SOLIDARNOST RUDARJEV Vrste sUvkarjev t Pennaylvaniji »o neomajane in rovi ka niso nikjer odprti V Illinoisu je sklicana izredna konvencija rudarjev za prihodnji teden, na katero je porabljen tudi Lewis. Na programu konvencije je . ponudba operatorjev za separatni mir. Governor Indiane pravi, da zaaeže gotovo rudnike za domače potrebe. Ohijaki governor je v konfliktu s Hardingom radi vporabe vojaških let Jeklarske tovarne zapirajo vrata. Washington, D. C. — Poročilo organizatorjev in krsjevnih odbornikov rudarske orgsnizacije v Pennsylvaniji, katera ao prejeli voditelji rudarjev v Washingto-nu, se glase, da kričeče poskuša-nje odpiranja rovov ni niti najmanj omajalo fronte stavkujo-čih ponsylvanskih rudarjev. Brzojavka iz petega diatrikta — okoliš pittsburgha — sporoča, da je stavka danes v boljem položaju kot je bila v začetku. Delavci pri sesalkah ln drugo moštvo, ki vzdržuje rove v redu med stavko, je zapustilo rudnike povsod, kjerkoli co se pokazale vojaške čete. Delavci ostanejo zunsj toliko čaaa, dokler ne odidejo čete. Operatorji niao še nikjer odprli premogovnika, ki počiva vsled stavke. Izredna konvencija rudarjev v Illinoisu. St. Louis, Mo. — Po seji di-itriktncga odbora illinoiske organizacije rudarjev, ki ae je vršila tu v sredo, je Frank Farrington sklicsl izredno distriktno konvencijo, ki se otvori 3. avgusta v PeorijL Vae krajevne rudarake unije v IHinoiou so sfevabl jtno) do »k~egs ~gbverhorje, Čci da boČo pošljejo delegate. 4 Sklicanje konvencije je povzročilo veliko senzacijo tako med rudarji kakor med operatorji in kapitalistični lieti v Chicagu ao takoj zagnali radostni krik, da bo stavka v Illinoiau končana v dveh tednih, kajti konvencija nima drugega namena kakor sklepsti separatni mir. Nekaj ur prej, ko je distriktni odbor še zborovsl, je Farrington prejel brzojavko podgovernorja Sterlinga a prošnjo, da naj odbor rudarsko- organizacije v Illinoisu stori kske korake za poravnanje spora z operatorji, tako da ae stavka konča takoj po pogojih, ki so veljali pred 1. aprilom in ki ostanejo v veljavi toliko čaaa, da se izdela nova pogodba. Odbor je razpravljal o tej prošnji in potem zaključil, da naj rudarji sami odločijo. Farringtona je po seji obstopila tolpa reporter jev in ga obsula z vprašanji, toda predsednik jih je odrinil, rekoč: "Nič me ne vprašujte, ker vam up povem beaedice. Ako hočete »vedeti, ksj ae zgodi na konvenciji, pridite tja." John L. Lewis, predsednik splošne rudarske orgsnizscije, je povabljen, da ac udeleži konvencije. Naravno bo Lewia napel vse sile, ds se delegatje izrečejo proti separatni pogodbi, ako bo Farrington predlagal kaj takega. Kplošno mnenje med voditelji illinoiskih rudarjev pa je, da v encin tednu, predno ac otvori konvencija, ae položaj v splošnem tsko preobrne, da najbrž pride do skupne konference a opera torji. Znano je, da vlada med Farr ingtonom in Lenriaom le premirje; predsednik illinoieke organizacije ves čaa stavke podfeira progrsm flsvne sksekutive v interesn fcplošne stvari in ne mora na no l*n način Škoditi rudarjem v dru gih <1 istri k tih s kakšno separatno akcijo. Sklicanje izredne konven r*je torej fte ni dokaz, da ae pri pravljs sepsrstni mir v Illinoisu, vilie temu pa Farrington Še ni po jasnll v javnosti, ksj prsvssprsv namerava. - *eja distriktnegs odbors dsnes nsdsljuje. Governor Indiane geverl a i sefbi rudnikov, 1ri'lianapolia, Ind. — Governor *«rreu T. MeOrajr js v stodo po orgsnizacije v Indiani, da ae državna' uprava pripravlja na za-sežbo in obratovanje toliko premogovnikov jih zadostuje za ku-rivne potrebe Indiane. • Hessler se nshaja v Philadelphi-ji, kjer se vrši ststsnek voditeljev rudsrjev. Premoga ni, jeklarae zapirajo. Steubcnville, O. — Follanabee Brothers Sheet snd Tin Plste kompanija jc zaprla svoje tovarne v Torontu, O., in Follansbee-ju, W. Va., radi pomanjkanja premoga. — Druge tovarne v tukajšnjem okolišu so v veliki stiski in nsjbrž zspro vrsta v nekaj dneh, ako ne dobe potrebnega goriva. Ohijski governor v konfliktu s Hardingom. Columbue, 0. — Governor Da-via je izjavil 26. t. m., da ae ne strinja s predsednikom Hardingom glede na stališče, ki ga je zadnji vzel z ozirom na situscijo v zvezi z stavko rudsrjev. Omenjene besede governorjs Davisa se tičejo poročila iz Wash-ingtona, ki se glasi, da je trgovinski tajnik Hoovsr kritiziral ohij- dsti dovolj protekcije premogovnikom. ITALIJA MOBDA DOBI VOJAŠKO DIKTATURO. Civilna vojna med fašisti in socialisti ss bliša. ' * Rim, 27. jul. — Italijo danea ugroža vojaška diktatura na eni in civilna vojna na drugi strani. Italija je še vedno brez vlade in znamenja ni, da* bi bilo kmalu koncc ministrske krize. Vsi vodilni držsvniki in bivši ministrski predsedniki priznsvsjo, ds ne morejo orgsnizirsti nove vlsde. Premirje, ki gs je obljubil Mus-solini, vodjs fašistov, tekom vladne krize, je padlo v vodo in krvavi boji med fašisti in komunisti ter socislisti so znova zadivjali v severni Italiji. Dvanajst oseb js bilo ubitih v zsdnjih štirlindvaj. ■et urah. Obe strsnki sc priprsvljsta za odločilni konflikt in položaj jo napet do skrsjnosti. VSLED STRAHU PRID ZOBOZDRAVNIKOM JB U1KBL. Warssw, Ind. — John Zanerje, 61 let starega moža, so pričeli nsd-legovsti zobje. Silili so gs, nsj gre k zobozdravniku in šel je. I-mel ps je tak strah pred zdravni-kovimi kleščami, da je na stolu trepetsjoč obnemogel in umrl. 34 Prancosov ubitih v Siriji Kairo, Egipt, 27 jul. - V bojih z rebelnlmi Sirci, ki so se dvignili po vsej deželi proti francoski nsd-vlsdi, je bilo včeraj ubitih 34 francoskih vojskov. Mnoge francoske posadke so izolirane in v nevernosti uničenje. . Hcprestani nemiri v Oornjl * . Slesiji Pcekrečan, Gor. 6lezija.-«ko. si mesto js koraksls četa franeo skih vojakov, med ketero je ne-nedoma odaril etre! is poške Ts-koj so bili Francozi pripravljeni in streljali eo is revolverskik topov, pri čemor so povsročiH mnn jro škode na stanovsnjik. I oalop^ je strojne tovsrne je doeels rss-dejaao in se streljali nanj. koje bilo delsvstvo v njem zapo«lj< n«. Ukor js snsnegs dos-daj. je S ■strel jen ik. Pe triaraem K oeeb "•rren T. MHrajr Je v enwo Vmmntttkmi Hm^gM Mdne brzojavil Joknu He-derje, stirljaaja so Pra««« odkorakal. Pr^iacdaiku distriktne rodarfkeldal* « mutlmiljobnarjbv sv stavkokaz v Id dblavbiol Wilmington, Del/ — Alfr Victor Dupont, 22-letni sin mul miljonsrja Dupontk in dijak hsrvsrdskem učelišču, se js nudil za stavkokszs v tu delavnici Pcnnajlvanske železni ške družbe. Dupont je priprav ljen delsti za 20 centov na uro dasiravno mu nt treba. Delovodja, se še ni odločil, če mu dovoli delo. novi i!« 0 ml ft MRI STAVKI. ANGLEŠKI RUDARJI ZAVEDAJO SOUOMtHOSTI. Izvrševala! odbor Zvoae rudsrjev v Angliji se posvetuje gloda izvažanja premoga v Ameriko. inozemski prbmoo mi iso- rb Škoditi, pravi lbwb. London, 27. jul. — Izvrševal-ni odbor Zvesc rudarjev ima danes izredno eejo, ki je bila sklioe-ns na sahtevo mnogih rudarskih unij, katere nočejo poeredno alti neposredno pomagati ameriškim baronom premoga sdrobiti stavko rudarjev v Zdrušenih državah. Na dnevnem redu je vprašanje, kakšne korake naj vsame Zveaa rudarjev napram iavašanju angleškega premoga v Združene državo te-kom stavke ameriških premogar-jev. Nekateri odborniki rudarake organizacije v Angliji ao eicer mnenja, da ae ni treba vmešavati v ameriški Štrajk, ker to ne bo nič pomagalo angleškim rudarjem, Opozarjajo na žaloatno dejstvo, da niso voditelji ameriških rudarjev niti a prstom ganili, da bi bili preprečili isvoz ameriškega cmoga v Anglijo prod enim le« tpm, ko so stavkali angleški iM-darji; poudarjajo, da je ameriški premog precej pomogel k porazu angleških rudarjev in Anglija ni še danea dobila nasaj mnogih trgov, katere ao lani oavojili Amo* ričanl med stavko na Angleškem. Rudarji pa, ki ss savedajo avo-jega delavakega razreda, ao drugačnega mnenja. "Ako ao ameriški delavski voditelji nesavedni in starokopltni, zato ni trsbe, da bi bili še mi takšni," pravijo savedni angleški rudarji. "Sramotno je, če bomo pomagali ameriškim kapitalietom potlačiti naše brate v Ameriki, ki so v težkem boju zs svoje pravice. Niti ena pest premoga ne eme v Ameriko, dokler traja Um staVkal" In rudarji ao doeegli, da ae vrši konferenca, ki naj odloči, kakšno stališče naj vssmc organizacija napram izvažanju premoga v Ameriko. Medtem pa pošiljanje premoga v Ameriko ni tako obaežno kot sc kriči v čssopisih. Lastniki rudnikov ao res prejeli precej naročil, toda odpoelali ie niao doeti radi tega, ker je naglo poekočila to-vornina. Parobrodne družbe se bi rade okoristile na račun teh naročil in so zvišele tovorni tarif. Philsdelphls, Pa. — John L. Lenris, predsednik rudsrsks unije, je dejsl tnksj v sredo, da uvaža., nje angleškega premoga ne bo škodilo stavki. "Vae novice e angleškem premogu so, vsliks burks," js rekel Lewis. "Pravijo mi," je dejal Lewie, 'da je naročenih pol milijona ton premoga v Angliji. To je toliko kolikor ameriški rudarji nekop I je jo v dveh urah in pol. Amerika rabi tedenako osem miljonov ton, toda vsa njena pristsnišča nimsjo prostora niti priprav za importl-ranje 25 miljonov ton v letu — in ksj je tof Smešno je govoriti, da bo kdo sdrobil stavko s Inozemskim premogom." Zračno bojno Indije gradijo London. — Pričeli eo graditi prvo srečno bojno ladijo v South hamptonu Kljub vsem strogim odredbam, da bi Stvar ostala tajna, jo bilo kmalu objavljeno in tudi vee podrobnosti, kaka bo ladijo. Hpoaobne bo revnoteko aa bojevanje na morju kakor v zraku ia bo nosilo dva motorja po SSO konj akik sil. Oborošeoje Udi je bo eo-ctojale poleg bomb ia dragegs a-rožja tudi U številnih etrojaik —-} sporsz pr leznišk Jjr aednik Ueen«, JB IZDAL PO KV KA KONPBRBNOO. Iviano jo pa od jatoralških rav- tUljsv, ako prida do sporasuma. Waakington, D. 0. —• Tukaj se sopet slišijo glaaovi, da prids do sporssuma -med šelcaničarji ln še-lezniškimi ravnatelji, kajti pred-Harding je pozval na kon-ferenco T. Dewitt Cuylerja, predsednika Društva predsednikov že lezqiških drušb, in M. B. Jewel-la, predsednika železniškcg* de-partmenta v Ameriški delavski federaciji. Predsednik Hsrding se je odločil za U korak, kajti prišel je do prepričanja, da se gospodsrstvo dežele nshsjs v zelo reenem položaju aaradi stavke železničarjev in rudarjev. V političnih krogih govore, da ae predeednik potrudi z vsemi svojimi močmi, da pride do mini in sklene pogodba. Jaano je, da pomanjkanje premoga postaja vedno bolj akutno in da to pomanjkanje premoga osUne, ako ee vrnejo le rudarji ali ptf samo železničarji na delo. Da ae položaj apremeni in da ni nevarnoati, da induetrija aaaUne, ker ni premoga, je treba akleniti mir z železničarji in rudarji. Veliki dnevniki poročajo, da ae železniški ravnatsljl najbolj upirajo sahtevi, po ksteri se prizna- L starostne pravice sUvkarjev. Brniški ravnatelji so po najnovejših poročilih nakollko popustili od U zahteve ln so pri volji priznati stsrostne pravice. Od ielesničsrjsv se sahUva, da sc vrnejo na delo ln da Islesnlški delavski odbor uvede ponovno zaslišanje o mezdnem vprsšsnju. Odvisno jo pa od poUka konference, ako ss sUvka lelesničarjev odpokliče ln nikakor nI mogoče delati saključkov o poteku sUvke, dokler niso znani reaultatl te konference. BTRUPBNI PLUTI SO PRISILILI LJUDI B STAVO V AH J. New Tork, V. T. — V zapad-nem delu meeta je eksplodiral cilinder neke tovarne sa aladoled. Takoj ao ae začeli širiti strupsni plini po vsi bližnji okolici. Is sU-novanj so tekli na pisno moški, žene in otroei le nspol oblečeni, kihali so, kailjali, ae uaekovall in solzili. Mnogi po ae onesvsstill In popadali po tlsh. NaaUla je divja panika. Po dolgem čaau ss js šsls posrečilo gaailcem in rešilnemu oddelku požarnega departmenU rešiti prebivaletvo. 18,3*7 novih državljanov v juniju. Waahington, D. C. — Rlchard K. Campbell, lef nstural izšel jsko-ga biroja, poroča, da je v juniju 13,367 inozemee v dobilo držsv-Ijanaki papir. Med Umi je bilo 3420 Italijanov, 2436 Buaov, 2383 Britov, 1929 Poljakov, 1927 Nemcev In 1070 "Avstrijcev",—(8sm bog nebeški ve, kdo so ti Avetrij-ei!) Komanlstidao demonstracije v Mežico Gitjr, 27. jul. — Komunisti so orgsnlsirali velike de-monstrseije za prihodnjo nedeljo proti visoki stanarini. Demonstracije, ki sb se vršile zadnjo soboto in nedeljo so bils mirne. Več ko 1600 stanarinarjev, ki nočejo plačevati stanarine, dokler ee ne zalša do sehtevsne meje, je bilo zbranih na Juaresovsm trgu odkoder so sc jo vršil pohod z rdečimi sestavami po gUvnih ulicah Lšga Moatovideo, Urugvaj, 27. jul.-MlnioUr zunanjih sedsv llueve neznan js, da bo nrugsjska vlada aa prihodnji pensmeriškl koale-ee vrši v maja 1923, predlagala ustanovitev "ligo aaserllkih narodov", Id noj obsega vee republika v Južni, Srednji la Severni Ameriki. 3e*re la predeednik Bnim sU is Izdelala tušimf^. DVA STAVKOKAKA OBSOJB NA V ZAPOR IA TRI MBSBOR Detroit, Mich. — (Federated Press). — Dva stavkokaza, katera js šelesnišks druŠba Michigan Ontral najela v Chicagu in vpo-slila v tukajšnjih delavnioah, sta bila obsojena na tukajšnjem mu-nicipalnom aodišču na tri meaooe zapora in $200 globe vaak, ker sts 24. julija ob dveh ajutraj delala kraval na ullei ln etreljsla a revolverji. Stavkokaza, ki sta Poljaka, aU sc nsvlekla "mesečino" in potem sta streljala alepo predse, misleča, da smeta početi kar hočeU pod protekoijo šeleaniške drušbe. kare prenehajo voziti umu Nameščenci osstns la nad osel n s šeleznioo v Okioagu sazUvkajo v Dondeliek onolnočl. irvs»*s»ij vvvsssvevi PRBDSBDNIK OBOANHAOIJB OPOZARJA OBČINSTVO. Chicsgo, 111. — William Quin-lan, predeednik unije costnožsles-mikih nsmeščsnosv v Chicagu, je včeraj naananil občinstvu, da s-lektrični voaovi prejkone prenehajo voziti prihodnji pondeljek o-polnoči ln v torek zjutraj bo sUv-ka nameščenoev v polnem ssma-hu. Obsnsm zastsvkajo tudi uslui-bsnoi nadoeetnih žslssnie. V pondeljek svečer ob osmih ss vrši shod nsmeščeneev v Ashland Boulsvard Audltoriju. Odborniki bodo prsdložill poročilo o pogajanju > družbsms, ki ja bilo brss-uspešno in ČUnstvo organiaaeij bo poUm odločilo, dali ostane pri svojem ssključku potom Splošnega glasovanja sil aprejme 15 oen-tov znižanja me sds aa aro. Vodniki, motornlkl In drugI nsms-ičeeel bodo gotovo savrgll snišs njs ln nsU sledi stavka. Quinlan js podal omsajsno izjavo v svrho, da ss občinstvo pri* pravi na kriao, ki pride vslsd prenehanja oeetnoieloaniškega obrata. čaaa je dovolj, da ae meato pripravi in ae preekrbl a potreb-niml avtobusi, ki bodo sdino sred* stvo ss prsvsžsnjs. Msstna uprava je že določila goUve ulica v glavnem delu meeU (downtown), C katerih bodo vozili avtomobili v sno smsr, po drugih pa v nasprotno smer, Uko da ne bo ko> lisij in konfusljs. Msjhno upanjs šs šivi, da ae sUvlu odvrns, js rekel Quinlan, ali to upanje je sslo, sslo piškavo. Zadnjo besedo Imajo nameščene 1 In ti ss bodo nsdvomno isrskll sa Ukojšnj! štrajk kakor ao že gla-sovsli. Odbor organiaaelje odkla* nja odgovornoat sa saključsk na pondsljkovsm shodu in ss bo ravnal po sklopu čUnov unijs. 16,000 dslaveev pri obeh sisU. mlh js v gibsnju. Vaš ubitih v spopadu s klerikalni v Mehiki. Vezioo CHty, 26. julije. Ans atasio PonU, vodja unijs kaUli. ških deUveev, ssposlenlh pri tovarni Herkulss v državi QusrsU-ro, je bil pobit v tovarni na tla ln množica katolišklk neunijakik mož ga je bila toliko šaaa, da je iadlh-nil. Da rešijo svojsga voditslja so drugI deUvei nspadli napadal-Se, ns kar se je vnel prsvl poboj. Posledies je blls, da js bilo še par delavcev ubitih in veš ranjenih.* Vlada je Uko j naatoplla, da pomiri duhove ia krivce seprs. OSTEH PROTEST PROTI Dublia, 27. jal. — Republišaai so rssetrelill ječo v Dundslku In osvobodili 105 jetnikov, večinoms revolueionerjev. V okolišu Permo/s la WaUr-fords ss sbirajo vsliks rs puhli-šaaeke sile sa napad na irsko narodne čete. Poroča ee, da je Bom-mon da Valera na šala U armade PoloŠej na froatl je nejaeea vslsd oeasore. Repobiičani ee všoraj eevojill zgodovinski Woodstosk In ga aničili s ognjem. Ckieogo U okolica i V soboto In kladeo. Menjajoči as lakki vetrovi. Temperetara v sad a jik 24. urakt aajviije 75, aajail ja 70. Meee izida ob 5 J7, salde ob 3(15 PublioisUčno društvo šelszniških delavcev jo naslovilo na Hardla-ga šgočo brzojavko. HARDINOOV ODGOVOR. Wazhlngton, D. C. — J. Clavp Desu, predsednik Publicističnega društva železniških nameščenoer, je poslal v sredo predsedniku llardingu brsojavko a ostrim pro-toatom proti ssdsbjemu postopanju avezna adminiatracljs nsprsm stavkujočim Železniškim delavoom in rudarjem. Dean povdarja v brsojevki, da so stsvkarjl lojalni ameriški dr-šavljanl, ki ae ravnajo po svojih ustsvnih prsvleah in vsled Uga ne ssslušijo, da vlada postopa a njimi kakor s kakinri puntsrjl ali sločlnol. Veliko število stavkar-jev je bilo aa časa vojne na fran« eoski fronti. "Vaš poekus in poskus kstero-gskoli governorjs, operirati rudnike ali šeleznioo s pomočjo vo-jaštva pomeni, da hočete prisiliti rudsrje in železniške delavee na neproetovoljno delo. Drsnem ss prsrokovati, da šs dsviio- napovedana vojna med delom in kapitalom izbruhne kskor hitro bosts prisilili delavce k neprostovoljno-mu delu", ss glssl pesnova brzojavka. "Ameriški dolaveo ln far-mar sta spoanala sovražno stališče republikanske stranke napram njima in obenem se savedata, da aedanji alabl časi so glasnik u-motno narejene kriss aa potUče* nje farmarja in delavea. Kri ameriškega delavea In farmarja kipi, ker vesta, da je vlada, oslroma Vaša admlnlatraclja Koti njim. žalim,, da kri na pre- pi meje, ampak povem Vam od« , da prids nit msnj kot revo. uoijs, ako bosU poskušali spraviti ameriškega delavca pod puškino kopito." Brsojarka ss daljs glaal, da naj Harding spozna nsvsrnost, doklsr js šs čss ln spremeni svoje sovražno aUlišče nsprsm organiziranim dslaveem. Predsednik Harding je takoj odgovoril Deanu in sioer s veliko mero aroganee. Dejal je, da pre-alra tista besede, ki ss tičsjo Dea-nove "politične pristranoiti", to js ds js repuhliksnska strsnka sovražnioa farmarjev in dsUv-ccv. Vlada ničesar ne skriva pred javnostjo glede svojega eUlišča napram stsvksrjsm. Predeednik prisnava, da so stavkarji dobri državljani In d% so mnogi med njisH dsli vse, ksr so mogli, tekom vojne. Rsvno tsko priznsvg Harding, da imajo dslsvel pravi* eo prenehati s delom, ako niso za« dovoljni z pogoji dels. Vlsda nima namsns siliti nikogsr k no* prostovoljnemu delu. Vojaške si« is ns bodo ssposlene v ta namen, da bi koga mililo k delu, ako noče. Vojaštvo Ima nalogo preprečiti naslljs ln sločlne. Nato pa pravi Hsrding i "Kakor pa imste vi in vsi vsši pristaši prsviso prenehati s delom, tako imaje drugI svobodni držav-Ijsnl pravico prijeti za delo ka. derkoll, kjerkoli in s kskršnimi-koll pogoji hočejo." Predsednik potem nsšteva vso korsks, ki so bili storjeni za do-ssgo miru v obeh prlzsdetlh in-dustrijsh. Kudsrjem očlts, ds o-virajo produkcije premoga, ki je tako potreben za blaginjo ljudstva, železniškim delavcem pa, da ee nočejo dršeti zakonitega sa-ključka — čeprav js ta zaključek mogoče zgrešen — vladnegs šs-lesnlškege delsvskegs odbors. Hsrding dsljs zaniks, da vlada zastops interese kapiUlistlčnege razreda — nima pa niti ene |el» besedice napram operatorjem ln šelesniškim družbsm, ki sistema-tično kršijo pogodbe in zakone. Končno pravi Harding, da naj Doen rajši apelira na rudarje in železniške delavee, da se podvrže-jo "nepristrsnskemu razsodišča" in sakoaom. kskor ps ds nspove-duje revolucijo in ščuvs fsrmsrjs proti vladi. plsja je kakor vojak NareSMe so la MrtU ris PROSVETA GLASILO SU>VtWKl HAlOOfl« POOTOaiia JZPUOTZ lastnika slovenske naboone i*u teflJS m trt m "P ROS VETA" 3SS7-SS Z«- THE ENLI6HTENHENT _°rr -» P—t-- 1 » *• 81—" —* £±Si žfcgMnjBSUl Subacnatioa: Lmud SutM (tum Chicago telo, saSferalga cwtHcs fl MKMBKR of T^OTIA fSJS ■"pfffr D*im v eMey*e>e a. ii fM J« i Im » Ja-e-pe KAKO SE ZNIŽUJEJO CENE. K življe'nskim potrebščinam spadajo različna stvari: obleka, razsvetljava, kurjava, stanovanje, transportadja in seveda tudi Živel Delavski department je podal poročilo, ki pokazuje, da so profitarji v devet letih podražili 48 živil sa 44 odstotkov. To pomeni ako je delavec plačal za gotovo množino živeža v letu 1918 le en dolar, da je moral 15. maja plačati za ravno isto množino in vrsto živsža en dolar šti-ri in Štirideset centov. Fsrmar je tisti, Id producira živel Ali je mogoče farmar prejel teh štiri in štirideeet centov več za živeli Kajpaše! Teh 44 centov pri vsakem dolarju al razdele razni profitarji med sabo, ki so obesili delavnemu ljudstvu višje košaro s kruhom, da jo težje doseže. Od petnajstega maja ae je položaj spremenil. V začetku julija je delavski department poročal, da so pričele plezati cene za živež zopet navzgor. In sieer ie je živež podražil zopet za dva odstotka. Zakaj 7 Kaj se je pa zgodilo? Ali je mogoče suša požgala pridelek na polju, kot se je to lani zgodilo v Rusiji in se bizniški interesi zdaj lahko izgovarjajo, da so zahteve po živežu večja na trgu, kot je prihod živeža na tog? Ali so mogoče gosenica ali drugi mrčeai uničili sadež na polju? Ali so naravne katastrofe poškodovale tako sadsž na polju, da se je bati pomanjkanja na živežu? Nič takega se ni zgodilo. Sploi« ne suše ni, razni mrčee in goeenice tudi niao uničile poljskega sadeža, pa tudi naravne katastrofe, ga niao tako poškodovale, da ss je bati primanjkovanja. Kaj se je torej zgodilo? Profitarji menijo, da je prišel čaa, da zopet malo povečajo svoje dobičke in podražili so živež v trgovini na debelo, kar povzroči, da se kmalu podraži tudi v trgovini na drobno. Ali živež sam ne zadostuje, da človek živi On potrebuje tudi stanovanje. Stanarina je pa še vedno viao-ka v industrijskih središčih in delavec plača danes najmanj sto odstotkov vsč za stanovanja, kot je plačal v letu 1918. Razsvetljava je tudi draga. Rockafeller Je nedavno podražil petrolej in gazolin. Plin Ima na pr. v Chieagu še vedno vojno ceno, pa tudi cene ss električno razsvetljavo še niao znižali Premog je postal posebno dragocena reč in predvojni časi, ko je človek plačal tono dobrega mehkega premoga po pet ali šest dolarjev, ao menda minili za vselej. Tranaportaclja, ki je potrebna, da delavci odhajkjo na dela in ss od njega vračajo domov, je še vedno draga. Pravzaprav ja ponekje višja votnina kot Je bila v vojnem času. Obleka je padla nekoliko v ceni, zato je pa blago toliko alabeje. Kdor hoče Imeti obleko iz dobre volne, mora zanjo plačati od pet in petdeset do šestdeaet dolarjev, ali še enkrat več kot v letu 1918. Z drugimi beaedami to pomeni, da je delavstvu ostala draginja kot spomin na vojno. Kaj pa dslavaks mesde? Ali se mogoče povišujejo? Vprav nasprotno je 1 Privatni bizniški intereai pritiskajo z vsemi svojimi silami, da ss znižajo dslavsks mesde. In to pritiskanje sa znižanje delavake mesde imenujejo vračanje v normalne čase. To ponavljajo tako pogosto, da se nekateri pričeli tolmačiti besede "vračanje v normalne čase", da pomenijo veliko, pravzaprav neznosno draginjo in izredno nizke delavske meade. In najbrž se ljudje ne motijo, ki tfko tolmačijo.te besede. Vpričo te mlaerije, ki sdaj tare delavstvo in farmar- JAVNA GOVORNICA, Jaeovi članov S. N* P. J. in CHstsijsv Proevota. O. — Nastopili so topli dnevi b vročino nas teli. Pod koča tisa drevecom. v hladni senci pofooto sedim in zealedu-Jem dopiee po časopisih in rasnih nalili naselbineh. Is vseh krajev prikajo poročila o napredku, kul turi in delavskem položaju. Največ pritožb prikajo ia krejev, kjer se radarji borijo ss izboljša-•je svojega obstanka. Združeni podjetniki ae trdovrotno borijo proti njim. Pričakoval aem poročila is naže naaelbinc, pa lf nič niaem pričakal. Gotovo ai Ijndje o naa mialijo, da amo vai poapali, vendar le malo gibljemo. Korjm tiče delavnik razmer, ao "sljsjne". Kspita listi ao nam dali kar 10 urni delavnik na dan, zaslužek pa je ale-deči največ jik zasluži po 30e na uro pri takem delu, ds me ksr ar-ss zaboli, ko pogledam evoje žu-Ijsve roke. Slovenci amo tu zaposleni večinoma pri American Steel kor-poraeiji. Krivico ai moremo aeve-da samim sebi pripisati, ker slamo organisireni. Namenil aem ae nekoliko poročati o napredovanja naže stavbe S. N. D. Zgradili gs leta 1919. Dne 18. maja smo ismll otvoritev. Rszvijsnje v tej krstki dobi jc bilo pri domu ■spešno, ksr ps morsmo aeveda prištevati, da ao bile delavake razmere med tem časom boljše tot ao aedaj; Apeliram ns delntferje S. N. , ds sgitirsjo in posugsjo S. f. domu. Dolinoat jo nala, da to dslsmo po avoji moči. Ne oziraj. ns tistih psr oaeb, ki jim merds ni ljubo, ds ns! dom stoji Selijo, ds bi prišel Židom v ro-is. Pri vaem tem as izražajo, ds ao zs nspredek naroda. Po mojem sutenju tsk ni zs nspredek nsro-ds, ki podlrs drugi dsn, ksr je projteji dsn agradll. Delujmo skupaj kot brat a brstom in potom bomo lshko napredovali, ds bomo nekoč reklii stavbe js nsls. Mi jo tudi potrebuje-mo, ker nsm je koristns, ds v nji dobisu> duževnega in tclesnegs rszvedrils. Prostora ioumo aedaj stvom, da bi kompanije ne najele vanje neunijskih ljudi. Oe bi ta kja vai šli, bi nas kmalu imeli pod jrtniki popolnoma pod svojo 6 blaetjo. a Dopisnik celo pravi, da moram preklicati mojo zmoto. To ni ni-keka zmota in tudi kar »em pre-klical ni za preklicati. Reči bi le moral, da je zanj podučno. Ce bo že trdil, da imamo socialiatičnl klub, bo pe moral pokazati, kje #a imsmo in kje zboruje. Pozdrav vsem zavednim rojakom. — John Shnm. Delagna, Oolo. — Iz naže naselbine ni dopisov, zato bom jas poročal. Žalostne novice so slišijo o nožih rojakih in po drugih drža>ah se zgražajo nad nami. Toda nismo prizadeti mit ki ztav. k »mo, vsaj o nas ne smete misliti kaj takega. Zato, ker stavkamo, so nam zagrozili, da naa bodo nstepli. Kam je hodila v žolo Jo-hans, da piže kaj takega. Rojaku Brgsču je pisala, da njeA Jože mora sedaj delati, ko je stavka; sedaj jo namreč "čenč". Prej, ko so drugi delali, ae mu seveda ni jubilo. Pa že druge imamo, da tako o-previjajo delo. Govoril sem z ža-nom glede ztavke, pa mi je rekel, da ne gre na delo, ker ima dovolj klobss. Mislil Zem, da bo res ostal doma, če je tako založen a klobasami, pa eem se motil. Men-ds so mu kmalu poile klobase ali pa so mu jih pojedle podgane, da se je premislil in žel delat. Ko bo stavka končana pa bo žtel dolarje. Sem radoveden, koliko jih bo nažtel. ' . Čas je, da bi spregledali tudi tisti, ki ie vedno obratujete, dočim se drugi med tem borijo za boljši obstanek vas In važih otrok. Sto. pite na nažo stran, pa se bomo kmalu lahko vrnili vsi skupaj na delo z izpolnjenimi zahtevami. — Johnston Oitjr, lil — Predsednik Harding nam je a svojim programom pokazal, v kaj on veruje in kaj misli napraviti z nami premogarji. Najprej naa je mialil z modrim prigovarjanjem pridobiti zs neksko pogajanje, kot ns pr. da bi izbrali tri ljudi ns nsii la večina ruderjev pri delu po 1. aprilu. Tako ao morali oatsti tndi oni na delu, vsekakor pa da ae zavedejo svojega početja. Nc vem, koliko izmed njih ao tega za veda. Lahko jim rečem, da vsak izmed njih, ki se zanala med "proetovoljee", nI drugega kot "proetovoljee". Tako jo z delavci, ki ee zamešajo med atavkoka-se. Ce se zavedajo, tedaj vejo, kaj so, ne ds bi jim o tem Žs po čsso-piaju morali naglažati. ■To se tiče tudi delavstva v Kanaaau in vseh drugih državah, kjer sedaj delajo po rovih. Oni so s tem početjem nažo stavko po-daljžali najmanj za polovico. Harding niti kdo drugi med vladajočim razredom bi ue podvze-mal kake akcije napram nsm stavkarjem, če bi vsi rudkrji stali trdno v vrstsh organizacije. Razgovarjaii bi ao z nami kot z ljudmi, ne kot z razbojniki. Poglejmo rusko delegacijo v Haagu. Razgovarjajo se z njimi kot z ljudmi, ker so edini, dočim so jih smatrali prej kot za nekake razbojnike, ko ie ni bilo take sloge med njimi. Med njimi danes ni odpadnikov-in stavkoks-zov. Tako bi bilo tndi z nami rudarji, če bi bili stoodstotno organizirani. Nikar ne misli, delavec, trpin, ds te bodo priposnsli kot člana celokupnega človečanstvs dokler ne bo v tebi odpors, ds se bol boril proti izkoriščevalcu, ds te prizna kot človeka. Drugače pa tega ne morei storiti kot da se organiziral politično in ekonomsko. V organizaciji jo reiitev. Delavstvo brez organizseijs js kskor snop nepovezane plenice. Prvi veter jo odneee. Taki so delavci brez organizacije, vaak najmanjii u-darec od atrani podjetniitva jih uniči. Toda jaa mislim, ds orga-niziranim rudarjem tudi močsn veter, ki je ssvsl is Waahingtons, ne bo storil zlegs, ps nsj bo ie močnejii. Še kratka doba 4n pristali bodo ns nsis zshteve, ker že jih zebe za nohte. Pozdravljeni atavkarji. — Tonj ShragaL - •tuš; druge igra v našim slovenskem jesiku, ksr je dobro rszvedrilo zs nss slovenake trpine. Vask napreden Slovenec ae mors ssvedstl, ds je dom nsjvečja potreba v nsii nsaelbini, zsto bi tudi moral vaak poatatl delničar S. N. D. in podpirati dom v vseh prilikah. Podporno društva iz nsfie naselbine priredijo dne 80. julija vrtno veaelleo v Randolu na Anton Go. rlikevl farmi. Cisti preostanek prireditve je namenjen v koriat S. N. D. Vabim vae rojake iz bliž-njo okolice, ds posetijo to zsbs-vo, pri čemur bodo vai zadovoljni. Za poetrežbo bo ns rszpolsgo dobra jed in vae potrebno. Torej aa avidenje. — O. Polko. t ^ . . . ..... .. . . « , . inal, kaj je soeialiatlčni klub in je, pa prihajajo drugi ljudje in pravijo, da tako isvrstns- kaki ao principi klubov. ga goepodamkega sistema še ni bilo na svetu, kot ga ima- Dopbnik pravi, da jaa hodim mo zdaj in da ae U sistem sploh ns da nadomeetiU s bolj- Ce tako misli, šim. Ljudje, ki mialijo s svojimi možgani In prav aane- jjftj ^ni! sljivo ne potrebujejo ljudi, ki prihajajo a takimi trditva- kovo godbo, mi pravi, prej da bi mi v javnoet, pa menijo, da se norci v norišnicah tudi ne jih mora opominjeti, kaj bode pogovarjajo drugače o sedanjem gospodarskem sistemu, J*4*J^11* * Mo "m{ kot govore ljudje, ki so do ušee zaljubljeni v sedanji sls- l^bm JT^Idne tem produkcije in razdelitve blaga. K*jtl sa taka trditve bo neočii. kaj je prev in kej ni ni treba dosti možganov, ravno tako ni treba, da moška-,?"* ** dcievstvo. v John« ni jasno mislijo. ' ^ RJfJ« f1* *■»•■• dovolj, k« p« * 'njih naj eole. Tedaj bo tudi bolj strani, tri na strani pod jezikov dovolj, kjer lahko prirejamo kon-^i pet na strani "publike". Teh prodatavfr iapl ljudi naj bi imslo nalog, da razaodijo o bodočnoati premogarjev. Ko je bil predaednik vpraian po Lewicu, če ae bo ta komiaija kaj pečala z nažo plačo in 'eheck-off sistemom in ali bo komisija u vale vala onih 100,000 rudarjev v Pa., ki so se organizirali med stavko, je Harding molčal. S tem je pokazal, da ne misli dobrega o naa premogarjih. Za tri ljudi od vsake atrani ne bi bilo bal preslabo, da pričnejo s pogajanjem, toda ko pridemo do "publike", tu pa moramo že malo pomleliti, kaj ta "publika"'pomeni. Koga ama-tra Harding sa "publiko"! Mor-da po Hardingovem mnenju ni "publika" drugo kot ona peiči« ea ljudi, ki pohaja v višje družbe. Taki ljudje pa itak niso kaj drugega kot podjetniki, ker celo Harding, ko je bil vprafon, če bo onih pet ljudi izmed "publike" poznslo Življenje premogarjev, je molčal. S tem je dovolj jaano po-ksssl, kogs smstra sa "publiko." Tako bi imeli mi rudarji oameri-eo proti trem nažim saatopnikom. Kaj bi bilo, če bi taka komiaija odločala f Porazili bi naa rudarje. Naša sreča je v tem, da ao naši aaatopniki odbili Hardingov načrt. Tedaj, ko jc epregledal Harding, da nas ne more pridobiti ne tak način, tedaj je skusil uporabiti silo. Poslal jc proinjo na 28 governerjev, da odobrijo ' njegov progrsm in uporsbijo vojaštvo in milico, ki nsj strašijo one rudarje, ki hočejo deleti za nižjo plačo. Nc vem, na koga računa Harding, da je pripravljen delati za nižjo plačo. Co bi vladata med rudarji tako mnenje, ne bi bili a po-četkom stavke glasovali 9.1 odstotno sa atavko in čakali skozi štiri mesece v stavki na Hardin-gove nssvetc. Če bi bili ns kej te-kegs pri pre vi jeni, bi bili že žli delat in obratovali dalje. Med delevstvom je dsnea sa Jshales CNtj, m. — Kot aem že sporočal o delavskih razmerah, so ravnotake kot ao bilo prej; stavka je stoodstotna in druge ra zmere ao povoljne. Vročine nima mo take kot amo jo pričakovali. Dopisnik v it. 159 je krltisiral čes dopisnika v it. 151. Kar aem jss plssl odtod, ds nlmsmo socis-llatičaega kluba, je reanično in ie enkrat isjavim, ds gs nI. Kako se more ponaiatl a tem, da imamo tu klub, če gs nimsmo; lshko bi bil pripomogel, ds bi gs imeli, če je tsko nspreden. Ce ni vedel, da nlmsmo aoelaltatičncga kluba, za kaj se je prej oglasil v javnosf mesto da bi prišel k meni. Jas bi ga bil gotovo podučil, kaj je soeialiatlčni klub. Priporočam mu, da se nsroči na Proletarca in te daj bo tudi lahko is njega apos Ohiaholm, Mina. — čudno so ml vidi, ds so tsko redki dopiai iz naie naaelbinc. Delavake razmere ao ao nekoliko isboljisle, sli kljub temu je teško iiveti pod de. nsinjim sistemom. Dne Julija smo imeli.t« šolske volitve. Bilo je pet kandidatov in aicer od atranks jeklarskega trusta ter mestne stranke. Prva stranka je imela tri ksndidste, ki so prsv pošteno pogoreli,- mi pa smo imeli dvs ksndidsts, ki ata bila izvoljena v urad za iol-aka nadzornika. Malo težko js šlo, pa vseeno imo iavojovali zmago. Naseljenih naa je tukaj kakih 800 Slovencev, ki amo ameriški državljani in akoro vsi smo volili zs ts dvs — nsie strsnke, iz-vzemii nekaj rojakov, apadajočih pod nekak politični klub, ki pa je rojakom v splošnem io malo znan. Kar sa tiče tega kluba, js fciel, oziroms ae oanovsl V temi ln je tudi ie csmotsn v temo. Bojijo se mends s njim ns dsn, ker ni bilo ie nikskegs shoda in to ja vzrok, da njihov klub nima poguma, da bi ae javno pokassl. Dokazana stvar je, da podpira kandidate, ki jih nominira jeklarski trust. Rojaki, delavci, ne hodite v nastavljeno past; pokažejo naj ee predveem javno, kaj ao in naj ne delujejo zahrbtno. Omeniti moram, da so pri tem klubu najbolj rdeči, toda le imenujejo se, da ao; poleg tega so tudi najbolj črni. kar jo vsekakor čudno, da se ie ni vnel ogenj med njimi. Ti "rdeči", ki si samo domišljajo, da so, se zelo motijo, verjeli bi jim, če bi rekli, da so rjave polti. Posdravljam vse trezno misleče delavce Hrom Združenih držav. —Pr. S. Ruparcioh. LISTNICA URIDKftTVA. Muskegon Mich. — Urednižtvo Prosvete nima teh knjig v zalogi. Obrnite se ns upravniltvo Proletarca, 3639 W. 26th Street, Chi-cago, 111. — Posdrav 1 Meteoriti. Ako bajoneti lahk„ kopi-premog — z^kaj ga niso med v0L not Zakaj ao takrat imeli v taki čast krsmp, kramp v roksh prid nega rudarja, da so peli p*kmico; Kopiji, kopiji, brate, premog poskuŠs zdrobiti stavko s stavkokszi. Stavkarjev je okrog 4000, toda družba ni mogla doslej dobiti več ko 200 skebov, ki so še izzvsli nebrojne Izgrede in nasedli! družbi in meetu ogroamo škodo. Oonsralna stavka delavcev, ki izdelujejo razne predmete iz usnja, se pripravlja v New Torku. Orgsnizscijs teh delsvcev pojde r ofenzivo za priznanje zaprte delavnice. Ssmjoaov bo šo m "mssarja". Tokio, Jap. — Vodja bandit-skih tolp, general Semjonov m je no4al v Negeeaekl, neko eeverno kitajsko pristsnišče, da bo sklenil zvezo z generalom Chsngtsoli-nom, ki je bil pred krstkem premagan po Vupejfujevih četah. Semjonova ločena žena ee je poročila s direktorjem nekega ruskega kinogledsliščs, po imenu Doufurjem. Semjonov ime torej zopet svoj "job" in žens mu je preakrbljena. • Predsednik Obrsgon sadi v pssla- lji ia dela. Merico City, 27. jul. — Obre-gon, predsednik mehiške republike, js zopet toliko ozdravil, da za-more sedeti v postelji in nadaljuje delo s člani evojega kabineta. Zatrjuje, ds bo zopet na svojem uradu v par dneh. Amsriški vojaki ss ns smejo šo-BiH g Vomkiajami. Pariz, 27. jul. — Iz Coblenza je prišla veet, da je ameriški vojni depsrtmcnt prepovedel Šeniti ee vojskom v okupirani pokrajini ob Reni s nemškimi dekleti. Doeiej je bilo ženitev svobodna in vsliko Američenov je vsslo seboj ness-škc šene, ko ss edpotovsll domov. Berlin, 27. jul. — Uradno po-ročilo is Moskvs se glssi, ds se kmalu otvori konferenca med Ja-poneko, Sovjetsko Rusijo |la ^ bo vršils v Sibiriji Hi Adolf Joffe bo ssetopsl moskoveke vla- do. Jeponske je pričele izpreznje-vsti sibirako Primorje. Zrakoplov js sgorel; trije mrtvi zraka ned Toulousem Onnadš. Hitre ac jc spuščel tla. „ . let in dva potnike sts kmslu pod legle veied opeklin. PROSVETa Hov Tork. (Jugoslovenski oddelek F. L. I. S.) Ustsnove ljud klh poslopjih, so se ps razvile v zsdnjih letih razne druge oblike vzgojevsnjs ss odrasle. Ene Izmed tek prosvetnik u-stsnov zs odrasle so delevsks šole. Pri tem ne mislimo na "uni-verslty eztension" (ljudsko u-niverzo,) dopisne šole (corres-pondence schools), jsvnc govornice (pubUc foruau), vzgojo, ki jo nudijo dslodsjalei, ali na "indu- strijalne teča^>. Marveč pod do-^v*. ^^ vodje delavs- lavtlrn vtsnln / arnrlr.H' m A »na. ... i it >1. ... ___m lovsko vzgojo (vrorkers' eduoa-tion) mislimo one šolske ustanove, ki ao jih ustvarili delavci sami in ki tvorijo del delavskega gibanjs. V tem sftdelsvSks vzgoje vališča razlikuje je • od drugih oblik vzgojevanja za odrazle. Mogočnosti, ki jik nudi vzgoja odraallh delavcev, privlačujejo ia oživljajo zanimanje neprestano naraščajočega števila moških in ženskih, šo do sedaj imamo v raznih mestih Zdrušonih dršsv oholo trideset proevetnih podjetij, poznanih pod imenom *'labor eollegee," "trade anion eolle* gee," i'workers' univereitiee," " workers elssses," "trsde union educational departments" ali "lsbor sduostion commltteee." Delsvske šole, kskršne so se rssvlls v tej ssmlji, vsdržujs de-lsvski denar; delevsks organisa-cije jik upravljajo in nadzirajo. Dostikrat se dogaja, da ena sams unija otvori svoj "labor gollege" svoje člans, nabere potrebna denarna eredstva ia nadsira de-lavnost tako ustanovs, kakor js to slučsj s International Ladiee' Oarment Workers' Union; oslro-to stori skupina takik unij, kakor na pr. The United Labor Educstional Workcrs' Union; ali pa ustanavlja tako šolo centralna delavsks unijs, kskor js to slučaj s "Tks Trade Ualon College" v Bostonu; ali pa sopet delsvske federacija poedine države, kskor n. pr. v Pennsjlvaaljl. Dosedaj so so napravili raanovrstnl poskusi. Vešlna dela vekih šol je popolnoma pod koatrolo strokovnih unij, ali larnmo tudi šole delaveklk ss-drug in newyorških strokovnih unij, ali l]pamo tudi Šole delavskih zsdrug in newyoršho Rsnd School for Soeial Science, ki te-molji na etrankarski podlagi. Kaj js svrka delsvskegs vzgojevanja f Glavni smoter teh šol b tečajev je rszšlrjstl prosvsto med široke delavsks msss, ds ns krstko povedsno mnenje onik o-sob samih, ki aktivno |odclujcjo teh uetanovah. Uepehi teh delavskih šol do ds-ass dokazujejo, da delavci hrepenijo ne le po znanju onih stvsri, ki so v stsuu povečsti njih zsslu-šek, marveč da stremijo tudi po najboljši splošni izobrazbi. Poleg splošne isobrszbs zs šl-roke delavske msse, ki jo posps-šujejo aa raznovrstne načine tečajev, seetenkov, predstsv Itd. i-ms jo dslaveke šolo še drugo svr-ko, dg dajejo bolj nadarjenim ln uklsželjnim delavcem posebno i-zobrazbo v snanostlh, zlasti v so cijalnih vedah. Tečaji v to evrho eo razliČal. Vključujejo ne le na-rodno goepodarstvo ln eoeijologi jo, marveč tudi literaturo, aagle-ščino, metemetiko, tekoče dogodke, glaobo, dušeslovje, telovedbo in rasne drugs predmete. Ali nsj-obljudenejši tečaji v delavekik vsgojcvališšik so narodno gospodarstvo, zgodovina, pregled o ia-daetrijalaem razvoju, zgodoviaa delavskege gibaajs, literatura in politična veda. Tretja evrha delavekik šol jc vsgajeti delavsks voditelje, o-prsvitelje ia orgenizetorje etro-kevnik unij. Sprejeme jo ee na de bndai mladi deUvei, da ss ix«>ia tel j obdršava aytgs predavanja, iznaŠls ae je sopet 86kratovs metoda —» v prstan ja in odgovori ss delevsko vsgojo. D ti s r ski te-šaji se sksjajo navadno v delavekik domik, ali v mnogih mcetih se poslužujejo tudi jsvnik šolskik poslopij. Ze odkar so ee tske ustsnove ss delsvsko vsgojo začele razširjati po Zdrušenik dršavah, občutile je potreba po neki centralni orgenizaciji, ki bi koordinirale vsa ta prizadoveaja za delaveko izobrazbo ia novim ustanovsm atavila ns razpolago izkustva starejših. Tsko sodslovanjs se je u-dejetvilo ns First Natioasl Con-(crenee ef Workmen'e Education, hi se jc obdršsvals v New Torku, aprila 1921. Na tej koaveaeijl eo se seetali vel voditelji aa polju kih organisscij, učitslji, profe sorjl in mnoge druge intsroeira-ns osebe. Ob tej priliki je bila u-stanovi jena ocntrelna ustanova imenom Workers' Education Buresu of America, kateri aa čelo je bil poetavljcn Jamee H. Maurer, predsednik Pcnnsylva-nls Sts te Federstion of Lsbor; sa tajnika je bil poetavljcn Spen-cer Miller Jrn predavatelj na Oo-lumbia Univereity, pravila te sentralne orgsnizscijs so bila te-dej odobrena. Njena svrka jst "Da nabira in širi informaoijs o prosvetnih prisadevanjih katere-sibodi skupine orgsnlsiraaega de-lavotvs; ds koordlaira ia podpira s vsem mogočnimi eredstvi obstoječa proevetna prisadsvanja or-ganiziranih delsvcev ia da povz-bujs k osnovanju nadaljalk podjetij za delavsko isobrasbo širom vseh Zdrušenik dršav." Zs informscije glede poedlnih ljudskih delsvukik šol ali glsde veegs gibanja sploh se intereei-ranči lahko obrnejo na Worksrs' Bducstion Bureau, 486 West 23rd Street, New Tork Citj. Vse to gibanje sa dslavsko izobrazbo v Združenih dršavah js še le štiri leta stars ln doslsdnjo se aahaja še le v svojih pošstkik. Vzlio temu nspreduje velikansko in utsgne poststi ene od vitalaih sil v gibsnju smerlškega dslav-stvs in v prosvetnem razvoju te asmlje sploh. Razvoj verstva. Po Henry H. Tiehcnorju. (Dalje.) Doktrino o darovanju bošansko spočetegs sina ss "od vsot js grahov svsts" so poznali stsri Judje ia drugI narodi. To je stara doktrina, ki Izvira Iz rssničnik bsrbsrskih dogodkov, to je da so očetje darovsli svoje sinovo v svrko po tolaženja božje jess. Bs> brejski očaki so sspissll več takih slučsjev v "svetih knjlgak", katsre so kristjsni pozneje oevo-j i li sa svoj stsrl tseUment. Na primer Abraham je kotel ssklatl svojegs sins Issks, tods Jskova se je v zsdajem kipu premislil la dovolil Abrahamu, da je zaam-njal sins s koslišem. Svetopisemski Dsvid js dsroval sedem šlo-vcšklk bitij, med ksterlmi je bilo pet sinov, eno izmed njegovih len, ki jik je imele s svojim prsjšnjim soprogom. Jeffe je zaklal evojo hčer Jekovi na Čast, ki mu js po-msgsl pomoriti otroks Ammons. Posebno radi so dsrovali prvoro jenec. Klsnje otrok ns šrtvsnlkik sega daleč nazaj v noolitsko dobo in jo bilo v navadi pri veok naro-Pozneje eo to daritve prenesli na ns šivsll, tods spominns človeške krvave daritve je os tel ljudem tako globoko, da ee ga niso ssogli ofreeti skozi etoletjo. Zsto ni niš čudnege, še eo ei kristjsni omleti-li krvsvo dsrltsv sina Jekove na krišu. — Rimski eeear Konštaa-tia Veliki, ki je pravi ueUaovl-telj krššaneke cerkve, je abll svojega sina Krispe. Poglejmo sdsj kako ss js rasvl-mobamsdanska vera, ki ______je svo- JTTto" svrho. Teki tešoji 'vklja- ^^TSA **UM K°°*U<,ti' novo kriet jonsko vere. Začetnik ssohamsdanskc vero je čujejo predmete, kakršai eo de Vzh^nodWriko"republiko'glede -konod.j. d« U veke od ------- k| , goepodareke ^ ■ t »I ^ JTv^ v i in netspoaienosti. rabšjt- Arabci so takrat častili ka- problemi industrijelne uprave |,i s Imenom Kaba, o katorsm so produkcije, anijski in organize pripovedovali, da js padel U neba. sijski problemi in govorništvo. >sjbrš je bU kak motoor. Kamen _. . .. Neravne jc, de se metode skup I j* W * kamor se vedao ra nkoplov je sgorol; trije mrtrt ^ ^^ m ^^ vJ>orm^ mmU TilUw tru-M čomlleev. Periz. 27. jal. — Is Msdnds |j(lfj M ^Uvskik vodita ! Zfodovinsrjl pravijo, ds je Ml poročejo. de jc francoski srako- ^ olifo„a u Jns«izlvne izo Mehomed selo prikupna osebe, plov pričel goreti plovcč »sdn ^^ ^^ ^^ Njegov gloe je bil privlačen kot provinci |„vvM| bms. Uetanovljajo se ca megnet la ajeg^e šmc ošl eo 4-lo mali razredi ss eisUmstišni po I jal« kakor ogenj in hipnotizirale sede. Hitre ae je apaščsl ns u mmU mf$i{ ae eisUmetišni po i jalo kakor ogenj la MpMlM toda bilo je že prep«Mmo. Hv^gf k| M raztesa skozi nekoliko vsdwfsr. v kogor jik je uprl n dva potniks ste kmslu pod- . . ■ «t,,tk venao koliko ie rseolee ne tem aR prtjatol ju v stari Sn^vkljalaje obisk t*d«askifc I vsmo koliko je lamrise as Um. to-t^čsjev in čitanje mnogik knjig, da fakt je, da eo Mil vel verafcf fa-Ker se ne more zahtevati od «d netiki ia takosvsnl preroki pfivla-raele oseke, de mlrao prtaedsvs čne poeUve ia glasu, kar jim je re^tadca skozi mnotr« let na največ poosagalo do uspehe M<»- Stanki Naročat Uilaaadliai S. 1004. Podporni Jeditta v dešav« IV. M|a li lnl Itltaala 1S07 OLAVMI STAN i SSS7-S0 tO. LAWNDALK AVR^ CHICAGO, ILLINOIS lavrftavalni odbor t UPRAVNI OMRKi PeedeedBlk Vlaml Cal«ka»w ped^redeedelk Aedre« VUritk, K. P. D. V, ka ai. Jebaakasrm. Pe., mi. Mettkew T«rk. lejnik UUUkee. Ut.ikm •-S5IKoiSF^ 336 a . Ukm Uošeesraaš, seed.edelh. 400 W. Nar Ipeiagfield. 1IL, MaHla 2*lewtker. Sn »7S. Raekerl-. OUe, FrU A. Vider, laa STS, 11». Mla^, JjkjJjNjI^l.« 1S1, U^M, Pe., Jaka Oaešeb, 414 W. Hsf tU BOLNIŠKI OD6KK1 OSREDNJI OKROSJKi BU« Nmk, pred>edalh, HI74I 6. UtradaU Afo VZNOONO OKROUK. EtSfcSLui, I« SS4. Mm Raa, Pa. ZAPADNO OKROSJKi ■Mi Um mVBš' mrnin M MM t. Wlaekeeler *\H MerverTuisk.. Nndaoral odbori j.inrii, aSOU r ro»»*r Att., Clevelead/Oble. Zdrulitvoni odbor * SI m s^ Ceavfeed Avo^ Ckleaga IIL Praak svalsaA O., WUUem SllUr, S004 it Clelr 6U Praak Aleš, SIM 80. Ceasrfaed Avo^ Ckleaga IIL J.4U Om, MM W. Mik Si.. Ckleaga, III. Jae. 6kak. 1101 K. Med Si., Cleralaad, Okla, VRHOVNI IMAVNIKi Dr. P. J. Kara, SSOS It. Clale Av., Cleealaad, O. POIORI Kiramsašiaia a gt adbarnlH ki delajo v glavnem araša, VSA P1IMA, M ae naaaiaia na paale al, prslislslka se 1 P»š»šalll.a g. N. P. K •SST-M Sa. Uwadais Ara, Ckleaga, IU. VSR ZADKVK BOLNIŠKK PODPOKK SE NASLOVE. aUtea S. N. P. J., SSS7-M Sa. Uwadala Ave* Ckleaga. IU. DKNARNK P06IUATVR IN STVARI. U ae llšaja z<. lavrlavalaega •dbara ka jadaate eabše ae aaalavai TsJaUtva S. N. P. J* SM7-SS U. UwZ dala Ave« rhleage. IV. VSR ZADEVE V ZVEZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI ee peMJale na m Ble«ajaUtve S. N. P. J., SSST-SS ga. Lawadale Ava., Cklea«a, lil. V. Praak ilfar aaalev Je agarajf1'^* m Vsi deplel la dragi aplal, aaaaa ia t avaei a aUiiUa iilaili. aai aa S -----.— 9 ®s IAsMMBIO ^vS«| lilo In aplek vee SMV«M kor Jssus, ksr ni njegova krivde, ksjti v tistih čssih js malokdo snsl to, posebno pa ša mod JLrebel Mohamed jo videl abeurdnoet češčenja kamna Kabe in uto so je odločil, da podeli Arabcem novo vero, ki jih sbudi is ssspsnosti. BU js praktičen človek in pogledal jo okrog ssbs kaj delajo ljudje drugih ver. Videl je mlado krist-jonsko religijo in starodsvno židovsko, nato js poglsdsl po Arab-eih in dognal, kaj bo najbolj pri njih vleklo, del je po tisti poti ka-kor večinoma preroki druflh religij lodfvzske vera lfr je neksj ls> posodil in potem zsvil in smešsl po svoje. Pri kristjsnih ss mu nI dopsdls sveta trojica ln cela armada svetnikov in ovetnlc. Rsvno tsko se mu nI dopadlo nebeško plačilo, ki so ga obljubovsli kristjani Nebeški bori brezpoeelnih engeljsv s psrutnlcsmi ia hsrpsmi niso n!ti mslo vpllvsll ns strsstne sinovs puščave. Zato jc Mohamed sprs-menil krščsnsko sngelje v hurlske —' prelepe dcvice s Iruimi očmi in obljubil svojim vernikom, da vsakdo dobi najmanj dvainssdemde-sst takih dsvie v nebeeih. To je M-veda vleklo I Mohamed je storil še več. NI hotel, ds bi verniki feksli.na tro-po dsklst Šele v nebesih, temveč jim jo dovolil, da lshko lmsjo Šs na tem svstu toUko šen kolikor košejo. To jo vleklo še bolj t— Ko je bil Mohamed etar 20 let, o-ženil se jo s bogsto vdovo Ksdijo v Mskl; tods pozneje je s svojimi ljubtsenakimi aferami prekoell celo samegs Sslomona. Mohamed je vzel kristjanom Jezusa, Judom pa Mojzaša ia aags-lja (Jsbrijels; toda on js bil vsš kot Jssus. Judom je ssmeril, ker niso hoteli prisnsti Jssusa kot prs roka. Učil js, da se mu js prlkassl Gabrijel ia ga informiral, da so krivi preroki pokvsrill svsio pismo In Bog si js is bral njega (Mo-hameda), da spiše eveto pismo kakor more biti. Potem je Oabrljel diktiral Mobemedu, Mohamed pa pisarjem, ki so delali kljuke po ovčji koši. Tsko js aastal koran ali Islsmako sveto pismo. Koran ss glasi, da bošjl preroki so t Adam, Km, Abrshsm, Mojsee, Jezus in Mohamed. Prišli eo po vrati kot so Imsaovsnl. Mohamed je prišel sad nji la je največji prerok. Mohamed je poeekal krbtjanak« škoff, ki eo ee na zboru v Niccji prepirali o tekstu novega tests menU On je enoetavno trdil, ds korsa js spisan po diktatu Oebn jela. Id je imel na kolenih origi nalno eveto pismo is nebes, I sat nI ao Bogs samega! Katero kanonsko pravo se more koeeti s tem! Cad^ši, ki jih mohsmodsnci pri-piauje^o Mohamsd«f nadkriljiijejo r jediU, ki jih je uetvarll ls nlš| ozdravil js bolnihs in sbudU k šiv-Ijenjui kamele so ss s njim pogovarjale; ls psrsdišs js prilstel golob, ee mu vsedel na rsmo in mu šepetal skrivnostne rečivuko;la thko dalje. (Dalje prihodnji«.) SLOVENSKA ^RAVNIŠKA . j*VfnAtMOt 3flr.wt ImrJfl tujft-rt«« s$k ? DE A. M 60UKUP, SMS W. Mad S«., see. ŠUUsrd Ave« 10:00 sjntrsj do 9i80 popoldne. , 646 B. Ohlo Street Telefon Cedsr 9386 'l • y V ' ' A » . W, §, PITTSBURO. PA. Pri sol javna j« Is staraga kraja v Amartko ja bilo !. Ju-llja L L odprto. Pilite meni, de Vem aeradim pre« vllne la dobra protiij«* de oeebi ae pride povrnem denar. Ne odlašajte da se bo kvota sopet isčrpans. MATIJA SKKNDKR, • IAV*I MOTAŠ * mP iMI SMl|l Ifff Bssftlm# Itfggi riTTsauaoK. Za kukanja piva M Po» iti !^ts tas* T^ras*toTj a. | Oraesetiem eladšNafiem la v pra-deietae ialaaalae danaa ansaaaaa m* pum psi vesjia asresma. nsMe ae "'^FRANK OGLAR, mislila na slnri kraj, Mlallto mm n ZMOUUSOC Z 6ESMK Ave., Nov Vaeh Cllg. s pašte la seaeeljlvtml cr Kvistove. Zdi ee, da je Mokaased P^ursl rac krUt jonske ia šidovekc šndeše la jik pomnožil ter pove-šal. Ne primer cveti duh je bU oa sem In nihče drugi. Dreveeo ee vsUjols Is tal ia mu hodUa aa proti j skale se se mu priklsnjale, v puščavi je vode Izvirale is ajs-govih prstov; aasičevsl je lačne s UaMs M s .Ur, h,.j in || sa aa i f i Mala ls|aee ae Is aiarege krs)e la tamke lUlae. aRe ^ae spfif asvsdeol rik m slatnina. srebrnina, di.ia.nU, C olumbia gramofone, slovenske in v vseh rloWe, refalije, kape i. t. 4. _ O« Ja edim pr.-, toPr»tk v Con Fraak Kaller Blagajna velikega vojvode. Ia švedščine preložil F. J—o. (Dalje.) Goepod Bekker je takoj ugodil njegovi želji in to v španskem jeziku ter v beaedab, ki ao ae odli; kovale i obilico alikovitik kletev, tode črni narednik je preteč vzdignil roko ia Bekker je takoj prenekali . . "Le ne preveč besed, aenor! Dveetotieoč pezet, to vendar ni ; nobena cena ze Punto Hermoeo, to veete vi aemi najboljše 1 Kdo ve, ali bi vam ta gred prodal naš veliki vojvoda za pol mil jo na t Moj nečak je namreč /kuharski pomočnik pri Joaquinu ne dvoru. On ausli, de vem vojvode tege gredp ne de ze to ceno. Niti za en milijon pezet —- je rekel. 8aj-veete, taki fantalini morajo imeti poveod dolge nšeae." Senor Poeeda je govoril počeei in povdarjal bčeedo za besedo. .". a pri veeki beaedi je goepod Bekker bolj ia bolj bledel . ..Vraga, kako je zvedel te prokleti narednik za njegov razgovor t velikim vojvodo! Ali ao drugi razumeli amiael njegovih beaedf 0-pazoval jih je nervozno, de bi iz njih obrezov to zvedel. Hvelebo-ga, ei je mislil, nieo ga rezumeli. Ali je govoril nesremni nerednih reenieot Ali je ree, de obvladujejo one razvaline gori vse mesto f Nemogoče bi to sicer ne bilo, toda na vsak način bi mogel nered nik izdati vee nečrt. Tode 200.-000 peaet, dvesto tisočekov, za to rezbojnliko bftndol In to vae radi njegovega obiaka v pri velikem vojvodi ia Pequenu I Vrag nej vsame vee akupej, - vojvodo,. Pa-qnene, narednika In • njegovega nečeka iz kuhinje! Tode Phnte Hermoae —on mora Imeti Punto Hermoeo ne vaak način. . . tu le-it miljoni, ki semo čeka io. ^a pride on, goepod Bekker in jlj lepo vtakne v žep. Bodite le lepa mir-al, Luis, gospod nerednik in vi vsi dragi t te milijone vtekne v ž

je globoko potegnil is eigare in pustil volkove same, da si podele plen. Sprehajal je skoraj le dvajeet minut v mesečini, ko je prišel Luis, ves rdeč in vpehan in mu sporočil nov predlog — pri ti priliki seveda ni pozabil istovsriti na račun črnogledega narednika cele tovore psovki • zarotniki -.zahtevajo 250.000. Videlo ac-je, de je to novo zahtevo poeta vil nikdar zedovolj ni narednik telesne streže. Goepod Bekker je odbU to sshtevo nsjod ločnejše, slovesno je izjavil, da ne de niti vinarje več. Luk je poeta šel njegov odgovor nezedovoljen in skoro potrt. Bekel je: * "Sefior, ell ste morde pozabili avojo obljubo!" "Kakšno obljubo!" Da bom jaz vodje vaega pod jetja in da bom delil z vami vee dobiček!" "Ne, ne, prav dobro ae spominjam Še vaega tege, ali o teh stvareh bomo govorili šele takrat, ko izvršite evojo nelogo. Toda nekej morete na veak način svoje ljudi nekoliko brzdeti." I "Seftor Poeeda je Jako ... toda spoznali ste gs sami ..." toda to posojilo bo Jako j naredniku, ki se ge je Videl sem ge in Toda stvar uredimo pozneje. >*d* ga rabimo! (Luku eo oe svetile oči, ko jc čul tako značilno vdarjanje njegovih beeed.) Vt vojaški vzgoji, sli šs V Ohridu se je P boljše dogodil 11. junija t. 1. škandal, o krat eem še slišel, dragi Luk, da|kateriJlI1 ^ pOročaU najprej bel-denar jako rad in hitro menja "Politika," oetali čaeopi avojega gospodarja .takole n. pr. fi uit prtd nekmj dnevi V na-ako je prejšnji gospodar umri in j .kupščini niso še o njem ni zapustil nikake oporoke. Toda gpnB#Vorili, pač pa so se z njim več ko 200 tisočakov ne moren. bavili u rezKčni časopisi. Okoli žrtvovati, nemogoče, dragi, isklju 9 tvt6er omenjenega dne so šli čeno; tako sedaj veete vae, vrnite 0hri<|mki mladeniči v družbi s aa in uredite etvar." uradnikom agrerne reforme. Di- Lnk je odšel, bil je veeei in se Atrije Stojkovišem po gUvni dovoljen; kake četrt ure potne je p0tihoma ao peli in ao med eo pokiieeli Bekkerja v kapelo petjem neleteli na dva orožnika. Takoj ne prvi pogled je bralna obrazu vseh ovojih znanoev, da je morala biti debata o razdelitvi njegovega denarja precej borim. Semo narednik, ki ae je ločil oa izmed keterih jih j£ Bajko Ka-raklajic jel takoj žibati a koro-bečem. Ker so mladeniči opazili, 4e je orožnik beeen, ao se pričeli rsshejati, obenem pe so orne- ostale skupine, je bil miren in te- niii, de se nahaja v njihovi sredi — —T" —1 uradnik. Ko k orožnik to slišal, Stfllco 'To je ree," je odgovoril Bek- ker { previden kot jo bil, se n\ hotel ssmeriti Luku, ki ga je hotel izrabiti kot protiutež proti črnemu sen kot malo prej, ko je stavil evoje zahteve. Pater Ignaeio seje še vedno tresel razburjenja, a oči grbavega krčmarja so bile rdeče kot oči belega kunca. Goepod Bok ker ae pe ni menil dosti za njih zlobne poglede. Is žepa je potegnil polo papirja in rekel: "To je pogodbe, ki eem jo ee-etaviL V nji ee nahaja vse, kfcr smo ee dogovorili. Preberite 16, Luk! Luk je vzel polo, ki jo je mu izročil Bekker, doetojanatveno ln valno ter jo čital e polnim plesom: "Mi podpiaeni amo ae prepri dali, da ne more biti prej konec neznosnega stanja, ki ee v njem nahaja naša ljuba domovina Minorka, dokler vlada nad njo leden ji režim. Zeto emo prisegli pri vsem, ker nam je na svetu dragege in svetega, da ne odrte-hamo prej, dokler ne vržemo sedenje vlade, da ne damo poprej miru. dokler ne uvedemo nov red in vspoetevimo novo drlav-no ohliho. • ' "Naj pogine tiran e svojimi kreaturami, da ihore živeti svoboda! Imejitelju te pogodbe, ki nam je dal na razpolego potrebne denarna sredstva, ki jih potrebujemo za izpeljavo svojih načrtov (200,000 peaet) Obljubljamo prepustiti v, zalog kot voditelju sv«, jega svobodnjalkega pokre^ grad "Punto Hermoso". (Dalja prihodnjič.) F. M. Dostojevski m besi # Koman v treh delih. -Prelolfl Vladimir Levstik. (Dalja) "O, tako red bi še živel!" je vzkliknil v ne-prilivu energije. "Sleherne minnta, vsak kip življenja mora biti v blaženost človeku brezpogojno more! Dolžnost človeka oe Js skrbeti za to; zakon je tak, skrit zakon... ia vendar je aedvojben. .. O, red bi že videl Po-trulo In vee druge... tudi ftetoval" Ta bodi omenjeno, de ni vedel še nihče niče-ssr o ftatovu, ne Derja pavlovne, ne Vsrvsra Pe-trovna, niti ne Selsfloch, ki ae Je zadnji pripeljal it meeta. Stepan Trofimovič ae je razburjal vae bolj-Libolj, daleč preko evojih moči. "ie aama vaakdanja mkel, da biva nekaj ne-izmerno pravičnejšega in aročnejšega onmevah. Na bolgarsko mejo so odposlali dva pehotna polka in tri oklop* ne avtomobile. Kakor poročajo, je izgrede v Makedoniji povzročil predvsem nesrečni belgrajaki režim, ki je uprizarjal veleizdejniš-ke procese proti stotinam make-donakih kmetov, krftere ao s pavšalnimi trditvami, da držijo z Bolgeri, obaojali na več let ječe os. jih uamrčali. Trboveljska premogokopna družba izda za 52 miljonov novih delnic, tako da bo imele odele j nad 100 miljonov akcijakega ka-pitale. Ta družba dele ogromne dobičke a pomočjo delavskih žuljev, delevcem, ki gerajo od zore do mraka, pa pusU komaj dihati. Grajska vas pri Oomikkem. — Dr. Korošec je imel pri nas javen shod. "Slovenec" piše sicer o 2000 ljudeh pa no, pustimo mu veeelje, dr. Korošec je kmalu za- čutil medklicih, du je navna.t tudi precej socialktov, ulo upal udariti po socialistu, udaril pa je po samostojnih likeraS Pa ugovarjal je temu neki HriU iz St. Petra. To jc razburilo^ Korošca tako, da je poual J5 reditelje, da napravijo red 3 zgodilo se jc. Klerikalni reta ao napravili red — z nožem ko imela zadnjo besedo ^odnUa Res lep nauk učijo ti klerikd? .. Po njih delih jih boste sporna« stoji nekje v sv. pismu. 2 5EVER0VA ZDRAVILA VZORZUJEi" Z0RAVJE V DRUŽINAH * /ruMn^jMulu bs^o^o^Mo 4ol>;ie uspas^o odpontec kadar uživajo 5 E V E R A s REGULATOR "toni k a se ženske Rws45* bolečine. P*F«V' neredne funkcije, ponpja naravi okrepčati oslabele ženske oi^anein ji« povrne normalne razmere. CtNA 4/.M4 Vpneaejte V lekernel). emil K1SS bankir 1SS Ave NEW YORK, ZASTOrNISTVO dolarju dinarjih IN BRZOJAVNO IIFKARTE ZA PRESKRB III AREGA KRAJ ROJAKS ST BAVLJAM POSLE. A N C N B PREJ »MAM DEN in tlaoujbm AR VLOGE NA 4% EMIL bankir t................................................... COLUMBIA GRAMOFONE od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH Imam aova ealege Brezplačne cenike dobite pri: VICTOR NAVINSEK, SSl Geaeve Si, CssMusfh, Pe. oe m n itteiisiiiensmssiiiisitooooeeeoeoot c 0^0»»^ ROJAK PAJK JE 1 ,#?T M dokrjev raspoilje blaga po «U ni^alkdar ališalo^da ai vaak dobU poMeno blago, ESor trgovini nad IS I Amrriki pa ae sa Cohnši* raamfi En aem poskus in prepričali se bedele. IVAN PAJK, 24 Mata St, Conamaiifb, Pa. Me. pred drago je čakaU pretlolgoi_ plenila daljo ter aafela ropotati pri tretji 4Mk