letnik XXI	številka 8	september 1984
Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
■milili a— mi«..miiiMwrrc,iH....
Življenje teče dalje
Konec avgusta smo zaprli zgodovino enega leta. Zahvalili smo se članom začasnega poslovodnega kolegijskega organa za vse, kar so storili za našo delovno organizacijo in rekli, da bomo spoštovali pravila obnašanja.
Mnogo smo razpravljali, tako ali drugače in mnogo se je zopet govorilo o nas daleč naokoli.
Zavrnili smo dvakrat ponujene pogoje in ostali sami. Samo mi. Življenje teče dalje —■ kakšno bo, je odvisno od nas samih.
Odločiti se moramo samo za eno pot, ki nas bo pripeljala k cilju, ki se nam že več kot deset let izmika. Zdaj, pravijo, smo mu bližje kot kdajkoli poprej, samo, če se bomo znali pametno obnašati.
V bistvu smo vsi za red in disciplino, za boljše delo. Zakaj bi torej še razpravljali. Imamo vršilca dolžnosti predsednika, hočemo čimprej trden vrh in vsi mu bomo sledili. Moramo! Veliko je namreč takih, ki komaj čakajo, kdaj se bomo zopet sprli. Jim bomo mar pustili to veselje?
V. P.
Prenehanje začasnega ukrepa družbenega varstva
Na podlagi 13. člena Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov ■ družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ura-idni list SRS, št. 32/80) in 167. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in2/82) je skupščina občine Ptuj, na seji Zbora združenega dela, dne 31. 8. 1984, sprejela
SKLEP
o prenehanju sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ter v Delovni skupnosti skupnih služb ter TOZD Predelava aluminija, TOZD Tovarna glinice, TOZD Vzdrževanje, TOZD Promet in TOZD Kontrola kvalitete
Začasni ukrep družbenega varstva v Delovni organizaciji TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »Boris Kidrič« Kidričevo, v Delovni skupnosti skupnih služb In vseh temeljnih organizacijah te delovne organizacije, ki je bil uveden s sklepom o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Delovni organizaciji Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ter v Delovni skupnosti skupnih služb ter v TOZD Proizvodnja aluminija, TOZD Predelava aluminija, TOZD Tovarna glinice, TOZD Vzdrževanje, TOZD Promet in TOZD Kontrola kvalitete ter izdan pod številko 30-5/82-2 z dne 1. 9. 1983 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/83), preneha veljati z 31. avgustom 1984.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Obrazložitev
Skupščina občine Ptuj je na seji Zbora združenega dela dne 1. 9. 1983 sprejela sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Delovni organizaciji, v Delovni skupnosti skupnih služb in v vseh temeljnih organizacijah Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, s katerim je odstavila poslovodne organe in posamezne delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, začasno omejila uresničevanje nekaterih samoupravnih pravic delavcev pri odločanju v delavskih svetih, imenovala kolegijski začasni organ in odredila še -nekatere druge začasne ukrepe. Kolegijski začasni organ je bil po sklepu zadolžen, da dela po zakonih in samoupravnih splošnih aktih, zlasti pa, da mora zagotoviti poenotenje samoupravnih in družbenopolitičnih struktur ter strokovnih kadrov, storiti vse potrebno za pričetek realizacije razvojnega programa na področju modernizacije proizvodnje primarnega aluminija, zagotoviti sprejem nekaterih samoupravnih sporazumov, pripraviti ustrezno organizacijo dela, ohraniti visoko stopnjo izvozne usmerjenosti in realizacijo fizičnega plana, izvesti kadrovske postopke in drugo.
Kolegijski začasni organ je izvajal svoje naloge z zadolžitvami po sklepu o uvedbi začasnih ukrepov. Pripravil je podroben program aktivnosti za sanacijo razmer v tovarni z dolgoročnimi in kratkoročnimi nalogami in ukrepi. O delu je redno poročal skupščini in izvršnemu svetu.
V času izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva je dosežen viden napredek pri urejanju notranjih odnosov v kolektivu, uspešno so bili izvedeni referendumi o vseh pomembnih vprašanjih znotraj TOZD in DO, kot tudi z drugimi, uspešno so bile izvedene volitve v nove samoupravne organe TOZD, DSSS, DO in SOZD, sprejeti so bili vsi pomembnejši samoupravni splošni akti oziroma samoupravni sporazumi, izboljšana je bila delovna in tehnološka disciplina in storilnost, izvaja se smotrna delitev ustvarjalnega dohodka v korist lastne akumulacije, dopolnjen je sistem delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela, ki ga preizkušajo, sprejet je bil koncept modernizacije proizvodnje primarnega aluminija, za katerega so predelovalci (107) aluminija sklenili samoupravni sporazum o združevanju sredstev. Koncept je bil obravnavan med drugim na zasedanju zborov Skupščine SR Slovenije, v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, izvršilnih organih Gospodarske zbornice, družbenopolitičnih organizacijah, zbornici, Kreditni banki Ma-ribor in svetu Skupnosti podravskih občin. Imenovani so bili poslovodni organi ter delavci s posebnimi pooblastiil in odgovornostmi, razen v TOZD Promet in Delovni skupnosti skupnih služb — sektorju za investicije, evidentiran je bil predsednik za kolegijski poslovodni organ delovne organizacije, ki je predložil program in načela obnašanja, dopolnjen in potrjen po široki razpravi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah tovarne, doseženi poslovni rezultati v preteklem in v letošnjem letu pa so v.TGA Kidričevo ugodni.
Začasni ukrep družbenega varstva je bil izrečen za najdalj eno leto, to je do 1. 9. 1984. V času izvaja,nja ukrepov družbenega varstva je kolegijski začasni organ izvedel večino nalog iz zastavljenega programa oziroma za katere je bil po sklepu skupščine zadolžen, zato je Skupščini občine Ptuj predlagal, da sprejme sklep o prenehanj začasnega ukrepq družbenega varstva.
Izvršni svet je o prenehanju ukrepov družbenega varstva razpravljal 22. avgusta 1984 in se s predlogom strinjal, prav tako pa se je stri n ja I tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja.
Ker so izpolnjeni pogoji za prenehanje sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva, je Skupščina občine Ptuj odločila tako, kot je navedeno v izreku sklepa.
PRAVNI POUK: Zoper ta sklep imajo prizadeti, delovna organizacija, delovna skupnost skupnih služb in temeljne organizacije združenega dela Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo pravico, da v roku 15 vložijo zahtevo na Sodišču združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti sklepa. Zahteva za preizkus zakonitosti sklepa ne odloži njegove izvršitve.
Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj je na podlagi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Delovni organizaciji Tovairna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ter njenih vseh TOZD in delovni skupnosti skupnih služb >na 28. seji, dne
31.	avgusta 1984 obravnaval Zaključno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o izvajanju ukrepov družbenega varstva v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo ter sprejel naslednji
SKLEP
Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj sprejme zaključno poročilo začasnega kolegijskega poslovodnega organa o izvajanju ukrepov družbenega varstva v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj ugotavlja, da je na podlagi sprejetega sklepa občinske skupščine o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in delovni skupnosti skupnih služb ter vseh njenih TOZD začasni kolegijski poslovodni organ takoj po sprejemu ukrepov pripravil celoviti program uresničevanja ukrepov ter iz njih izhajajočih nalog. V skladu z obvezo o najmanj tromesečnem poročanju izvršnemu svetu skupščine občine Ptuj pa je tudi Zbor združenega dela Skupščine občine bil sprotno seznanjen z izvajanjem ukrepa oz. iz njega izhajajočimi nalogami. Ob obravnavi poročil je zbor ugotavljal uspešno izvrševanje postavljenih nalog. Skupščina je ob tem ugotavljala in izpostavljala tudi ustreznost metod izvajanja ukrepa družbenega varstva in nalog, ki jih je zastavil začasni kolegijski poslovodni organ tako, da so kar v najmanjši meri prizadeli izvrševanje samoupravljalskih funkcij oz. samoupravnih pravic delavcev v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo.
Ob zaključnem poročilu, ki ga je skupščini predložil v obravnavo in v sprejem začasni kolegijski poslovodni organ zbor ugotavlja, da je začasno vodstvo skupaj s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v TGA utrdilo medsebojne odnose, vendar je konsolidaciji razmer v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo nujno potrebno tudi v bodoče posvečati kar največ pozornosti, saj brez notranje enotnosti in najširše podpore delavcev v TGA ni računati na širšo podporo modernizacije proizvodnje primarnega aluminija. To pa bi pomenilo za delavce zaposlene v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo še v nadalje v kar najtežjih delovnih pogojih dosegati dobre poslovne rezultate.
V Republiški skupščini iznešena razprava, usmeritve ter predlogi, izoblikovana na zasedanju zborov občinske skupščine v mesecu juniju 1984, je opozorila širšo slovensko javnost na problem nadalj-ne proizvodnje primarnega aluminija In je za to nadaljna naloga poslovodnih, strokovnih in samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, da kljub še nekaterim odprtim kadrovskim vprašanjem z največjo angažiranostjo, zlasti pa enotni, nastopajo in nadaljujejo z aktivnostmi, začetimi v času trajnja začasnega ukrepa družbenega varstva, da bi z že doseženimi spoznanji in rezultati v tem in naslednjem srednjeročnem obdobju uresničili tako za TGA »Boris Kidrič« Kidričevo kot tudi za širšo skupnost prepotrebno modernizacijo proizvodnje primarnega aluminija^,
Rozina Markovič
Urejanje okolja
Dobili smo vršilca dolžnosti predsednika kolegija
Delavski svet TGA je 30. 8. 1984 imenoval predsednika kolegija tov. SALEMOVIĆA, ki je v letu ukrepov opravljal dolžnosti začasnega direktorja tozda Tovarna glinice.
Ob imenovanju se je zahvalil za zaupanje in med drpgim v kratkem nagovoru dejal, da je kljub težavam optimist. Nekaj dni kasneje sem ga prosila, naj, za vse nas pove nekaj o svojih vtisih, predvsem pa o prvenstvenih nalogah v tem trenutku.
Radenko Salemovič, dipl. inž.
»Med delavci TGA je močno prisotno prepričanje, da smo v Sloveniji in širši javnosti prikazani v zelo slabi luči, zato moramo sarmi z delom in disciplino ponovno dokazati, da ni tako.
Doslej so bili direktorji tozdov in sektorjev v svojih aktivnostih nekoliko omejeni. Kako bodo stvari tekle dalje, je odvisno od nas samih. Na nikogar ne morem več čakati, vsak neuspeh pade izključno na nas, zato sem prepričan, da pri vsakem posamezniku, kakor tudi pri meni, obstaja velik čut odgovornosti.
Z vsemi direktorji tozdov ter sektorjev sem v zadnjem letu dobro sodeloval in moji prvi vtisi so, da bo tako tudi v tem času vršilca dolžnosti predsednika.	,
Vsekakor nas v naslednjih mesecih čakajo težke naloge, ki jih ne bo enostavno izpeljati. Tu mislim predvsem na dodatno vrednotenje težkih pogojev dela.
Tudi na področju organiziranosti delovne organizacije moramo dokončno speljati začrtane spremembe. Pri tem ne mislimo povečati števila zaposlenih, ampak prerazporeditve znotraj DO. Strokovnemu delu moramo posvetiti več pozornosti in mu omogočiti večjo samostojnost na vseh področjih — tako na tehničnem, ekonomskem, pravnem, sociološkem in drugih. Predvsem pa moramo težiti za tem, da bo tehnolog reševal tehnološke probleme, pravnik pravne, ekonomist ekonomske itd. Le tako bomo dosegli višjo stopnjo strokovnosti na vsakem
področju. Danes vemo, da je tehnika tako napredovala, da se posamezna področja ne morejo v celoti obvladati do podrobnosti in je nujna specializacija na vsakem področju.
Da bi dosegli boljšo kvaliteto dela in večjo učinkovitost, se moramo sami ustrezno organizirati. Ločiti inorando operativno, investicijsko in razvojno delo.
TGA razpolaga z dovolj velikim številom strokovnih delavcev in na nas} je, da ga z ustrezno organizacijo aktivno vključimo v reševanje problemov, ki so vitalnega pomena ža naš obstoj.
Proizvodnja bo naša prva skrb. Ne samo ohraniti, tudi povečati jo moramo, kajti le to nam zagotavlja večji dohodek in tudi osebni dohodek. Doslej imamo v proizvodnji ugodne pokazatelje in ne vidim nobenega objektivnega razloga, da zastavljenih planskih nalog ne bi v celoti izpolnili.
Vse naše sile so usmerjene v MPPA1, kajti brez uresničitve tega cilja ne vidim dolgoročne perspektive TGA. Zato moramo zasnovo, ki smo jo samoupravno verificirali uresničevati in voditi tako, da ne bo prišlo do zastojev. Imamo investicijski sektor, ki je sposoben opravljati te naloge.
Prejšnja leta smo se skoraj vsakokrat spotaknili ob formalnih, ne toliko vsebinskih vprašanjih, zato moramo vse aktivnosti usmeriti v to, da bodo planski dokumenti pravočasno pripravljeni in samoupravno sprejeti.
Na poslovodnem sestanku smo se dogovorili, da bomo delali po zastavljenem rokovniku, kot ga je pripravila planska služba (teh. osnove, količinska proizvodnja, plan kadrov ...). Osnutek mora biti pripravljen do 15. 1. 84.
Že prvo usklajevanje na poslovodnem svetu je pokazalo, da tu večjih odstopanj ni, kar je garancija, da bomo te akte pravočasno pripravili.
K realizaciji naše prvenstvene naloge MPPA1 bomo pritegnili vsakega (v okviru sozda in tudi izven), ki je sposoben in želi sodelovati. Rabili bomo ljudi, ki bodo sposobni argumentirano zagovarjati MPPA1 na vseh republiških institucijah in še kje, ko se bodo pojavljala vprašanja okrog finančne zagotovitve, ekonomičnosti projekta in podobno.
Ob koncu želim ponovno poudariti, da mislim v celoti delati po sklepih delavskega sveta TGA, ki se nanašajo na tehnološko in delovno disciplino in pravila obnašanja in če pride do motenj, pa upam, da teh ne bo, bom pravočasno obvestil delavski svet in družbenopolitične organizacije.«
Premog
POSLOVILI SMO SE OD ČLANOV ZAČASNEGA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Ob izteku družbenega varstva smo se na delavskem svetu TGA poslovili od začasnega KPO ter še zadnjič prisluhnili zelo odkritimi besedam predsednika Go j čiča, ki se je vsem, kolikor nas je v TGA zahvalil za sodelovanje, posebno pa še svojim najožjim sodelavcem.
Tako nekako je dejal: »Pri vas sem si v letu dni nabral za več kot deset let izkušenj. Na to, kar sem se naučil, sem po neki logiki celo ponosen, razočaran pa sem nad zahrbtnimi pogovori.
Delavcem se v celoti zahvaljujem za sodelovanje. Niti na en sestanek nimam pripomb, kljub temu, da smo imeli na probleme različne poglede, kar je logično.
Veliko dela je pred vami. Najbolj bom razočaran sam, če iz vsega, kar smo hoteli, ne bo nič. Zapomnite si — malo je prijateljev, ki vas hočejo podpreti.
Sam s svojim programom nisem uspel. Žal mi je. Hotel sem red, disciplino, boljše delo. To je bila osnovna misel.
Zgodovina enega leta se danes zapira. Jutri se bo pokazalo, koliko ste zreli.«
Ob koncu so se predstavniki družbenopolitičnih organizacij zahvalili predsedniku in članom začasnega KPO za vse, kar so storili za našo delovno organizacijo.
V. P.
Cevovodi
DOPISUJTE V ALUMINIJ!
BISTRAL U. V POGONU
V	temeljni organizaciji združenega dela Valjarna so v teh dneh prič eh s poskusno proizvodnjo na folijski valjarni BISTRAL 2. Sodelavci liz Investicij so ob sodelovanju z vzdrževalci in strokovnjaki firm ACHENBACH, TOTAL, BBC in SIEMENS uspešno zaključili montažo.
Finančna sredstva za to ne tako majhno naložbo je združevalo več kot 40 predelovalcev aluminija. Danes zagotovo lahko trdimo, da je bila sicer stara oprema kupljena po ugodni ceni. Montaža takšne opreme pa v sebi skriva veliko neznank, zato bo v prihodnje potrebno vgraditi še nekaj novih rezervnih delov, da bi uspešno odpravili nekatere pomanjkljivosti. Največ težav povzroča slabo tesnenje, zato prihaja do nezaželenega mešanja hidravličnega in valjčnega olja.
V	temeljni organizaciji Valjarna obratuje sedaj šest valjarn, kar uvršča delovno organizacijo Impol v proizvodnji valjoih izdelkov v sam vrh predelovalcev aluminija v Jugoslaviji.
Z novo valjarno Bistral 2 (im spremljajočo opremo, ki so jo izdelali v temeljni organizaciji Investicije bomo povečali letno proizvodnjo aluminijastih folij iz 3.500 ton na 5.000 ton. To pa je tudi nov uspeh v našem programu preusmeritve proizvodnje.
Ladislav Steinbacher
PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO IZGRADNJO TOZD LLBK TRBOVLJE
Zap. št.	Mat. št.	PRIIMEK IN IME	Št. druž. članov	Skup. št. točk
1.	4794	GOLOB Anton	3	68
2.	4890	ZELENŠEK Dušan	3	52
3.	4850	ROŽIČ Andrej	3	49
4.	4793	GOBOVC Franc	4	41
5.	5944	KRAJŠEK Martin	4	33
PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO STANOVANJSKE HIŠE TOZD LLBK TRBOVLJE
Zap. št.	Mat. št.	PRIIMEK IN IME	Št. druž. članov	Skup. št. točk
1.	4810	KLANČIŠAR Ivo	4	62
2.	5882	ZUPAN MARKO	3	55
3.	5301	ZUPAN Romana	3	52
4.	4993	OKORN Emil	3	42
5.	5220	SEM EC Mojca	2	36
— Proti vrhu
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ VAM PONUJA
Imate željo ali potrebo znanja tujega jezika?
Delavska univerza Ptuj bo organizirala
—	začetni in nadaljevalni tečaj angleščine in nemščine za odrasle,
—	tečaj angleščine in nemščine za otroke (od 1. do 4. razreda, in mala šola).
Če želite združiti prijetno s koristnim, vam bo pomagala DU, ki bo organizirala mentorstvo za naslednje hobi dejavnosti :
—	imakraime, tapiserija,
—- ročno pletenje in kvačkanje,
—	aerobika,
—	kletarjenje.
Pri izvajanju bodo sodelovali strokovnjaki za posamezna področja.
Vabimo žene in može, da se vključijo v
—- tečaj za vkuhavanje, vlaganje in zmrzovanje sadja in zelenjave,
—	kuharski tečaj (hitra priprava jedi, uporaba oštankov...
—	tečaj krojenja in šivanja (začetni in nadaljevalni)
Še vedno lahko dokončate OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (6., 7., 8. r. — redno in vodeno samoizobraževanje).
Razpisujemo še: tečaj za voznike viličarjev, tečaj za strojnike gradbene mehanizacije, tečaj za kurjače, tečaj za skladiščno službo.
V željene izobraževalne oblike se lahko vpišete na DELAVSKI UNIVERZI PTUJ, TRG MDB 2 (nad kavarno) vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo do 17. ure. Natančnejše informacije lahko dobite tudi po telefonu št. 771-539.
aluminij 4
Kako smo poslovali
TABELA !.: DINAMIKA POSLOVANJA
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu juliju. Kolona Indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984.
INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
DOSEŽENO
INDEKSI
TOZD/PROIZVOD	Enota		poslovanja		1 983	1984		1984/1983		1984	
		Vil.	l.-VII.	VII.	l.-VII	VII.	l.-VII	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	•	T	•	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE											
Al hidrat — AI203	t	8.995	64.187	7.187	58.837	9.796	61.314	136	104	109	96
Od tega: predelava AI203	t	410	2.926	507	3.787	593	2.264	117	60	145	77
Kalc. glin. — red. proizv.	t	8.741	60.059	7.818	58.281	8.580	59.092	110	101	98	98
Kalc. glin. — predelava	t	85	583	—	—	—	27	—	—	—	5
Prod. hidrat AI203: predelava	t	338	2.322	507	3.746	593	2.237	117	60	175	96
Prod. hidrat AI203: red. proiz.	t	—	—	9	9	—	56	—	622	—	—
Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.) t		9.164	62.964	8.334	62.036	9.173	61.412	110	99	100	98
Raztopljeno vodno steklo	t	917	6.304	766	2.868	538	4.917	70	171	59	78
Zeolit A — suhi	t	305	2.095	205	424	72	869	35	205	24	41
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t		1.754	12.050	1.724	12.187	1.798	12.333	104	101	103	102
Elektrolit. Al. — hala B	t	2.066	14.201	2.123	14.673	2.061	14.402	97	98	100	101
Elektrolit. Al — hala B6P	t	62	423	—	—	89	150	—	—	144	35
Skupaj: hala A + B+B6P	t	3.882	26.674	3.847	26.860	3.948	26.885	103	100	102	101
Anodna masa	t	2.288	15.812	1.910	15.390	1.661	13.781	87	90	73	87
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati	t	973	6.654	1.524	12.222	1.296	11.049	85	90	133	166
Al formati — za izparilce	t	204	1.394	—	655	—	1.247	—	190	—	89
Al žica	t	445	3.046	591	4.144	369	2.113	62	51	83	69
Al trak za prodajo	t	475	3.247	595	2.013	376	2.393	63	119	79	74
Al trak za izparilce	t	—		—	—	212	212	—	—	—	—
Al trak — za rond. TGA	t	339	2.323	125	571	55	1.801	44	315	16	78
Al trak —■ za rond. IMPOL	t	102	697	—	—	—	—	—	—	—	—
Rondelice TGA	t	170	1.162	28	220	82	943	293	429	48	81
Rondelice IMPOL	t	51	348	—	—	—	—	—	—	—	—
Izpari I ni ki	t	102	697	29	143	80	679	276	475	78	97
Al zlitine — gnetne	t	956	6.536	825	4.811	556	4.867	67	101	58	74
Al zlitine — livarske	t	743	5.082	445	3.338	964	4.882	217	146	130	96
Predzlitine — za last porabo	t	107	734	108	706	74	625	69	89	69	85
Predzlitiine — za prodajo	t	—	—	—	39	—	—	—	—	—	—
Drogi za kline in stikala	t	10	66	17	42	—	143	—	340	—	217
LIVARNA SKUPAJ: od tega	t	4.677	31.986	4.287	28.874	4.064	30.954	95	107	87	97
Blagovna proizvodnja	t	3.966	27.121	4.037	26.900	3.723	26.926	92	100	94	99
Pretapljanje Al	t	595	4.066	497	2.891	279	1.830	56	63	47	45
TOZD TOVARNA GLINICE
Proizvodnja Al hidrata v mesecu juliju znaša 9.796 ton Al 203, količinsko je presežena planirana proizvodnja za 801 ton oz. 9 %. V obdobju l-VII smo proizvedli 61.314 ton Al hidrata Al 203, od tega predelava Al 203 2.264 ton, s čimer nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 2.873 ton oz. 4 %, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa smo presegli za 2.477 ton oz. 4%.
Jumijska proizvodnja kalcinira-ne glinice znaša 8.580 ton, medtem ko znaša prodaja Al hidrata Al 203 593 ton, kar znaša skupaj 9.173 ton in presega planirano proizvodnjo za 9 ton. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata znaša v obdobju I-VII 61.412 ton in zaostaja za planom za 1.552 ton oz. 2 %, proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa ne dosega za 624 ton oz. 1 %.
Iz tabele I Ije razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata Al 203 v obdobju l-VII presegli porabo Na hidroksida za 6 %, pare za
7	%, žganega apna za 39 % in električne energije za 2 % glede na planirano porabo surovin.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v obdobju l-VII presegli porabo toplotne energije za
8	%, manjša je poraba Al sluori-da za 70 % in el. energije za 1 % glede na planirano porabo.
Proizvodnja raztopljenega vodnega stekla v mesecu juliju znaša 538 ton in zaostajamo za planom za 379 ton oz. 41 %, kumulativna proizvodnja pa znaša 4.917 ton in je za 1.387 ton manj-
ša kot smo načrtovali (indeks 78) ter za 2.049 ton večja kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 171). Proizvodnja zeolita A
—	suhega v mesecu juliju znaša 72 ton in je za 233 ton manjša od načrtovane (indeks 24), v obdobju l-VII pa znaša proizvodnja zeolita 869 ton in ne dosega plana za 59 %.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Julijska proizvodnja elektrolitskega Al v hali A znaša 1.798 to'n, kar je za 44 ton oz. 3 % več kot smo načrtovali. V sedmih mesecih smo proizvedli 12.333 ton elektrolitskega Al ter presegli pia za 283 ton oz. 2 %, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa smo presegli za 1 %.
V elektrolizi B smo v juliju proizvedli 2.061 ton elektroliteskega Al in tako dosegli načrtovano proizvodnjo, medtem ko znaša kumulativna proizvodnja 14.402 ton in je za 201 tono večja od plana (indeks 101), proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa ne dosega za 271 ton oz. 2 %.
Proizvodnja poskusnih peči v hali B znaša 89 ton ter presega plan za 44 %, medtem ko znaša kumulativna proizvodnja 150 ton el. Al ter zaostaja za planom za 273 ton oz. 65 %.
Skupna proizvodnja v hali A, hali B in B 6P znaša 3.948 ton elektr. Al in pesega plan za 66 ton oz. 2 %, medtem ko znaša kumulativna proizvodnja 26.885 ton elektr. Al in presega planirano količino za 211 ton oz. 1 %.
-	Poraba surovin v hali A v ob-
li. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA
TOZD/PROIZVOD	Pl<a" -- P°?E2ENO -----INDEKSI
1	2	3	4	5	6	T
TOZD TOVARNA GLINICE						
Al hidrat AI203						
—- boksit	t	* 2,593	2,201	2,406	85	93
— Na hidroksid	t	* 0,11415	0,0914	0,121	80	105
— para	t	4,450	4,074	4,752	92	107
— žgano apno	t	0,0405	0,0107	0,05613	26	139
—- el. energija	kWh	350,918	325,274 358,958		93	102
Kalcinirana glinica						
—- toplotna energija	GJ	5,094	5,643	5,503	111	108
— para	t	0,04203	0,041959	0,042017	100	100
— Al fluorid	t	0,0004	0,000082	0,000122	20	30
—■ el. energija	kWh	30,997	29,151	30,596	94	99
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA						
Elektrolitski Al — hala A						
—- glinica	t	1,920	1,91978	1,91994	100	100
—- anodna masa	t	0,580	0,563297	0,56873	97	98
—■ kriolit	t	0,030	0,025937	0,02743	86	91
— Al fluorid	t	0,040	0,03916	0,03563	98	89
—■ el. energija	kWh	17.971	17.483	17.683	97	98
Elektrolitski Al — hala B						
— glinica	t	1,920	1,920026	1,919984	100	100
— anodna masa	t	0,570	0,56865	0,569237	100	400
— kriolit	t	0,030	0,037985	0,028499	127	95
•—- Al fluorid	t	0,040	0,034733	0,0365118 87		91
— el. energija	kWh	17.537	18.122	17.652	103	101
Elektrolit. Al. — hala	B6P					
-— glinica	t	1,920	1,915261	1,917099	100	100
—- anodni bloki	‘t	0,600	0,59406	0,82748	99	138
■— kriolit	t	0,030	0,04287	0,03761	143	125
—- Al fluorid	t	0,040	0,015589	0,019304	39	48
—- el. energija	kWh	16.979	—	—	—	—
Anodna masa						
— petrolkoks	t	0,67165	0,645029	0,6704009 96		100
— katranska smola	t	0,338015	1 0,350585	0,341585	104	101
— mazut	t	0,0055	0,00271	0,003004	49	55
— el. energija	kWh	150	156	146	104	97
dobju l-VII je manjša kot smo mase za 2 %, kriolita za 9 %, planirali in sicer poraba anodne	[Nadaljevanje na 6. strani)
Iznajditeljstvo
Inventivni predlog štev. 419 z naslovom »IZBOLJŠAVA NA SILOSIH ZA POVRATNO GLINICO POD PEČMI V KALCINACIJI II. sta prijavila inovatorja ORTER Anton, elektro delovodja in PERŠUH Jože, VKV elektromehanik iz TOZD Vzdrževanje.
V TOZD Tovarna glinice — v kalcinaciji II se nahajajo silosi za povratno glinico, na katerih so aeropoli, ki signalizirajo v komandni prostor, ko se silos napolni z glinico. Ko je silos napolnjen, mora po-služevalec vklopiti supresor za transport glinice. Če tega ne napravi pravočasno, se zamašijo cevi za transport.
Zaradi visoke temperature so pregoreli vsi aeropoli na silosih, zato je bila kontrola nivojev v silosih nemogoča.
Ker takih aeropolov ni več na zalogoi, dobava pa je pogojena z uvozom, sta avtorja preuredila nivo stikalo TIP 6-00, ki ga izdeluje Metalska industrija Proleter iz Arilja. Stikalo sta montirala na posebej zato prirejeno podnožje, ki je 110 cm oddaljeno od izvora toplote in sedaj obratuje ob normalni delovni temperaturi.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje je ocenil, da je koristnost predloga v prihranku materiala in boljši izkoriščenosti opreme. Gospodarske koristi pa zaradi pomanjkanja podatkov ni možno ugotavljati.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna posebnega plačila avtorjema v obliki enkratne nagrade v skupnem znesku
10.225,00	din oz. vsakemu polovico tega zneska. Komisija in delavski svet. TOZD Tovar-
(Nadaljevanje s 5. strani)
Al fluorida za 11 % in električne energije za 2 %. Manjša je tudi poraba surovin v hali B pri kri-olitu za 5 %, Al fluoridu za 9 %, medtem ko je poraba el. energije večja za 1 % glede na planirano porabo.
Pri poskusnih pečeh je v obdobju l-VII večja poraba anodnih blokov za 38 % in krilita za 25%, manjša pa je poraba Al fluorida za 52 % glede na planirano porabo.
V	mesecu juliju smo proizvedli 1.661 ton anodne mase, kar je za 627 ton manj kot smo načrtovali (indeks 73). Kumulativna proizvodnja anodne mase znaša 13.781 ton in je za 2.131 ton manjša od planirane proizvodnje (indeks 87), proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 1.609 ton oz. 10 %.
Pri proizvodnji anodne mase v obdobju I-VIi smo presegli porabo katranske smole za 1%, manjša pa je poraba mazuta za 45 % in el. energije za 3 % glede na planirano porabo surovin.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
V	livarni in obratu predelavè
na glinice, kjer predlog uporabljajo, sta izračun potrdila. Nakazilo smo izvršili.
Inventivni predlog štev. 389 z naslovom »SPOJNICA ZA VISOKOTLAČNI VENTIL R Vi, R Vt in R %« je prijavil inovator Rudi HORVAT, strojni delovodja iz TOZD Vzdrževanje.
Naša delovna organizacija je v preteklosti uvozila iz Francije od firme SAPAG večje število visokotlačnih parnih ventilov. Ti ventili pa niso imeli navoja za spajanje na naše cevi in so bili neuporabni.
Avtor se je domislil načina, kako bi te ventile uporabil, saj njihova cena ni bila majhna. Izdelal je dva priključka z navojem^za vsak ventil, ki se vložita na vsako stran ventila in se zavarita in takšen ventil je potem uporaben.
Po avtorjevi zamisli je bilo predelanih 85 kosov ventilov oz. izdelanih 170 kosov spoj: nie. V letu 1980, ko so bili ventili nabavljeni, je bila njihova nabavna cena skupaj 94.060,00 din, stroški izdelave 170 kosov spojnic pa so znašali 45.010,00 din. Gospodarska korist pred-logoa je tako znašala 49.050,00 din, iz nje izvirajoče posebno plačilo'avtorju pa 6.372,00 din.
Ker predlog rešuje uporabo rezervnega dela, ki je bil dobavljen z napako in je njegova rešitev časovno omejena — dokler se ne porabijo vsi dobavljeni ventili, je Služba za inventivno dejavnost pripravila tak izračun. Komisija in delavski svet TOZD Tovarna glinice, ki je predlog ocenil za koristen, sta se z izračunom strinjala. Soglašal je tudi avtor, kateremu smo že nakazali posebno plačilo.
smo v mesecu juliju proizvedli 4.064 ton različnih proizvodov, s tem nismo dosegli planirane proizvodnje za 613 ton oz. 13 %, proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta pa za 223 ton oz. 5 %.
V	obdobju I-VII smo proizvedli 30.954 ton različnih proizvodov ter nismo dosegli plana za 1.032 ton oz. 3 %, proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa smo presegli za 2.080 ton oz. 7 %.
Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 3.723 ton in je za 243 ton manjša od načrtovane proizvodnje (indeks 94). Kumulativna blagovna proizvodnja znaša 26.926 ton in je manjša od planirane količine za 195 ton oz. 1 %.
V	mesecu juliju smo pretopili 279 ton Al za tuje naročnike, kar je 47 % planiranega pretap-Ijanja. V obdobju l-VII smo pretopili 1.830 ton Al za tuje naročnike ter zaostajamo za planom za 55 %.
Gradivo pripravila:
Danica Krempl
Inventivni predlog štev. 148 z naslovom »PREDLOG IZBOLJŠAVE MAZANJA NA KOMPRESORJIH BANO-VITZ« je prijavil inovator Marjan Bezjak, pred leti zaposlen v skupini za popravilo kompresorjev v TOZD Vzdrževanje. Predlog je prijavil v februarju 1979.
Avtor je predlagal, da bi tudi tekalne obroče, ki so praktično najvažnejši del kompresorjev, mazali centralno, kot vse ostale dele kompresorjev in ne več ročno,, vsake štiri ure, kar dela kompresorist. Predlagal je tudi izvedbo, in sicer: na mazalico za ročno mazanje bi pritrdili oz. povezali nepovratni ventil, tega pa spojili preko dovodne cevi' z dodatno centralno mazalico. Ker obstoječa mazalica nima dovolj priključkov,, bi preko nje povezali pogon (dvojna jermenica) na dodatno mazalico.
Avtor je smatral, da bi z urejenim centralnim mazanjem tekalnih obročev občutno podaljšali čas obratovanja kompresorjev, saj je prav izrabljenost in neefikasnost tekalnih obročev glavni vzrok za generalno popravilo kompresorjev. Olajšali pa bi tudi delo kompresorista.
Izvedba sama ne bi terjala posebnih dodatnih stroškov, ker so vsi potrebni elementi (mazalice, nepovratni ventili, cevi), bili v rezervi.
V TOZD Vzdrževanje so že v letu 1979 ugotovili, da ni zadržkov, da ne bi izvedli poizkusa na enem kompresorju, kot je predlagal avtor, vendar pa so izvedli izboljšavo na enem kompresorju šele v novembru 1983. Pri tem so uporabili avtorjevo idejo in jo tehnično še izboljšali, obenem pa obljubili, da bodo tako uredili mazanje tudi na ostalih kompresorjih. Koliko se bo podaljšal čas med enim in drugim generalnim remontom, niso mogli napovedati, predlagali pa sò, da ekonomske koristi ne bi ugotavljali, pač pa bi avtorja za njegovo idejo nagradili z enkratno nagrado.
Služba je v tem smislu pripravila predlog posebnega nadomestila in ga v soglasju z avtorjem in komisijo za inventivno dejavnost posredovala delavskemu svetu TOZD Proizvodnja aluminija.
Delavski svet je predlog potrdil. Avtorju smo nagrado v znesku 13.804,00 din nakazali.
Inventivni predlog štev. 269 z naslovom »PREDLOG ZA ODSTRANITEV DVEH RAZDELILNIH CEVI ZA POLNJENJE OZ. PRANJE KEL-LY-FILTROV« je prijavil inovator Stanko PIŠEK, KV mehanik iz TOZD Tovarna glinice.
Obstoječi sistem za polnjenje oz. pranje Kelly-filtrov ima tri priključke, ki so vezani z razdelilnim komadom na eno skupno dovodno oz. od-
vodno cev. Pri polnjenju filtrov se te razdelilne cevi večkrat zamašijo zaradi goste aluminatne brozge; ki gre na filtriranje. Zaradi zamašitve so morali te cevi z udarci razgibavati, s tem pa so cevi močno poškodovali, kar je imelo za posledico, da jih je bilo treba dva do trikrat letno zamenjati.
Da bi se izognili takšnim posegom, je avtor predlagal, da se odstranita dve razdelilni cevi, ki vodita proti zunanjemu koncu filtra in odstrani razdelilni komad. Zunanja priključka se s slepima prirobni-cama zapreta, sredinski priključek pa se poveže s kolenom s centralno dovodno cevjo, ki se mora z rahlo krivino prilagoditi temu kolenu.
V	TOZD Tovarna glinice so predlog najprej realizirali na enem Kally-filtru. Instaliranih imajo 6 parov Killy-filtrov. Pomisleke so imeli zaradi tega, ker so doslej polnili in praznili vsako polovico filtra s tremi cevovodi, po predlogu pa samo po enem. Zaradi tega bo precej večja hitrost aluminatne brozge v cevovodu, kar lahko ima negativne posledice na filtrirno površino pri vhodu Al-luga. Predlog bodo uporabili tudi na ostalih Kelly-filtrih s tem, da bodo pri odprtini v posodo Kelly-filtra nekatere stvari dopolnili.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog izračuna posebnega plačila avtorju v obliki enkratne nagrade, ker so v TOZD upoštevali predlog samo kot idejo avtorja. Enkratno nagrado v znesku 10.517,00 din sta potrdila komisija in DS TOZD glinice, ki je predlog sprejel kot koristen. Nagrado smo avtorju nakazali.
Invéntivni predlog štev. 326 z naslovom »IZBOLJŠAVA PLAVAČA ZA VLIVANJE BRÄM« je prijavil inovator Franjo PETEK, KV livar iz TOZD Predelava aluminija.
Inovator je predlagal, da bi plavač za vlivanje bram skrajšal za polovico. Plavač se je namreč pri večkratnem vlivanju zaradi svoje dolžine in zaradi visoke temperature zvijal in pokal ter postal neuporaben. Po avtorjevi zamisli bi bil plavač dolg samo 20 cm, z manjšimi dodatki (nosilci) bi se uporabna doba podaljšala, lažja bi bila namestitev, zmanjšala bi se tudi poraba materiala.
V	TOZD Predelava aluminija so smatrali, da je predlog sprejemljiv za vlivanje T-for-mata in predlagali, da se avtorja za njegovo idejo nagradi z enkratno nagrado.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog za enkratno nagrado avtorju v znesku 4.000,00 din. Komisija
in delavski svet TOZD Predelava sta tak predlog potrdila. Nagrado smo avtorju nakazali.
Inventivni predlog štev. 367 z naslovom »REKONSTRUKCIJA KLETKE ZA VODENJE PLAVACA V REZERVOARJIH — TOZD GLINICA« je prijavil inovator Stevo Lončarič, VKV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje.
Inovator je predlagal, da bi spremenili konstrukcijo kletk za vodenje plavača v rezervoarjih tako, da vsaka kletka ne bi bila več po vsej dolžini obdana z jekleno pločevino debeline 2 mm, ampak da bi ostale samo železne palice z vezanimi obroči. S tem bi preprečili oblaganje blata na pločevino kletke, in blokiranje plavača, velik prihranek pa bi dosegli pri stroških za pločevino. Delovanje plavačev se ne bi nič spremenilo oz. poslabšalo.
Strokovni team v TOZD Tovarna glinice je smatral, da je takšna rešitev umestna, da je gospodarska korist v prihran-kumateriala. Predlog so realizirali junija 1983. Na podlagi podatkov TOZD Vzdrževanje je služba za inventivno dejavnost pripravila osnove za spremljanje gospodarske koristi in izračun za čas od 1. 6. do 31. 12. 1983.
Gospodarsko korist bomo spremljali pet let od začetka uporabe predloga, predstavlja jo pa vrednost prihranjene črne pločevine 2 mm od števila rekonstruiranih kletk letno in povprečno 8 ur dela za vsako rekonstruirano kletko.
Ob upoštevanju odnosta avtorjevih rednih nalog in opravil do inventivnega predloga je določen korekcijski faktor z 0,50. Za. čas od 1. 6. — 31. 12. 1983 je izračunana gospodarska korist v zner-ku 99.821,00 din, pripadajoče posebno pia-čilo pa znaša 8.264,00 din. Na-daljnja izplačila posebnega plačila bodo sledila vsako leto po zaključnem računu.
Komisija in delavski svet lOZD Tovarna glinice sta tak predlog potrdila. Prvo nakazilo avtorji/ smo že izvršili.
Inventivni predlog štev. 401 z naslovom »IZBOLJŠAN VKLOP NA ŠKARJAH JEL SINGRAD TIP NM 2,5 — 1001 A V OBRATU IZPARILNI KOV« je prijavil inovator Franc PANIKVAR, KV orod jar iz TOZD Vzdrževanje.
Inovator je na treh Škarjah zamenjal vzmet na zatiču vklopnika Škarij,ker je ugotovil, da zaradi vzmeti (vzmet je bila iz jeklene žice 0 3,5 mm) elektromagnet slabo vklaplja. Nove vzmeti; je izdelal iz jeklene žico 0 3 mm in jih vgradil tako, da škarje brezhibno deli 'jejo. Zmanjšano moč vzmeti sedaj elektromagnet zlahka premaguje.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje j< ncenil, da se je z realizacijo tega predloga močno povečala zanesljivost
izklopov, \škar j e pa tudi bolj varno delujejo, manj je zastojev, s tem pa se je povečala produktivnost pri rezanju iz-parilnikov.
Služba za inventivno dejavnost je ocenila, da gospodarske koristi ni možno ugotoviti, ker ni evidentirano število zastojev in čas zastojev zaradi okvar. Izračun posebnega plačila avtorju je narejen v obliki enkratne nagrade avtorju v znesku 8.034,00 din.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Predelava aluminija, kjer predlog uporabljajo, sta predlog potrdila, mi pa smo poskrbeli za nakazilo nagrade avtorju!
Inventivni predlog štev. 403 z naslovom »ZATESNITEV OLJA PRI ELEKTROMAGNETU NA ŠKARJAH JELŠIN-GRAD TIP NM 5/2500 ZA REZANJE IZPARILNIKOV« je prijavil inovator Franc PANIKVAR, KV orodjar iz TOZD Vzdrževanje.
Na navedenih Škarjah je že od začetka obratovanja Škarij iz reduktorja iztekalo olje, kar je povzročalo nenehne zastoje pri rezanju izparilnikov in uničenje elektromagneta ?a vklop Škarij.
Avtor je odstranil tesnilo na zgornji strani cilindra ročice. Os vklopnika je zavaril na cilinder vzmeti vklopnika, regulacijo iz zgornjega dela reduktorja pa je prenesel na spodnji del pri elektromagnetu. Olje sedaj ne more več iztekati po osi v elektromagnet, zmanjšalo se je število zastojev.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje je predlog ugodno ocenil, saj se je zaradi boljše izkoriščenosti opreme povečal obseg proizvodnje.
Služba za inventivno dejavnost je ocenila; da ni možno ugotavljati gospodarske koristi, ker ni evidentirano število zastojev in izgubljen čas zaradi okvar, zato je pripravila izračun posebnega plačila avtorju v obliki enkratne nagrade v znesku 8.326,00 din. Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Predelava sta tak predlog potrdila. Nagrado smo avtorju nakazali.
Inventivni predlog štev. 404 z naslovom »POMOŽNI SNEMALEC ZA OSI ELEKTRO MOTORJEV je prijavil inovator Karel ŠULIGOJ, VKV ključavničar iz TOZD Vzdrževanje.
V polnilnici elektro vozičkov so pri razstavljanju pogonskih elektro motorjev viličarja INDOS 2000 za izbijanje ležajev uporabljali težko kladivo, dva podstavka in alumT nijasti izbijač, da so izbili rotor iz voznega ohišja. Pri delu so morali sodelovati najmanj trije delavci. Skoraj neizogibna je bila poškodba rotorja, poškodoval se je navoj na rotorju, katerega so morali s struženjem popraviti, da bi motor lahko ponovno sestavili. .
smiselno ugotavljati letne gospodarske koristi.
Služba za inventivno dejavnost je pripravila predlog posebnega plačila avtorju v obliki enkratne nagrade v znesku
10.594,00	din. Komisija in delavski svet TOZD Vzdrževanje sta tak predlog potrdila. Avtorju smo nagrado že nakazali.
Inventivni predlog štev. 380 z naslovom »DOPOLNITEV RUMA-SITA PROFILA WB 1,5 V BOBNASTEM MLINU ZA MLETJE SPECIALNE GLINICE« so prijavili inovatorji: Mirko KOZODERC, Ivan JU-RIŠEVIČ in Anton JURGEC, KV ključavničarji v TOZD Vzdrževanje.
Avtorji so pri demontaži RUMA-sita v bobnastem mlinu za mletje specialne glinice opazili; da je bilo sito pretrgano samo na tistih okencih, ki niso ojačana s ploščatimi nosilci. Predlagali so, da bi ta oslabljena mesta, kjer so sita pretrgana, ojačali na novem situ z enakimi nosilci, kot so na ostalih ojačanih mestih. Predvidevali so, da bi se na ta način podvojila življenjska dobi sita, obenem pa bi se tudi zmanjšalo tekoče vzdrževanje. Predlog so preizkusili.
Tudi strokovni team v TOZD Tovarna glinice je smatral, da je predlog koristen zaradi izboljšanja kakovosti in boljše izkoriščenosti opreme. Za avtorje je predlagal enkratno nagrado.
Služba za inventivno dejavnost je v tem smislu pripravila predlog posebnega plačila avtorjem, in sicer vsakemu v znesku 4.260,00 din.
Komisija in delavski svet TOZD Tovarna glinice, kjer so predlog sprejeli kot koristen, sta izračun potrdila. Avtorjem smo nakazali enkratno nagrado.
NOVO V TEHNIČNI KNJIŽNICI
1.	SK. ÄVT. Diferencijalno termijska analiza
2.	Polajner Priprava proizvodnje
3.	Polajner Študij dela
4.	Tomšič Nemško slovenski slovar
5.	SK. AVT. Aluminijum Taschenbuch 3 izvode
6.	SITTIG Inorganic Chemical Industri
7.	Grothem Aluminijum Smelten Technology
8.	SK. AVT. Strukturierte Programmierung
9.	SK. AVT. Light Metals — 1984
10.	J. B. TITO Zbrana dela — 11
11.	J. B. TITO Zbrana dela — 12
13.	J. B. TITO Zbrana dela — 14
14.	J. B. TITO Zbrana dela — 15
15.	P. Gspan Ekologija Dela
16. Sk. avt. Pnevmatsko upravljanje
17. Sk. Avt. Održavanje Uljne hidraulike
18.	Seminar Održavanje uljne hidraulike
19.	Avramovič Projektovanje Hidrauličnih uređaja
PRIPRAVIL: Franc Murko
Avtor je skonstruiral in izdelal pomožni izvlakač, s katerim sedaj isto delo opravita dva delavca v približno desetih minutah, izključene so poškodbe rotorja, fizično so delavci manj obremenjeni, motor se lažje razstavi, pa tudi delo je varnejše.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje je ugodno ocenil avtorjev predlog. Služba za inventivno dejavnost je predlagala komisiji, da bi avtorju priznali enkratno nagrado v znesku 2.500,00 din. Komisija in delavski svet TOZD Vzdrževanje sta tak predlog potrdila. Nagrado smo avtorju nakazali.
Inventivni predlog štev. 409 z naslovom »PLOŠČA ZA PRITRDITEV LIVNEGA KOLESA ANDRITZ« je prijavil inovator Jože MENONI, VKV strugar iz TOZD Vzdrževanje.
V obdelovalnici I so obdelovali livna kolesa samo na zunanjem premeru. To fazo dela so lahko opravili na obstoječem stroju. Pri novejših odlitkih livnih koles iz uvoza pa je potrebno, obdelati tudi izvrti-no. Ker stroj ne dopušča tako velikega zunanjega vprijema, je avtor skonstruiral obdelo-vancu primerno veliko ploščo, v katero se pritrdi livno kolo, da se lahko obdela izvrtina. Brez te plošče bi morali stružiti izvrtino v kolesu izven tovarne, kar bi povzročalo dodatne stroške.
Strokovni team v TOZD Vzdrževanje je ugodno ocenil predlog tov. Menonija. Njegova koristnost je v izboljšani kakovosti izdelka, saj ne pride do deformacij pri vpenjanju, ploščo pa bo možno uporabiti tudi pri struženju drugih ob-delovancev večjih premerov in ne samo za livna kolesa.
Ker je uporaba plošče odvisna od števila livnih koles, ki se bodo letno obdelovala, uporaba je torej občasna, ni
Nezgode v juniju
TOZD	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD GLINICA	3	0	3
TOZD PROIZ. ALUMINIJA	9	1	10
TOZD PRED. ALUMINIJA	3	0	3
TOZD VZDRŽEVANJE	4	1	5
TOZD PROMET	1	2	3
Skupaj :	20	4	24
Vzroki:
ročno orodje, lužina, črpalna cev, neurejeno cestišče, smola, kriolit, pnevmatski prebi-jalec, el. peč, črpalni lonec, el. viličar, plavač, jašek, vroča voda, nož, osebni faktor, domača žival, žel. vagon, spolska tla, gramozirano cestišče.
TOZD GLINICA
1.	Majcen Janez, mat. št. 6448, roj. 19. 2. 1963, stanujoč Apače 25, zaposlen v TOZD Glinica — kotlarna, se je poškodoval 14. junija. Ponesrečenec je s strgalom očistil razdelilnik pri bobnu za transport premoga. Strgalo mu je iznenada spodrsnilo in je z roko udaril v rob razdelilnika pri čemer je utrpel zlom mezinca leve roke.
2.	Voda Milan, mat. št. 6359, roj. 14. 4. 1949. stanujoč Zagrebška 69/a, zaposlen v TOZD Glinica —■ rdeči del, se je poškodoval 12. junija. Ponesrečenec je čistil prostor okrog batnih črpalk. Pri izpiranju tlaka z lužna to vodo mu je ta zatekla v škorenj, pri čemer je utrpel opeklino levega stopala.
3.	Žumer Jože, mat. št. 6392, roj. 31. 5. 1963, stanujoč Apače 172, zaposlen v TOZD Glinica
—	kotlarna, se je poškodoval 3. junija. Pri premikanju železniških vagonov za pepel mu je na roko padel železni drog s katerim je premikal vagone. Pri tem je utrpel udarec po sredincu in prstancu desne roke.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	Vajzbaher Jože, mat. št. 6137, roj. 27. 8. 1961, stanujoč Apače 27, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 6. junija. Ponesrečenec je hotel zatesniti črpalno cev na lonec. Ker se mu je azbestna vrvica zataknila med lonec in vozičkom jo je hotel s silo izvleči. Naenkrat je vrvica popustila, zato je z desno roko udaril po vroči črpalni cevi in utrpel opeklino med zapestjem desne roke.
2.	Mlakar Janko, mat. št. 6502, roj. 13. 2. 1955, stanujoč Slovenja vas 21, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija
—	Hala A, se je poškodoval 14. junija. Pri vožnji na delo na cesti Slovenja vas—Kungota, se mu je v prvo kolo zapletla veja, ki je ležala na cestišču. Kolo mu je iznenada blokiralo, izgubil je oblast nad kolesom in padel. Pri padcu si je poškodoval glavo (čelo) de-
sno roko (členki) in koleno desne noge.
3.	Gajič Joviča, mat. št. 5841, roj. 7. 8. 1956J stanujoč Arbajterjeva 2, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 29. junija. Ponesrečenec je opravljal delo pri puljenju klinov. Pri vstavljanju enega od klinov je le-ta zdrsnil v anodo, pri čemer je prišlo do brizga smole. Ponesrečenec je utrpel opekline po obrazu in desni roki.
4.	Vesenjak Zlatko, mat. št. 5755, roj. 5. 7. 1959, stanujoč Mala vas 188, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 3. junija. Ponesrečenec je opravljal delo črpalca aluminija. Pri vstavljanju črpalne cevi v peč, se je cev obrnila ter se ponesrečencu naslonila na hrbet. Utrpel je opekline po hrbtu.
5.	Gerečnik Oto, mat. št. 5386, roj. 20. 2. 1944, stanujoč Kraigherjeva 25 — Kidričevo, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 19. junija. Ponesrečenec je jemal vzorce kriolita po 300 vrati. Po vlitju vzorca je z zajemalko udaril po kato-di z namenom, da odstrani strjeni kriolit. Pri tem mu je košček kriolita padel izza rokavice, pri čemer je utrpel opeklino zapestja leve roke.
6.	Miklošič Branko, mat. št. 6499, roj. 12. 5. 1957, stanujoč Velika Nedelja 25, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, se je poškodoval 16. junija. Pri dvigovanju glave prebijal-ca preko roba kat. delu delu el. peči št. 502 mu je stisnilo kazalec leve roke med klinom in robom katode.
7.	Lekič Božo, mat. št. 5128, roj. 13. 12. 1955, stanujoč Potrčeva 42, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 19. junija. Ponesrečenec je sodeloval kot preddelavec skupine pri puljenju klinov na el. celici št. 308. Iznenada je prišlo do izbruha mase, ki je ponesrečenca opekla po levi strani obraza.
8.	Petrovič Dušan, mat. št. 6250, roj. 10. 11. 1957, stanujoč Stojnci 92, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 17. junija. Ponesrečenec je privijal vijake na pokrovu črpalnega lonca. Pri tem delu mu je spodrsnilo in se je z roko naslonil na črpalni lonec, pri čemer je utrpel opeklino leve podlakt-nice.
9.	Arnuš Slavko, mat. št. 6266, roj. 15. 12. 1961, stanujoč Ormoška 10, Ptuj, zaposlen v
TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 4. junija. Pri rezanju gumi cevi za zrak, z namenom, da je spojil s prebijalcem skorje, mu je nož spodletel, pri čemer je utrpel vreznino na kazalcu desne roke.
10.	Koren Ludvik, mat. št. 4249, roj. 5. 8. 1943, stanujoč Zabovci 74, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija, se je poškodoval 2. junija. Ponesrečenec je popravljal pnevmatski prebij alee. Ker je potreboval žico, jo je hotel odsekati na zaboju z orodjem s pomočjo klina prebijalca, pri čemer je udaril s klinom po kazalcu leve roke.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Golc Janko, mat. št. 6525, roj. 9. 1. 1961, stanujoč Jurov-ci 19, Videm, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — Nova livarna, se je poškodoval 28. junija. Ponesrečenec je nameščal vilice na elektro viličar in si pri tem poškodoval tretji in četrti prst leve roke.
2.	Zupanič Milan, mat. št. 4257, roj. 1. 6. 1948, stanujoč Tovarniška 22 — Kidričevo, zaposlen v TOZD Predelava aluminija, se je poškodoval 8. junija. Pri izvlačenju plavača na 61 indukcijski peči se je opekel z vročim plavačem po desnem boku.
3.	Fištravec Anton, mat. št. 5621, roj. 20. 5. 1937, stanujoč Dukovci 40, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — Nova livarna, se je poškodoval 16. junija. Ponesrečenec je pri s-3 peči prestopil odprt jašek in si pri tem poškodoval — zvil desno nogo v kolenu. Vzrok je neurejeno delovno okolje.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Plajnšek Milan, mat. št. 4580, roj. 29. 8. 1935, stanujoč Potrčeva 50, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 19. junija. Stik s skrajnimi temperaturami. Pri pranju sesalne cevi za stoječi kompresor z vročo vodo, si je opekel gleženj na desni nogi. Pri pranju je prišlo do odboja vodnega curka od cevi v čevelj poškodovanca.
2.	Frank Rudolf, mat. št. 2826, roj. 3. 3. 1933, stanujoč Župečja vas 1/a, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 27. junija. Delovna nezgoda se je pripetila v vulkanizerski delavnici. Pri rezanju tesnila mu je spodrsnil nož, ter vrezal v stegno desne noge. Poškodovanec je utrpel manjšo vreznino.
Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo.
Voltaire
Naposled je delo še najboljše sredstvo, da si polepšamo življenje.
'	Flaubert
3.	Ranfl Janko, mat. št. 6156, roj. 28. 8. 1964, stanujoč Mure-tenci 50, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 4. junija. Delovna nezgoda se je pripetila v skladišču glinice. Pri sekanju vijakov s sekačem in ročnim kladivom na polžu se je udaril s kladivom po palcu leve roke.
4.	Medved Jože, mat. št. 5421, roj. 19. 3. 1954, stanujoč Linhartova 6, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, se je poškodoval
25.	junija. Delovna nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec je pri prečkanju železniške proge stopil na tirnico, ter mu je pri tem spodrsnilo, tako da si je zvil gleženj desne noge.
5.	Lozinšek Hinko, mat. št. 3505, roj. 41 5. 1944, stanujoč Podlehnik 54, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — nabavno skladišče, se je poškodoval
13.	junija. Poškodovanec se je peljal na delo z motornim kolesom ter je na cesti Lancova vas—Kidričevo v naselju Apače pri hišni številki 235 padel. Pri padcu si je poškodoval desno nogo v stopalu in gležnju.
Vzrok: Pri vožnji z motorjem mu je pred motor skočil neznan pes, katerega je s prvim kolesom zadel.
TOZD PROMET
1.	Zamuda Jožef,; mat. št. 4413, roj. 31. 10. 1951, stanujoč Mihovci 11, zaposlen v TOZD Promet — cestni, se je poškodoval 30. junija. Nezgoda se je pripetila na poti iz dela domov. Pri sestopu iz vlaka na železniški postaji Velika Nedelja, se je zataknil na stopnici, zaradi česar je padel. Pri padcu si je poškodoval levo nogo.
2.	Širec Ivan, mat. št. 2554, roj. 10. 3. 1937, stanujoč Kidričevo — Industrijsko naselje, zaposlen v TOZD Promet —■ transportna skupina, se je poškodoval 21. junija. Nezgoda se je pripetila v sanitarni. Poškodovanec je v umivalnici padel in se pri tem močno udaril po desnem kolku.
3.	Frešer Vinko, mat. št. 6010, roj. 24. 5. 1961, stanujoč Jelovica 43, zaposlen v TOZD Promet — Transportna skupina, se je poškodoval 2. junija. Delovna nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec se je peljal s kolesom s pomožnim motorjem na relaciji Jelovica—Majšperk. Ta je na gramoziranem cestišču padel. Pri padcu si je poškodoval koleno na desni nogi.
Frančka Zajšek
Tistega dne, ko boš s svojim delom zadovoljen, se ubij.
Ugo Ojetti
Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti.
Addison
Kadar se malo dela, se zelo veliko teorizira.
Balzac
ISKRICE
Nezgode v juliju
TOZD	Na delu	Na poti	Skupaj
PROIZVODNJA ALUMINIJA	7	1	8
VZDRŽEVANJE	3	2	5
PROMET	0	1	1
DS SKUPNIH SLUŽB	2	0	2
Skupaj :	12	4	16
VZROKI:
Izpustni ventil, nevarna tla, osebni faktor, cestišče, stopnišče, al. U profil, el. celica, ročno orodje, neurejena pot, prah, črpalni lonec, dvigalo, prebija-lec skorje, lomilec skorje.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	Knez Štefan, mat. št. 6555, roj. 5. 2. 1960, stanujoč Drste-lje 14 — Destrnik, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 23. julija! Ponesrečenec je nameraval s prebij alnikom prebiti skorjo na 627 celici, ki je bila na a-efektu. Ko se je pripeljal do celice, je s klinom zadel v rob anode, tako da je gibljivi del sunkovito zasukalo, pri tem pa je ponesrečencu stisnilo stopalo leve noge med premični in nepremični del prebi-jalca.
2.	Zajšek Jože, mat. št: 6579, roj. 11. 2. 1963, stanujoč Podlože 20 — Ptujska gora, zaposlenem v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 28. julija. Ponesrečenec je pomagal premakniti lomilca skorje in pri tem stopil tako, da mu je kolo stisnilo stopalo leve noge.
3.	Kolednik Zvonko, mat. št. 6501, roj. 20. 12. 1959, stanujoč Spuhlja 91-a — Spuhlja, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 29. julija. Ponesrečenec je na 135 celici odklanjal anodni efekt s prebijalcem skorje. Leseni drog za ugašanje a-efekta je bil zagozden med katodo in betonsko ploščo, zato ga je hotel izvleči. Ko je s silo izvlekel drog, je z levo roko udaril po vročem klinu prebij alca in se opekel po podlahti.
4.	Breč Kondrad, mat. št. 6052, roj. 14. 4. 1950, stanujoč Moškanjci 63 — Moškanjci, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 29. julija. Ponesrečenec je posluževal 203 el. celico. Pri zasipavanju z glinico je z desno nogo stopil med betonsko ploščo in katodni omari in si poškodoval desni gleženj.
5.	Bedenik Bojan, mat. št. 6192, roj. 25. 7. 1961, stanujoč Kajuhova 1 — Ptuj, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 16. julija. Ponesrečenec je na 117 el. celici opravljal delo puljenje klinov. Ko je hotel izvleči sornik iz čeljusti žerjava, so se čeljusti dvignile in ponesrečencu je stisnilo palec desne roke ob spono drugega klina.
6.	Petrovič Dušan, mat. št. 6250, roj. 10. 11. 1957, stanu-
joč Stojnci 92 — Stojnci, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 5. julija. Pri nameščanju črpalnega lonca je hotel namestiti tesnilno vrvico, pri čemer je verižni člen zdrsnil v vertikalni položaj in je padel pokrov na lonec. Pri tem je ponesrečencu stisnilo drugi in četrti prst leve roke.
7.	Debelak Franc, mat. št. 1998, roj. 25. 5. 1934, stanujoč Ptujska gora 68 — Ptujska gora, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala B, se je poškodoval 11. julija. Pri prebijanju el. peči št. 740 je p.o-čila gumi cev za zrak za napajanja prebijalca skorje. Pri tem se je močno zaprašila pri čemer je ponesrečencu priletel tujek v oko.
8.	Tašner Franc, mat. št.
2409, roj. 9. 10. 1937, stanujoč Janežovski vrh 35 — Janežov-ski vrh, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 4. julija. Po predaji izmene je odšel v garderobo HB. Med potjo proti garderobi se je pred vhodom na stopnišče spotaknil in je padel. Pri padcu je z roko udaril po razbiti steklovini, ki je ležala na tleh, pri čemer je utrpel vreznino na zapestju desne roke.	^
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Bedenik Albin, mat. št. 6482, roj. 15. 12. 1965, stanujoč Ptujska gora 56 — Ptujska gora, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — grad. vzdr., se je poškodoval 13. julija. Pri zidanju prostora pod rampo HB se je pri sekanju opeke s kladivom udaril po palcu leve roke. Utrpel je vreznino levega palca.
2.	Strafela Vili, mat. št. 6568, roj. 18. 12. 1963, stanujoč Dra-ženci 78-b — Draženci, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 5. julija. Delovna nezgoda se je pripetila v elektrolizi B. Pri demontaži anode 839 mu je padla spona anodnega klina na palec leve noge.
Vzrok: Pomanjkanje delovnih izkušenj.
3.	Pintarič Ivan, mat. št. 3606, roj. 9. 4. 1945, stanujoč, Vlahovičeva 5l — Kidričevo, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — nab. skl., se je poškodoval 17. julija. Delovna nezgoda se je pripetila v nabavnem skladišču. Pri prestavljanju skladiščnih polic je poškodovancu padel iz višine 2 m aluminijast U-profil, teže cca 30 kg na levo stran hrbta. Poškodovanec je utrpel udarec po levi strani hrbta.
4.	Kramberger Milan, mat. št. 4623, roj. 9. 2. 1952, stanujoč, Podvinci 59/b — Podvinci, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — gradb. vzdrž., se je poškodoval 19. julija. Nezgoda se je pripetila na poti v garderobo elektrolize B. Poškodovanec se je na stopnicah spotaknil in padel. Pri padcu si je močno poškodoval komolec leve roke.
5.	Zorko Drago, mat. št. 6050, roj. 20. 8. 1960, stanujoč, Kicar 24 — Kicar, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — gradb. se je poškodoval 23. julija. Nezgoda se je pripetila na poti na delo. Pri sestopu iz avtobusa pred upravno stavbo TGA je stopil na robnik pločnika, ter si pri tem zvil levo nogo v gležnju.
TOZD PROMET
L Vidovič Anton, mat. št. 6345, roj. 6. 6. 1968, stanujoč, Janški vrh 38 — Janški vrh, zaposlen v TOZD Promet — transp. skup., se je poškodoval 8. julija. Nezgoda se je pripetila na poti iz dela domov. Poškodovanec se je peljal s
kolesom z motorjem, ter mu je pri avtobusni postaji v Lovrencu zaprl pot osebni avtomobil. Prišlo je do trčenja, pri čemer je poškodovanec padel in si poškodoval glavo ter roke. Primer nesreče je raziskala PM Ptuj.
DS SKUPNIH SLUŽB
1.	Sagadin Alojzija, mat. št. 6339, roj. 25. 5. 1955, stanujoča, Slovenja vas 73' — Slovenja vas, zaposlena v DS skupnih služb, se je poškodovala 31. julija. Ponesrečenka je prenašala posodo z odpadno hrano pri prehodu čez prag se je spotaknila, nakar je padla in si poškodovala levo nogo v gležnju.
2.	Pintarič Marta, mat. št. 6613, roj. 7. 5. 1057, stanujoča, Brezovec 7 — Brezovec, zaposlena v DS skupnih služb — ODP, se je poškodovala 7. julija. Ponesrečenka je ž vročo vodo izpirala testenine, med obračanjem posode s testeninami je nehote odprla dovodni izpustni ventil za vročo vodo. Pri tem si je opekla levo nogo nad gležnjem.
Pred montažo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, skrbnega očeta, dedka, brata, strica, botra, svaka
MARTINA TURKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so nam v tej težki in hudi preizkušnji stali ob strani, nam priskočili na pomoč, nas tolažili, darovali vence in cvetje.
Hvala njegovim sodelavcem iz TOZD Tovarna glinice — kotlarna za darovani venec, izrečena sožalja, častno stražo in pospremitev na njegov mnogo prerani grob. Posebna hvala tovarišu Avblu za izrečene besede ob odprtem grobu. Hvala osnovni organizaciji sindikata za venec in denarno pomoč. Hvala godbi in pevcem TGA, tamburaškemu orkestru Svoboda Ptuj in vsem gasilcem.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali, ga v tako velikem številu pospremili do njegovega zadnjega počivališča, nam pa izrekli sožalje.
Žalujoči: žena Milica, sin Martin, hčerki Silva in Dragica z družinami, brata in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
aluminij g
KULTURNI KOTIČEK
Disciplinski ukrepi
1.	Branko VINKLER, mat. št. 5310, iz tozda Tovarna glinice, odklonil delo ter imel neopravičen izostanek, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
2.	Franc MOHORKO, mat. št. 2276, iz tozda Tovarna glinice, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — opomin.
3.	Jože HLIŠ, mat. št. 5758, iz tozda Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
nice, malomarno izvrševal naloženo mu delo, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 1.500,000 din.
9.	Zdenko KOZEL, mat. št. 6337, iz tozda Tovarna glinice, spal med delovnim časom, izrečen ukrep — opomin.
10.	Franc NAHBERGER, mat. št. 3081, iz tozda Tovarna glinice, predčasno zapustil delovno organizacijo, izrečen u-krep — opomin.
11.	Miran HORVAT, mat. št. 6184, iz tozda Tovarna glinice, neredno žigosal kontrolno kartico, izrečen ukrep — javni opomin.
4.	Mirko TEODOROVIČ, mat. št. 6277, iz tozda Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 '% enomesečnega OD.
5.	Janez JUS, mat. št. 6232, iz tozda Tovarna glinice, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
12.	Štefan MOGE, mat. št. 3698, iz tozda Tovarna glinice, predčasno hotel zapustiti delovno organizacijo ter žalil službujočega vratarja, izrečen ukrep — javni opomin.
13.	Jože DOBRUN, mat. št. 5666, iz tozda Vzdrževanje, preskočil tovarniško ograjo, izrečen ukrep — javni opomin. ,
14.	Alojz VINKLER, mat. št. 4429, iz tozda Vzdrževanje, ni upošteval zdravnikovih navodi, izrečen ukrep — opomin.
6.	Igor DREVENŠEK, mat. št. 6281, iz tozda Tovarna glinice, zamujal na delo, bil na delu v vinjenem stanju ter neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 20 % enomesečnega OD.
7.	Zdravko BILANOVIČ, mat. št. 6321, iz tozda Tovarna glinice, ni opravil dela, ki mu je bilo naloženo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 1.500,00 din.
8.	Drago PREDIKAKA, mat. št. 5782, iz tozda Tovarna gli-
15.	Stanko KOLAR, mat. št. 5591, iz tozda Vzdrževanje, zapustil delovno organizacijo, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 3 % enomesečnega OD.
16.	Alojzija SAGADIN, mat. št. 6339, iz Dsss — KSS, neopravičeno izostala z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10% enomesečnega OD.
17.	Alojz BOŽIČKO, mat. št. 5761, iz tozda Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
CIRKOVČANI SO SE VRNILI S TURNEJE PO NIZOZEMSKI
Pred dnevi se je z gostovanja po Nizozemski vrnila folklorna skupina Vinko Korže iz Cirkovec, ki je v družbi Madžarov, Grkov in Italijanov zastopala Jugoslavijo na srečanju folklornih skupin. Štajerske plese so predstavili na 16 nastopih v različnih krajih Nizozemske.
Prav je, da o njih napišemo vsaj nekaj besed, saj so štirje člani skupine naši delavci, eden od njih, Anton Brglez, pa celo že dolga leta vodja skupine.
Skupino je leta 1931 ustanovil znani cirkovški gostilničar in kulturni delavec Vinko Korže. Plesalci še danes plešejo originalne štajerske plese — njihov plesni korak, posebej pa glasba sta nastala pod vplivi alpskih poskočnic. Kmetje štajerskih vasi so radi pesmi in plesu prikazovali svoje težko delo na zemlji, ki pa se je do( danes zelo spre-
menilo, zato gre skupini še toliko večje priznanje, ker ohranja staro izročilo.
Ponosni so, da so lahko zastopali Jugoslavijo na festivalu plesnih skupin. Marsičemu so se morali odreči, preden so zbrali dovolj denarja za potovanje, pa tudi garderobo je bilo potrebno obnoviti, saj so ob prikazovanju različnih plesov zamenjali tudi noše.
Skupina je izredno homogena in velika ljubezen do plesa jih je tokrat združila, da so se ob popoldnevih in prostih urah1 lotili marsikakšnega dela in zaslužili toliko, da se je računica izšla. Pri vodnem gospodarstvu npr. so pobirali korenine, največ pa so iztržili z veselicami.
Upajmo, da jim tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo moči n volje in nas bodo zastopali še marsikje. Čestitamo ob uspeli turneji!
V. P.
UPOKOJIL SE JE
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata za povabilo na zaključek in darilo, ki me bo vedno spominjalo na delo v TGA.
Vsem zaposlenim želim še veliko uspehov pri nadaljnjem
izpolnjevanju delovnih nalog in obveznosti za boljšo prihodnost, da bi s skupnimi močmi in dobro voljo bili kos vsem težavam.
Vsem iskrena hvala!
Jožef Petrovič
ISKRICE
Misli hranijo besede, besede pa oblačijo misli.
Orientalska modrost
Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.
Arabski pregovor
Beseda je obleka duše.	Seneka
POSKRBIMO ZA VARNOST OTROK
Šolsko leto se je pričelo.
S pričetkom pouka v osnovnih in srednjih šolah se je povečalo število pešcev na javnih prometnih površinah. Povečalo se je tudi število potnikov v avtobusih. Vzporedno s tem se je povečala tudi nevarnost prometnih nesreč, saj vemo, da so otroci v prvih šolskih; dneh še vedno počitniško razpoloženi, nepazljivi, nervozni, kar vse ima za posledico nepazljivo obnašanje v cestnem prometu.
Za mnoge otroke se je v septembrskih dneh pričela nova preizkušnja v življenju, saj so šli prvič v osnovno šolo. Kmalu se bodo na to pot odpravili sami; morda med njih sodi naš otrok.
STARŠI!
Ali ste se vprašali: ali smo otroka pravilno poučili za varno obnašanje v prometu? Ali je dovolj pripravljen za samostojno pot v prometni vrvež?
V kolikor ga še niste poučili je prav, da ga spremljate na poti v šolo in domov* ter ga naučite, da bo spoznal najvarnejšo pot od doma do šole ali vrtca.
Navadite ga paziti na prežečo nevarnost na in ob cesti, vendar ga ne poskušajte ustrahovati.
Utrdite otrokovo zaupanje v svoje sposobnosti, da bo na prvo samostojno pot odšel brez strahu in težav.
Posebno pazite na naslednje:
—	Dober zgled zaleže v prometu dosti bolj kot še kako strog opomin.
—	S poučevanjem ne čakajte na zadnji dan pred pričetkom šole.
Pogovorite se z njim o posebno nevarnih mestih in ga poučite na samih mestih kdaj se naj odloči za prečkanje.
—	Otrok naj izven naselja obvezno uporablja levo stran cestišča v smeri hoje, v primeru, da je leva stran cestišča bolj nevarna, naj uporabi za hojo desno stran cestišča.
—	Učenci prvih razredov in male šole naj obvezno nosijo rumeno rutico okrog vratu pri hoji v šolo in iz šole.
—	Na cesti pojasnite otroku osnovno pravilo prečkanja ulice: POČAKAJ, POGLEJ NAJPREJ LEVO, POGLEJ DESNO IN ČE JE CESTA PROSTA, JO BRŽ PREČKAJ.
Preizkusite ob raznih prilikah, če si je otrok pravilno
zapomnil in ga bo znal 'upoštevati.
—	Večina šolarjev in otrok v mali šoli se ponesreči na cesti, ker tekajo čez cesto. Vtisnite otroku v podzavest, da čez cesto ne sme rezglavo tekati.
VOZNIKI!
—	Povečajte pozornost in se navadite predvideti nevarnost v naprej.
—	Posebno posvečajte pozornost na otroke z rumeno rutico, ki so še nepoučeni za zanesljivo vključevanje v promet.
—	Strogo upoštevajte cestnoprometne predpise pri vstopu in izstopu otrok iz avtobusov, ki so označeni z nakom PREVOZ OTROK.
VOZNIKI, NE DOVOLITE, DA BI UGASNILO KOMAJ ZAČETO ŽIVLJENJE POD KOLESI VAŠEGA AVTOMOBILA.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo — Uredniški odbor sestavljajo: Hedvika Pulko — predsednik, Anton Ščurič, Miran Kelenc, Janko Krapša, Viktorija Petauer, Ivan Emeršič, Franc Murko, Jožica Sabath, Vera Peklar — odgovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska Ptujska tiskarna Ptuj — člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo — Naklada 3250 izvodov — Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975. "