sam eznih reg ijah in k ra jih . P om a n jk ljivo s ti so tud i p ri reg io n a liza c iji posam eznih obm očij. Med d rug im je na p rim e r uporab ljen te rm in G oren jska ko tlina , te r za eno­ te L jub ljanska , K ran jska , R adovljiška itd. Vse to odp ira vp rašan je m ožnosti in sm ise lnos ti do ločen ih p ris to p o v h reg io- na lnogeogra fskem u p rikazu Jugos lav ije . R eg iona lnogeogra fske p rikaze zak ljuču je jo k ra tke p red s ta v itve važne jš ih nase lij, p o k ra jin z n o tra j več jih reg iona ln ih enot, rek in ce lo k rašk ih jam . N eko liko m oti, da so t is te pokra jine , ki sega jo v dve večji reg io n a ln i eno ti, ka r d va k ra t p redstav ljene , m oti pa tud i doka j neenoten k r ite r ij p rikazovan ja kra jev , rek in ob jek tov. Tako obsežna te ks tu a ln a p reds tav itev reg ij Jug o s la v ije je dopo ln jena samo s k ra tk im i to p og ra fsk im i in ponekod še geo lošk im i p rikaz i z nap is i v c ir il ic i (tekst je v la tin ic i) . T o p o g ra fija na ka rtah je p rece j pom an jk ljiva . Navedeni so m ajhn i k ra ­ ji, neka te ra obč inska sred išča pa ne. Poleg tega se na p rim e r na ka rti Severo­ vzhodne S loven ije ja v lja jo im ena ko t D o ln ja Lendava, G orn ja Lendava, P rlek ija itd V sekako r bi b ilo zaže ljeno in p o tre b n o več je š tev ilo tem a tsk ih ka rt posam eznih po javov, ki bi te ks t do p o ln jeva le in bi z n jim i lahko nadom estili več ino s lik . V sekakor je takšen o ris Ju g o s la v ije ze lo ko ris ten , podobno ko t je potreben a tla s Jugos lav ije . V endar je obo je s iln o zah tevna na loga te r je lahko uspešna le ko t s in teza š tu d ij posam eznih rep u b lik in pok ra jin . Sam o tako se lahko zbere tud i zados tno š te v ilo a k tu a ln ih in fo rm a c ij s pod roč ja družbene geogra fije . M irko Pa k Dr. Jovan Čirič, Osnove sociologije naselja i sociologija sela. Izdala G rad ina, N iš 1980, 182 s tran i. N ase lja s svo jim i p rene ka te rim i zn a č iln o s tm i so že d lje časa v ospred ju po ­ drobne jšega p roučevan ja š te v iln ih s trok . R azlične o b like nase lij so odsev razv itos ti p ro izva ja ln ih sredstev in geogra fskega oko lja . Z a to p re d s ta v lja jo eno izmed na j­ bo lj v idn ih in tra jn e jš ih o b lik č lovekov ih d e javnos ti v p o k ra jin i. P oudariti pa je treba, da so o b like in podobe nase lij, ki so pom em bna sestav ina geogra fskega oko lja , odsev n jihove soc ia lno -gospodarske , p reb iva ls tvene in zgradbene sestave. Vse p o g la v itne usm erjenos ti č lovekov ih p ro izvodn ih d e javnos ti da je jo in op rede lju je jo s lehernem u nase lju in n jegovem u ožjem u obm očju č is to do ločene nam em bnosti. Z a to je p o trebno ob p reds tav itvah nase lij p rikaza ti tu d i š te v iln e razvo jne zn a ­ č iln o s ti n jihovega š iršega za led ja . V sekako r pa m oram o nase lja o b ravnava ti kot izredno m arka n tn o in d in a m ičn o an tro p o g e no tvo rb o v p o k ra jin i, ki pod n a jra z lič ­ ne jš im i vp liv i gospoda rsk ih in d ružb e n o -so c ia ln ih za ko n ito s ti nenehno sp rem in ja in p re o b liku je svo jo fu n k c ijo in fiz io g n o m ijo . Med pom em bnejš im i dom ačim i de li, k i s te o re tično -m e todo loškega v id ika o b ­ ravnava jo nase lja , zas luž i pozo rnos t tud i č ir ič e v a kn jiga . Za nas ni zan im iva sa ­ m o zato , ke r p isec tega v isokošo lskega učben ika izhaja iz tako im enovane » lju b ­ ljanske g eogra fske šole«, tem več predvsem za rad i č ir ič e v e usm eritve in m nogo­ k ra t p rav »sam orastn iške« raz iskova lne de javnos ti. P odroč je n jegovega dela je iz­ redno š iroko . Predvsem ga zan im a jo č lovek in n jegove d e javnos ti v p re tek los ti in sedan jos ti ka ko r tud i tra jn e jše ob like n jihovega neposrednega videza v p o k ra ji­ ni. Po vseb insk i zasnov i je de lo razde ljeno v tr i tem a tsko zaokrožena pog lav ja . D a ljšem u uvodnem u pog lav ju s led i p rikaz in op rede litev nase lij, m edtem ko je tre tji del kn jig e v ce lo ti nam enjen p rikazom soc io lo šk ih z n a č iln o s ti podeže lsk ih (ru ra ln ih ) nase lij. A v to r poudarja , da je pog lav itna na loga so c io lo g ije nase lij ko t d ru žbos lov­ ne vede v tem , da odkriva in po ja sn ju je c e lo v ito s t d ružben ih razm erij v nase ljih , n jihovo soc ia ln o svo je v ito s t ka ko r tudii razm erje med družbo in p riro d n im i — p ro s to rsk im i ses tav inam i se lišč te r n jihov ih za led ij. S o c io lo g ija nase lij o d k riva in p o ja sn ju je z a ko n ito s ti, ki p o ra ja jo nastanek in razvo j posam eznih nase lij in n jihov ih tipov. S kra tka , pod ro č je soc io loškega p roučevan ja nase lij je tud i v p rikazovan ju o bč ih za ko n ito s ti d ružbeno-gospodarskega razvo ja , ki vzpodbu ja jo nastanek in usm erja jo razvo j podeže lsk ih , in d u s trijs ko -ru d a rsk ih , z d ra v iliš k o -tu r is tič n ih in d ru ­ g ih nase lb insk ih pod roč ij. V prvem delu kn jig e so podrobne je p reds tav ljen i predm et, na loge in m etode n ase lb inske soc io log ije . Posebej sta o risana nastanek in razvo j te sorazm erno m lade znanstvene panoge v svetu in p ri nas v Jug o s la v iji. Med v idne jše p red ­ s tavn ike uvršča p isec kn jig e tud i J. C v ijiča (B a lkansko p o lu o s trv o . . . ; navod ila za p roučevan je nase lij in po rek la n jihovega p reb iva ls tva ), p ri S lovencih pa Janeza Ev. K reka. P odrobne je sta p rikazana razvo j in vseb inska p rob lem a tika naše so c io ­ log ije vasi (in podeželja) te r mest. Uvod v d rug i del kn jige je nam enjen p reds tav itv i raz ličn ih ob lik nase ljenosti in tip o v nase lij. P odrobne je so p rikazana posam ezna naselja , n jihov i tip i ka ko r tud i razm e jitve in op re d e litve m est in podeželja oz irom a ru ra lna nase lja , da lje u rb a ­ n izac ija in osnovne težn je v razvo ju in p reob likovan ju vasi in ce lo tnega podeželja. Posebno m esto v drugem delu kn jige je nam en jeno soc io loško -zgodov inskem u p re ­ g ledu in razvo ju nase lij te r n jihov i sočasn i fu n k c iji v d ružbeno-gospodarskem s i­ stem u posam eznega obm očja . N ada lje so o risane ob like in gospodarsk i pogoji nase lb insk ih s tru k tu r do neo litika , še podrobne je pa so p reds tav ljen i ob č i pogoji nase ljevan ja in ob ljudenos ti na zem eljskem površ ju od neo litika dalje . T re tji del č ir ič e v e kn jig e p rikazu je razvoj podeže lja — predvsem ' km ečk ih na ­ se lij. V tem delu kn jig e je izredno podrobno o risana s tru k tu ra podeže lja v p red in d u ­ s tr ijskem obdob ju (t. im. trad ic io n a ln o podeželje) ka ko r tud i nase lje tržnega (b la- govno-denarnega) km etijs tva . Z adn je pog lav je pa je nam en jeno osnovnem u o r i­ su podeže lskih (km etijsk ih ) nase lij v so c ia lis tič n i dob i. Zdi se, da nam ponuja tre tji del č ir iče ve g a dela na jveč ko ris tnega grad iva in napotkov za geogra fska p roučevan ja našega podeže lja . Tudi geogra f, ki se lo teva p rikazovan ja podeželja, m ora b iti seznan jen z na josnovne jš im i soc ia lno -g o sp o d arsk im i in fiz iognom sk im i po tezam i nekdanjega podeželja in n jegovih nase lij. Saj je m ogoče sam o na ta način spoznati t is te »preostanke p re tek los ti« v f iz io g n o m iji in s tru k tu r i podeželja, ki še danes za v ira jo a li pospešu je jo n jegovo h itre jšo soc ia lno in gospodarsko p re ­ obrazbo. Tud i za č ir ič e v o kn jig o sm em o trd it i, podobno ko t je zap isano v po roč ilu o K o s t i č e v i » S o c i o l o g i j i s e l o « (gl. GV XLIII/1971, s tr. 168— 169), da nam ponuja ob ilo g rad iva za ra zm iš lja n je o podeže lju in še posebej o n jegovih nase ljih . O d lika č ir iče ve g a dela je še v tem, da p rikazu je so c io loška doga jan ja in sprem em ­ be v nase ljih ne sam o z v id ika d ružbeno-gospodarskega (zgodovinskega) razvo ja , tem več jih pos tav lja v g e o g ra fs k o — p ro s to rsko s tva rnos t. R azvitost in razn o liko s t jugos lovanskega podeželja je izredno p isana, ka r je odsev n jegovega dosedan jega razvo ja . O n jegovi današn ji podob i še tud i n im am o podrobne jšega in ce lov itega ne geogra fskega in ne soc io loškega preg leda. Z a to lahko sedaj, ko sm o dob ili še č ir ič e v o kn jigo , ki s te o re tično -m e toda loškega v id ika p rikazu je podeže lska nase lja , up rav ičeno p ričaku jem o, da se do lgo časa že ljeno in p ričako va n o delo o našem podeže lju že rojeva. M ilan Natek Räumliche Struktur und Prozessmuster in der SR Makedonien. M ünchne r S tu ­ dien zu r Sozia l und W irtscha ftsgeog raph ie , Band 20, K a llm ünz/R egensburg 1980. Jed ro rev ije je s in teza rezu lta tov te renskega raz iskovan ja na obm očju O hrida, ki so ga septem bra 1974 o p ra v ili sode lavc i In š titu ta za g e o g ra fijo un iverze v L jub ­ ljan i, G eogra fske fa k u lte te un ive rze v Skop ju in G ospodarskogeogra fskega in š ti­ tu ta un iverze v M ünchinu. S ledn ji je tud i p rip ra v il tis k tega grad iva . Z geogra fskega s ta lišča je M akedon ija ko t izredno he terogena reg ija , v d o ­ ločen i razvo jn i faz i tra n s fo rm a c ije a g ra rn e p o k ra jin e še posebej zan im iva, ka r se ko n k re tn o m an ifes tira v odse ljevan ju s podeželja, v opuščan ju obde lave zem lje te r v ko n ce n tra c iji p reb iva ls tva v do linah in še posebej v u rban ih s red išč ih . Ti p roces i so iz raz iti tud i v O hridsk i ko tlin i, k je r se jim p rid ruž i še dodatna tu ris tičn a fu n k c ija ko t p ro s to rsk i razvo jn i de javn ik . O b tem je pestra še nac iona lna m ešanost p reb iva ls tva M akedoncev in A lbancev, ka r p ros to rske procese še nada lje m od i­ fic ira . Ob pestrih naravn ih pogo jih vse to le še po tenc ira geogra fsko zan im an je . V seb insko je kn jiga razde ljena na dva dela. V prvem delu je v pog lav jih »So- c ia ln o -g e o g ra fsk i aspekti p ro s to rske s tru k tu re M akedonije«, »G eogra fske zn a č iln o s ti