Književna poročila. 51 je pa res, da je bralcu nedoslednost jedne in iste besede zoperna v pesmih? Gotovo da v jedni in isti pesmi; ali pri r a z-nod6bnih pesmih, ki so nastale v tako dolgih presledkih — »v dolgi dobi štiridesetih let« —¦ to izvestno ni nič čudnega, celo naravno je in jako zanimljivo razsodnemu čitatelju, da ga, zasledujočega notranji napredek pesnikov od pesmi do pesmi, od dobe do d&be, pri tem podpirajo in podkrepljajo zunanji znaki — mnogovrstne in raznoobrazne pisave. Kogar veseli oblikovna jednoličnost vse zbirke, češ, da je šele po nji ustreženo zakonom o umetelni jednovitosti, ta pomisli, da ta jednovitost ni nič drugega nego fikcija, provzročena po roki izdajateljevi; a ta roka s takim uniformovanjem šiloma zabriše doberšen del značilnih individuval-nostij, po katerih se razlikuje ne samo pisatelj od pisatelja, ampak tudi umotvor od umotvora jednega in istega pisatelja, ali da govorimo z lepo podobo drugega poročevalca o Levstikovih »Poezijah«, zabriše se ona lahka rosica, katera se bliska na duševnih cveticah sleharnega pisatelja. Isti poročevalec izraža na istem mestu slično misel kakor mi, rekoč: »S strogo formalnega stališča nam res ne ugajajo raznotere oblike, ali to dobroto imajo venderle, da se v njih jasno zrcali pesnikovo hrepenenje po čimdalje višji popolnosti, po formalno in stvarno dovršenih proizvodih.* (Konec prihodnjič.) V. BeŠek. II. W. Vondrdk, Altslovenische Studie n (posebni odtisek is „Sitzungsbe-richte der Akademle der Wissenschaften, philos. - histor. Classe", ku. CXXII). Wien 1890, 8\, po. V znanem uvodu svoje znamenite knjige »Altslovenische Formenlehre in Paradigmen* je sestavil Miklosich one staroslovenske spomenike, iz katerih moramo zajemati pravo, čisto staroslovenščino. To so tako imenovani pannonski spomeniki. Naštel je sedem glagolskih in sedem cirilskih. Pa tudi ta kanon je nekoliko izpremenil svoje lice. Med pannonske spomenike namreč ne smemo uvrstiti odlomka Novgorodskega evangelija, zakaj to je staroruski spomenik (prim. Archiv fiir slav. Phil. V., 689 in X., 168), in tudi ciril-skemu macedonskemu listu ne grč ta čast, ker zaradi njegovega malega obsega in slabe netančne izdaje — list sam je nekako izginil — ni nikakor izključeno, da je morda staroruski spomenik. Zato se je pa pomnožilo število glagolskih spomenikov pannonske recenzije, odkar je izdal Geitler Sinaitski 4* 52 Književna poročila. psalterij. Sinaitski euchologij je pa že Miklosich, dasi takrat samo kot tri liste obsežen odlomek, uvrstil v to skupino pod naslovom »Die liturgie von Sinai.« Tedaj imamo osem glagolskih in šest cirilskih pannonskih spomenikov. Znano je, da je razdelil Miklosich vse ostale cerkvenoslovenske spomenike v štiri razrede ali recenzije, in sicer v bolgarsko, srbsko, hrvaško in rusko. Sedaj, ko poznamo neprecenljive Kijevske odlomke, treba je dodati še jeden razred: moravsko slovaški. Ta razred obseza sicer samo dva gla-golska spomenika, Kijevske odlomke iz XI. stol. in Praške odlomke (dva lista) iz početka XII. ali morda celo konca XI. stol, toda vzlic temu je najvažnejši mimo pannonskega za spoznavanje najstarejše staroslovenske dobe. Oba spomenika sta neposredno v zvezi z najstarejšo d6bo cerkvene književne delavnosti, oba sta nastala v onem kraji ali pa jako blizu njega, kjer se je porodila staroslovenska književnost; razven tega je jezik v Ki-jevskih odlomkih jako pravilen in se odlikuje po mnogih posebnostih, katere nahajamo samo v najstarejših in najbolj konservativnih spomenikih. Vse cerkvenoslovenske spomenike tedaj delimo v A. pannonske, B. nepannonske: i. moravsko-slovaške 2. bolgarske 3. ruske 4. srbohrvaške. Povedati moram, zakaj ne prištevam Kijevskih odlomkov med pannonske spomenike, in to tem bolj, ker je Miklosich izrekel nasprotno mnenje : »So gewiss das Schvvanken« — piše v Vergl. Gramm. I2, 219 — »der nasalen Vocale verbunden mit der Amvendung des c fiir tj und des z fiir dj in den Prager Fragmenten ein čechisches Denkmal erkennen lasst, ebenso sicher diirfen wir trotz der regelmassig fiir tj, dj eintretenden c ans ts und z ans drj wegen der regelrechten Setzung der Vocale a und e den Gla-golita Kiovensis fiir altslovenisch ansehen.(< Toda ta spomenik se ne razlikuje od pannonskih samo v tem, da piše za staroslov. št in zd na češki način c in ,&', ampak v njem nahajamo še druge jako važne primere češko - slovaškega jezikovnega vpliva. Zlasti naj omenim še za stai"Oslov. št: zaščiti II 17. V 18, VII 23, zaščitita VI 13, očiščenie III 13, očiščenie V 15, dalje jedenkrat u za a: nebesbskuja VI 7 ; semkaj prištevam tudi cirkt>nae IV 17 in cirbbbve VI 4. To bi bil res pannonski spomenik sui generis, kateri se razlikuje v štirih tako" važnih glasoslovnih posebnostih od vseh ostalih! Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da ni nobeden pannonski spomenik v svoji sedanji obliki pisan na pannonskih tleh; večini je domovina na slovanskem jugu, nekaterim pa Dacija, ali natančneje, sosedne pokrajine stare Dacije. Književna poročila. 53 Kdor bi mislil, da je v vseh teh spomenikih, katere je Miklosich združil v pannonsko skupino, isti jezik, prava čista in neskaljena stafoslo-venščina, motil bi se zelo. Temu se tudi nikakor ne čudimo, ker včmo, da so ti spomeniki v svoji sedanji obliki pisani v različnih krajih, kjer so bile v tudi različne »šole« ; manjše važnosti je časovna razlika. Ze zdavna je opazil Safafik med najstarejšimi cerkvenoslovenskimi spomeniki nekak dua-lizem, med glagolskimi in cirilskimi spomeniki te vrste. Prvi so ohranili mnogo starih oblik, katerih skoraj ni najti v drugih. V vseh pannonskih spomenikih nahajamo nekoliko tuje jezikovne primesi, nekaj posebnostij, katere niso potekle iz prave staroslovenščine, ampak so prepisovalcu pri delu ušle izpod peresa; to so tedaj posebnosti onega narečja, katero je govoril prepisovalec. Ali tudi če otrebimo pannonske spomenike te sekundarne primesi, ne ostane nam v kritiškem rešetu jednoten jezik, spomeniki se še vedno razlikujejo dovdlj. Ta razloček najbolje opazimo, če primerjamo cod. Suprasl. ostalim spomenikom. Kako velika razlika, kar se tiče nekaterih jako tipiških gramatiških oblik! Naj omenim samo glavne: 1. V loc. sgl. h'o-deb. nahajamo že devetkrat končnico u) v vseh ostalih pannonskih spomenikih so samo trije taki primeri. 2. Nom. plur. "b/tf-deb. ima že v 13 slučajih končnico -ove, v vseh ostalih je samo jeden primer in v Sinait. psalt. dvakrat končnica -ovi. 3. V gen. pl. v 6>-deb. nahajamo v 24 slučajih končnico -ovh, v vseh drugih je samo 15 primerov in sicer 11 v mlašjem eucholog. Sinait. 4. V instr. sgl. «-deb. nahajamo končnico -a več nego v trikrat tolikem številu kakor v vseh ostalih skupaj. 5. Cod. Suprasl. ima samo jeden stari (prosti) aorist. 6. V vsem rokopisu ni ne jednega ^-aor. nego samo /z-aor. 7. Stare oblike imperf. na -seta, -sete so jako redke. 8. Nahajamo samč jedenkrat obliko bimb, v vseh ostalih primerih vedno byh%. 9. Končnica 3. duala je vedno ta. 10. Mnogokrat je 3. sgl. brez končnice t\>. 11. Pri glagolih I. 5, 6 je v aor. le redkokrat najti tvorbe na -t%, ampak nače, umre. 12. Pri glagolih IV. vrste prevladuje jako znatno daljša oblika part. praet. act. Zaradi katerih jezikovnih posebnostij je tedaj Miklosich združil nekaj najstarejših spomenikov v jedno, tak6 imenovano pannonsko skupino ? Gra-matiške oblike pri tem gotovo niso bile odločilne, zakaj v tem slučaji bi 54 Književna poročila. ne bil uvrstil cod. Supr. v ta razred, a zato bi semkaj prištevali n. pr. bol-garsko-slovenski Pogodinski' psalt. in morda celo srbsko-slovensko Nikolsko evangelije. Ne tedaj pojedine stare gramatiške oblike, tudi ne njena celo-kupnost, niso bile kriterij pri klasifikaciji staroslovenskih spomenikov, ampak jedino pravilna raba nosnih samoglasnikov. Taka umetna, na podlagi samo jedne posebnosti osnovana razdelitev se da opravičiti samo takrat, če imajo ti spomeniki še druge karakteristiške posebnosti skupno. In res najdemo v vseh pannonskih spomenikih tudi kolikor toliko pravilno upotrebljevanje polglasnikov. Pa tudi to ne zadošča, da smemo spomenik po pravici uvrstiti v pannonski razred; treba je, da je v njem za tj in dj bolgarska skupina št in zd\ tedaj tri posebnosti so največje važnosti: i. pravilno razločevanje nasalov, 2. kolikor toliko pravilno upotrebljevanje obeh polglasnikov in 3. skupina Št in zd. O gramatiških posebnostih pravih staroslovenskih spomenikov smo že precej poučeni, če si tudi v nekaterih slučajih še ne moremo dobro pojasniti in oceniti marsikaterega pojava; tako n. pr. si še vedno ne moremo razložiti povoljno razlike glede / epentet.; je li se res v pristni staroslo-venščini vedno pojavljal / epent. in se je začel opuščati šele po bolgarskem vplivu? Jako slabo so pa nekateri spomeniki preiskani s filološko-kritiškega stališča. Kako so se stari izrazi in besede, tako imenovani pannonizmi, nadomeščali z novejšimi in modernejšimi, kateri so našli pot v književnost v iztočni Bolgarski, kako se je stara in prvotnejša redakcija prevoda polagoma izpreminjala in prešla v »bolgarsko«, o tem vemo še malo. Zato smo prav veseli lepe Vondrakove razprave, katera je vsaj glede" najobširnejšega staroslovenskega spomenika, cod. Suprasl. marsikaj dognala in z druge strani že znano iz nova utrdila. Najobširneje razpravlja o cod. Suprasl., za tem nam razjasnjuje, v kakem razmerji so najstarejši evangeljski teksti drug proti drugemu, in naposled nam pripoveduje o Praških odlomkih. Mimo tega je v knjigi še nekaj manjših poglavij in sicer o Savini knjigi, o Novgorodskem evangeliji, o razpeti in prop§ti in še nekaj malenkostij. (Konec prihodnjič.) Dr. V. Oblak. H2 Književna poročila. jatelja, ampak zmatrajo naj se kot blagohotni migljaji za zvršetek vse krasne izdaje, katera nam je uprav • na srce prirasla; in zaje dno naj se uvažijo — in to je naša še bolj iskrena želja — pri prihodnji Prešernovi izdaji. O zunanjem lici Levstikovih zbranih spisov ni da bi govoril; lepo blago se samo hvali. Narobe: z ozirom na to, da jim je krasna njih oprava primerno podražila ceno, vzkliknil bi skoro — izvestno v zmislu Levstika samega — s primerno varijacijo Lessingovih granesov: „Wir wollen weniger a u f g e p u t z t Und b i 11 i g e r gelesen sem !'' V. Bezek. -------. —.•. m • •—------- II. W. Vondrdk, Altslovenische Siudien {posebni odtisek is ,,Sitzungsbc-richte der Akademie der IVissenschaften, pliilos.- Jiistor. C/asse", hi. CXXII). Wien i8po, 8°., po. (Konec) Glede na cod. Suprasl. je pisatelj dognal: i. da so v tem zborniku teksti različnega izvora, da tedaj ni tekst vsega zbornika od iste osebe ; 2. da se prevod jezikovno ne strinja z onim ostalih najstarejših spomenikov, da v tem prevodu ni najti stare, ampak že novejšo redakcijo; 3. ti različni teksti so nastali na bolgarskih tleh, oni odlomek pa, kateri je tudi v Clozovem glagol., bil je tukaj samo prepisan z malimi premembami. O citatih iz evangelij je dokazal, da se ne strinjajo z najstarejšim prevodom, katerega beremo v evang. Zograph. in Marian., ampak da reprezentirajo že nekoliko poznejšo redakcijo in se tedaj strinjajo bolje z evang. Ostrom. in Savino knjigo. Omeniti moram, da se v teh slučajih strinja cod. Supras. z bolgarskim Trnovskim evang., in ravno to je važno, ker evidentno dokazuje, da je domovina tem premembam Bolgarska. Isto se da reči o odlomkih iz psalmov; tudi teh je mnogo. Vondrak sicer trdi, da so ti citati iz psal. mnogo bolje ohranili prvotnejši prevod od evangelijskih, toda če primerjamo te citate različnim psalterijem, prepričamo se takoj, da se ne strinjajo povsod s starim Sinait. psalt. Naj omenim samo jeden primer ps. 136, 2 beremo v našem rokopisu na vrbbii posrede jeje obesihomiD s-bsady svoje isto tudi v rusk. Cudovskem ps. (prepis iz leta 1472.), v Sinait. ps. in v hrvaških glagolskih tekstih pa najdemo starejši prevod na vrbbii po srede jeje obesihomis organt>ny naše. Da so oni teksti, kateri so združeni v cod. Supr., res prestavljeni v Bolgarski, to nam dokazujejo najbolje taki izrazi in take besede, katerih ni Književna poročila. H3 najti v najstarejših pannonskih evangelijih, zato pa v staroruskih in v bolgarskem Trnovskem. Sestavil sem precej takih besed že v »Archivu f. slav. Phil.« XIII., 242—245, nekaj novih je sedaj dodal še Vondr&k. Nikakor se pa ne morem strinjati s pisateljevim mnenjem o domovini cod. Suprasl. v sedanji obliki. Vondrdk piše o tem: »Nachdem also das Material, aus dem der Cod. Supr. sich aufbaut, in Bulgarien seine bestimmte Form angenommen hatte, wurde es in Russland (oder iiberhaupt von einem Russen) noch einmal so abgeschrieben, wie wir es jetzt haben, und so ent-stand unser Cod. Supr.* Vprašati moram, zakaj pa ni v cod. Supr. nobenega vpliva ruskega, kakor ga vidimo v staroruskih spomenikih, zakaj ni najmanjšega sledu o ruski grafiki, katera se je v tej dobi gotovo že mnogo razločevala od južnoslovanske? Pisatelj sicer trdi na str. 53., da v tej dobi (XI. ali XII. stol.) ni mogel jezik prepisovalcev še predreti na površje. Kako pa to, da se je nekako uveljavil v vseh staroruskih spomenikih XI. stoletja, da je v njih predrl semtertja domači jezik? Cod. Supr. nima nobenih gra.-fiških in jezikovnih posebnostij staroruskih spomenikov, v palaeografiškem oziru tudi nima ruskega lica — in reči moram, da se palaeografiško naj-najstarejši ruski spomeniki precej razločujejo od pannonskih — in vender misli pisatelj, da je prepisan na ruskih tleh. Do tega so ga napotile nekatere leksikalne posebnosti, nekatere besede, katere je našel samo v staroruskih tekstih. In so li res ti leksikalni izrazi tako pomenljivi' in važni, in kar je glavno, ali se res bero jedino le v staroruskih spomenikih ? To sicer trdi pisatelj, toda mnogo teh izrazov je tudi v bolgarskih spomenikih; bili so tedaj že na jugu vzprejeti v prevod in šele od tam so prišli tudi v rusko književnost. Tako nahajamo setb m. starejšega nevestbnikz tudi v bolgarskem Bero-linskem zborniku in v srbski Krmčaji Mihan., pronyriv% v Trnovskem evang. in nekem srb. spomeniku XIII. stol., vbzvžtb v homil. Mihan., podragu v Trnovsk. evang., blagodariti v srbskem žitji Simeona, stoh m. starejšega prestofo v istem žitji in v starejših srbskih listinah, prmvh v homil. Mihan., aky m. jako v Trnovskem ev. Ostane še samo številce izrazov, katerih ne morem najti tudi v bolgarskih ali sploh starih jugoslovanskih spomenikih, toda to je samo slučajno, zakaj prezirati ne smemo, da poznamo še jako malo bolgarskih spomenikov, in še ti so objavljeni samo v odlomkih. Pri takem preiskovanji vedno še ostane dovolj praznin, in zato ne smemo takim posameznim izrazom nikoli prištevati prevelike važnosti; preveč nam še ne-dostaje posredovalnih spomenikov, mnogokrat moramo samo iz staroruskih spomenikov sklepati, kak<5 je bilo v bolgarskih. » Nekatere izraze je pa treba razlagati drugače. Tako je oky mimo aky isto kar rob mimo rab ali gorja mimo zarja; beseda tok% tudi 8 ii4 Književna poročila. ne dokazuje ruskega izvora, ker živi tudi v slovaških pokrajinah. Mat. XXVI, 27 — 28 se res strinja cod. Supr. nekoliko z Nestorjem, zakaj prvi piše za vy prelamajema in Nestor lomimaja, toda isto nahajamo tudi v Cloz. glag., tedaj je ta popravek že jugoslovanskega izvora. Važnejše so za določevanje domovine staroslovanskih spomenikov pri sedanjem našem znanji gramatiške posebnosti. Take značilne posebnosti so v tem spomeniku ros mimo navadnega ras, in res trdi Vondrak, da je to vpliv ruskega pisatelja. Toda ta oblika se je takisto lahko pojavila v pokrajinah, katere so blizu Slovakov, saj se tako govori v nekaterih slovaških narečjih. Tudi gen. sgl. pronom. sklanje na -ga m. -go ni ruska posebnost, in če beremo jeden primer v Gregor. Nazian., posnet je samo iz jugoslovanskega originala. Da se je res na jugu rabila ta oblika, to mi priča bolgarska listina Const. Asena iz leta 1259.—78., kjer berem toga. Jednake oblike se nahajajo sporadiško še v denašnjih bolgarskih narečjih. Jaz sem tedaj še vedno tistega mnenja, katero sem povedal že prej v »Archivu* XIII., 246 : »Doch wenn man in Betracht zieht, dass einige dieser Denkmaler, wie die Savina kn. und Suprasl. im wirklichen Russland sich befinden, andere von dieser Gruppe, wie das Galic. Dobryl. und Mstsl. Ev., durch sprachliche Eigenthiimlich-keiten auf Volhynien und Galicien oder Kijew hurvveisen, so konnte man auch den Cod. Supr. in ein Gebiet versetzen, das zwar nicht russ. war, doch wo sich dieselben' literarischen Stromungen und Bewegungen ftihlbar machten, wie im siidlichen und westlichen Russland, ich meine die Ge-genden nordlich der Donau, das alte Dacien und die nordlich davon ge-legenen Grenzgebiete des Karpatenlandes. Bei einer solchen Annahme wird am leichtesten verstandlich, wieso ein Cod. Supr. schon die neue Redaction in Grammatik und Lexicon reprasentirt und doch gerade darin mit den russ. Evang. ubereinstimmt.« Neverjetno je pa, da seza dni odlomek cod. Suprasl., katerega nahajamo tudi v glag. Cloz., v najstarejšo dobo staroslovenske pismenosti, tedaj v pannonsko (str. 40). To bi bilo sam6 takrat verjetno, če bi bil pisan original glag. Cloz. na pannonskih tleh. O tem pa ni dvojiti, da je domovina prevodu onih odlomkov, kateri so nam zdaj v prepisu ohranjeni v glag. Cloz., nekje na jugu, najbrž kje v stari Srbiji ali sosednih krajih Macedonije. To je razvidno iz tega, ker nahajamo v glag. Cloz. precej sledu bolgarskega vpliva, namreč znano bolgarsko nepravilnost v nosnih samoglasnikih (v dveh primerih), u m. o in obratno; semkaj moremo prištevati tudi nadomeščevanje polglasnikov zorne. Isto nam potrjujejo evangeljski citati, v katerih je že nekaj eklatantnih primerov nove redakcije. Zdaj tedaj ne bodemo več mogli zanikavati nekake vzajemnosti med najstarejšo hrvaško glagolsko in macedo-bolgarsko pismenostjo. Književna poročila. 115 Vondrak misli, da je tudi Savina knjiga na Ruskem prepisana, toda ni se mu posrečilo, da to dokaže le nekoliko. Glavni razlog mu je beseda, gospoda, in ta je baje le na Ruskem prišla v tekst, a takoj mora priznati, da denašnja ruščina ne pozna tega izraza. To besedo nahajamo v istem pomenu tudi v slovaških narečjih, in zato se mi dozdeva verjetneje, da je domovina tega spomenika blizu tam kakor cod. Supr. Tako si najlože pojasnimo to, da je v njem že dosti novejših izrazov, katere čitamo tudi v staroruskih spomenikih. Omeniti hočem še besedo prahnem (aa.7rp6?) Mat. XII, 33, ker je tudi ta značilna. Lepč nam je pisatelj razložil, da je tudi v Praških fragmentih nekoliko sledu novejše »bolgarske« redakcije prevoda, da tedaj ta spomenik ni nastal samo' pod vplivom pannonske književne delavnosti. To je važno, zakaj dosedaj se še ni poudarjalo, da je bila še v XI.—XII. stoletji nekaka književna zveza, četudi še tako slaba, med severno Pannonijo ali bolje med severnimi karpatskimi pokrajinami in Bolgarsko. Sevčda se pri tem ne smemo sklicevati na dat. s. slepomu, zakaj o je morda sam6 pisna pomota, pisalec je napisal samo prvo polovico glagolskega u in to je ravno o. Tudi beseda smoky m. smokovimica je znak novejše redakcije. Nikakor pa ne morem pisatelju pritrditi, da so ti odlomki iz prve polovice X. stoletja, kakor je to izrekel prvi Safafik pred tridesetimi leti. To je radi palaeografiških kriterij popolnoma nemogoče, dovolj je, če primerjamo Praška lista Kijevskim odlomkom ali Zograph. evang., in takoj spoznamo, da sta precej mlajša. Najbrž sta ta lista iz početka XII. stoletja, kvečjemu iz konca XI. stoletja. Makušev je celo mislil, da so ti odlomki iz XIV. stoletja, kar je popolnoma nemogoče, kakor nam pričajo hrvaški glagolski spomeniki iz XIII. in XIV". stoletja. V palaeografiškem oziru so Praški odlomki velike važnosti; to je že Safafik bistroumno spoznal, trdeč, da nam predstavljajo nekako prvotni tip glagolice, in isto misli Jagič o Kijevskih odlomkih, kateri imajo palaeografiško marsikaj skupnega s Praškimi. Praški odlomki mi dokazujejo, da tudi v Kijevskih odlomkih ni ohranjen pravi in čisti tip prvotne glagolice, kakor se je rabila v pannonski ddbi, da ni bila tako oglasta, kakor je v Kijevskih odlomkih (prim. «Archiv« VIL, 459, Cod. Marianus 416.). O redakcijah najstarejših evangelijskih tekstov je Vondrakovo preiskovanje iz nova to potrdilo, kar je prvi Safafik dokazoval in pozneje so-sebno Jagič obširneje razložil v uvodu prve izdaje Asseman. evang. in v Cod. Marian. Največ sorodnosti je med Assem. in Ostrom. evang.; Savina knjiga je nekako v sredi med tema in cod. Zogr. in Marian., katera imata najstarejšo redakcijo. Ni pa pisatelj dovolj poudarjal, da ima Savina knjiga mnogo posebnosti], katerih ni najti v nobenem drugem evangeliji, da se 8* Ii6 Književna poročila. tedaj razlikuje od vseh ostalih. Naj omenim samo nekaj takih slučajev: Mat. V. 44, VI. 30, VII. 25, VIII. 3, IX. 25, 26, XII. 31, Luc. III. 14 etc. Na str. 72. se zdi Vondraku verjetno, da so se pri prvem staroslo-venskem prevodu ozirali tudi na latinski tekst. Tako si hoče pojasniti izraz livra (latin. libra), katerega beremo v cod. Zograph. Assem. in Nik., mimo litra (gr. "klrpct) v cod. Marian. Ostr. in Savin. kn. O tem ni dvojiti, da je prvi izraz res latinski libra, toda zajet ni neposredno iz latinskega originala, nego vzet je iz grščine, zakaj v srednji grščini res nahajamo to besedo (prim. Du Cange, Glossarium ad scriptor. mediae et infimae graec. I., 809). Takisto si moramo razložiti tudi pomoto v psalt. Sinait, kateri ima za gr. sv app.ocji izraz orqšiliz in ne kolesbnicak.%. Prevoditelj je omenjeno grško besedo krivo izvajal od nom. opita, kar je latinska tujka arma; «p|j.a v tem pomenu je mnogokrat najti v poznejših grških virih. (Du Cange I. 119.). Splošno se je trdilo, da je bil v prvotnem prevodu glagol raspeti in da ga je šele pozneje nadomestil propeti. Vondrak trd i ravno nasprotno, in po mojem mnenji je to tudi dovolj podprl s primeri. Lahko bi bil navedel še iz najstarejših hrvaških glagolskih tekstov, kateri so jako konservativni, nekaj primerov, kateri to potrjujejo. Jako pa dvojim o tem, da se je raspeti pojavil šele na jugu, v Bolgarski; meni se dozdeva, da se so nekateri izrazi počeli že na konci pannonske d6be nadomeščati z novimi, da tedaj nekateri popravki in dostavki sezajo že v pannonsko dobo in da se je ta delavnost, iz katere se je pozneje pri ugodnih politiških in književnih razmerah izcimila nova »bolgarska« (ali cirilska) redakcija, počela že na pannonskih tleh. Naj še omenim, kar piše pisatelj o domovini staroslovenščine, zakaj to vprašanje še vedno ni popolnoma rešeno, če so tudi Miklosichevi nazori že jako omajani: »Die Bohemismen der erwahnten Denkmaler haben daher wohl ihre Heimat in Pannonien gehabt. Daraus folgt fiir mich, dass die Sprache, in welcher unsere altslovenischen Denkmaler iibersetzt worden sind, nicht auch zugleich in Pannonien (resp. Mahren) gesprochen wurde. Sie war eine fremde, hieher verpflanzte, die freilich manche einheimische Aus-driicke, namentlich aus der Liturgie etc. annahm.* In dalje: »Die Sprache, in welcher die beiden Slavenapostel ihre Thatigkeit in Mahren und Pannonien entfalteten, war die Sprache ihrer Heimat, in erster Linie, also ein macedonischer Dialekt.« V. Oblak.