5. in b. točko 5. čtena. !.. 2. in b. točko 5. čtena. kdor ravna \ nasprotju s 7. čtenoni. 9. čtenom. t t čtenom in !2. etenom in kdor ravna v nasprotju z 2., 3. in 4. točko !3. čtena
Pravno osebo in posameznika, ki oprav tja samostojno dejavnost se za prekrške t/ prvega odstavka tega čtena kaznuje z denarno kaznijo od
3.000	do 30.(MM) din. odgovorno osebo pa z denarno kaznijo od t (MM) do t().(MM) din.
!b. čten
/ denarno kazmjo od t .000 do ! 5.000 din se kaznuje, kdor ravna v nasprotju z t.. 2., 7. in S. točko 3. čtena, L. 2.. 3.. 4. m 5. točko 4. čtena. 4. in 5. točko 5. čtena, ! .. 2., 3.. b.. 7. in 9. točko b. čtena ter 5. točko !3. čtena.
Pravno osebo in posameznika, ki oprav tja samostojno dejavnost se za prekršek tz prvega odstav ka tega čtena kaznuje z denarno kaznijo od
5.000	do bO.OOO din. odgovorno osebo pa z denarno kazmjo od 2.000 do ! 5.000 dm
!7. čten
(c stort mtadotetmk prekršek po tem odtok)) se kaznujejo njegovi starš) oziroma skrbnik z denarno kazmjo do 5.000 din. če je storjen prekršek postedica njihove opuščene skrbi za mtadotetnika.
t\. KONTNE DOLO( BE
tM. čten
Za prekršek po t4. čtenu tega odtoka tzterja denarno kazen takoj na mestu detavec miticc ati poobtaščeni tnšpektor.
!9 čten
Uvedbo postopka o prekršku po tem odtoku predtaga pristojnt organ, poobtaščeni inšpektor, postaja mttice at) oškodovanec.
20. čten
/ dnem. ko začne vetjati ta odtok, preneha vetjati odtok o javnem redu in miru občine Sežana (Uradni gtasnik. št !4/bb)
2t . čten
Ta odtok začne vetjati osmt dan po objavi v Uradnih objavah.
Št : 22-23/H3-7	Predsednik
Seiana.ln. maja )9H4	T]HOM)R KOVACtČ. t. r.
112
URADNE OBJAVE
29 maja 1984 — št. 10
SKUP$Č!NE OBČ!N
!L!RSKA B!STR!CA !ZOLA, KOPER
P!RAN, POSTOJNA !N SEŽANA
Na podtagi 35S. čtena zakona o združenem dc!u (Uradni tist SFRJ, št. 53/76), drugega odstavka 95. č!ena zakona o naravni in kutturni dediščini (Uradni !ist SRS št. 1/S ! ) in 2. č!ena družbenega dogovora o za-gotavtjanju pogojev uspešnega varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva na območju šestih južnoprimorskih občin (Uradne objave, št. 21/S!)
Itirska Bistrica	11,70%
Izota	7,5%
Koper	32,10%
Piran	10.20%
Postojna	1H.30%
Sežana	20,20%
	100,00%
6 čten
Arhiv je dolžan zagotovit) takšno notranjo organi/aojo. ki bozago-tav)ja!a radonatno dehtev deta. strokovnost in ekonomtčnost poslovanja.
SKLFNEJO
Skupščine občin ttirska Bistrica, !/o!a. Koper, Piran, Postojna in Sežana (v nadatjnjem beseditu: udeteženci)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN OBVEZNOSTIH USTANO V1TELJEV POKRAJINSKEGA ARHIVA KOPER
<	t. čten
S tem samoupravnim sporazumom urejajo udeteženci. ki so ustanoviti Pokrajinski arhiv Koper (v nadatjnjem beseditu: arhiv) medsebojne pravice in obveznosti iz medsebojnih odnosov, ki se vzpostav-tjajo z opravtjanjem dejavnosti arhiva.
2. čten
Udeteženci
-	dotočajo in uvetjavtjajo potitiko varstva arhivskega gradiva,
-	zagotavtjajo v sistemu družbenega ptaniranja za detovanje arhiva potrebne prostore.
-	izdajajo akte na podtagi drugega odstavka 59. in četrtega odstavka 95. čtena zakona o naravni in kutturni dediščini in opravtjajo druge ukrepe, ki jih dotoča ta zakon za varovanje arhivskega gradiva.
-	vzpodbujajo samoupravno sporazumevanje in sodetujejo pri družbenem dogovarjanju o vprašanjih varstva arhivskega gradiva.
3. čten
Za zavarovanje arhivskega gradiva pred uničenjem, poškodovanjem ati odtujitvi v izrednih razmerah, neposredni vojn: nevarnosti in vojni ter oh naravnih in drugih hudi!) nesrečah zagotavljajo udeteženci potrebno števito detovmh obveznikov v arhivu, rezervne prostore za namestitev arhivskega gradiva in zaktonišča /a posebno dragoceno arhivsko gradivo. Krajevne skupnosti na območju, kjer so arhivska skta-dišča zagotavtjajo fizično zavarovanje.
4.	čten
Udeteženci zagotav tjajo v svojem proračunu
-	sredstva za vodenje evidence arhivskega gradiva in za izdajanje predpisov in potrdi! na podtagi dokumentov iz arhoskega gradiva,
-	sredstva za opravljanje pregtedov varstva arhivskega in dokumentarnega gradiva pri vatoriziranih in nevatoriziranih imetnikih arhivskega in dokumentarnega gradiva,
-	sredstva za razširitev prostorskth kapacitet za hrambo arhivskega gradiva in za tehnično opremo zanje.
-	sredstva za postovne stroške za arhivska sktadišča (najemnina, energija, vzdrževanje, amortizacija) če se s pristojno kutturno skupnostjo ne dogovorijo kako drugače.
Arhiv je dotžan predtožiti udetežencem vsako teto do 30. novembra finančno ov rednoten program deta za nastednje teto. ki ga bodo financirati iz sredstev svojih proračunov .
5.	čten
Udeteženci zagotav tjajo v svojem proračunu finančna sredstva iz na-stova prve in druge atinee 4. čtena tega sporazuma v višini 35 % družbeno verificiranega tetnega finančnega načrta po nastednjem ktjuču:
7. člen
Udeteženci se medsebojno dogovortjo. da so nositci usktajevatmh postopkov gtede zadev iz tega samoupravnega sporazuma:
-Skupščina občine Koper z območja občtn Izota, Koper. Piran. Itirska Bistrica. Postojna, Sežana.
M. čten
V razpisno komisijo za imenovanje mdivtduatnega postovodnega organa arhiva imenuje predstavnike družbenopohtične skupnosti Skupščine občine Koper.
9. čten
Ta samoupravni sporazum je sktenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeteženci in se objavi v Uradnih objavah, uporahtja pa se od !. 1. 19M2 datje.
Stevitka: 022-1/M2-K'1 ttirska Bistrica, dne 26. novembra 19H2
Števitka: 63-V79
Izota. dne 25. novembra 19K2
Stevitka: 022-2/M2
Koper, dne 5. novembra !9h2
Števitka: 402-4/M0-M2 Piran, dne 24. septembra t9M2
Stevitka: 402-4/HO
Postojna, dne !() februarja 19S3
Števitka: 032-1/77
Sežana, dne 29. decembra 19S2
Predsednik
Skupščine občine ttirska Bistrica IVAN BERGOČ. ! r.
Podpredsednica Skupščine občine tzota MARIJA SAVIN. ! r
Predsednik Skupščine občine Koper BRUNO KORELIČ, t r
Predsednik Skupščine občine Piran DRAGO ŽERJAL. ! r
Predsednica Skupščine občine Postojna STANKA HORVAT, !. r
Predsednik Skupščine občine Sežana TIHOMIR KOVAClC, ! r