NOVI TEDNIK CeLJE, 31. JULIJA 1975 — ŠTEVILKA 30 — TETO XXIX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE v prejšnji številki nam ga je tiskarski škrat večkrat zagodel. Bralci so verjetno že sami opazili, da v naslovu sestavka »Hiše na pesku« ni bilo vprašaja; v 39. nadalje- vanju »30 let osvoboditve« podnaslov ni bil sklenjen; tartan stezo so preimenovali v Hartanj« in še nekaj drobnih škratičev. Tudi v aktualnem intervjuju na 4. strani je izpadlo tako kot bi celjsko gospodarstvo več izvažalo kot proizvaja, pravilno pa je, da za 20 odstotkov manj izvažamo kot uvažamo, vrednostno seveda. Bralce pro- simo za opravičilo. Čez vikend je bil v uredništvu kandidat za rezrevnega starešino JLA, naš novinar Brane Stamejčič, začasno pristojen v Bileči in obljubil, da se bo pismeno javil s prispevkom iz vojaškega življenja. Mlade bralce in še koga utegne zanimati. Zdaj pa manj šale. Epidemija zastru^tev s hrano je prizadela okoli 1000 delav- cev, pri kakih štirih sto je nevarnost, da postanejo kliconosci. Vse to seveda v Celju. Kmetje ne znajo uveljaviti svojih pravic — problem, ki smo ga uvrstili na uvodnik. Tokrat smo se skušali ogniti hujšim problemom. Pa ni šk). In vendar je na straneh Novega tednika tudi precej takega gradiva^ od katerega nas glava ne bo bolela. VAS UREDNIK KMEČKO POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE NI mm Precej časa in besed ter naporov je bilo porabljeno na raznih družbenopolitičnih forumih za uveljavitev zelja kmetov in družbenega interesa, da kmetje prido- bijo pravico do pokojninsko-invalidskega zavarovanja enako, kot jo imajo delavci iz dela. Temu ustrezno so bili sprejeti zaključki na VII. kongresu ZKS in tudi uzakonjena pogodba o izvajanju pokojninsko-invalid- skega zavarovanja kmetov kooperantov v letu 1974. Sklenjen je bil tudi tozadevni dogovor med zadružno zvezo Slovenije in republiško skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije za izvedbo za- varovanja kmetov. V tem dogovoru je bila tudi poda- na možnost dokupa pokojninskih let za nazaj za tiste kmete in čas, katerim je bila kmetijska dejavnost os- novni vir preživljanja. Prvi rok za dokup let za nazaj je bil postavljen do 15. aprila 1975, ker pa je bilo ugo- tovljeno, da so kmetje to možnost premalo uporabili, je sprejet dogovor, da se rok za nakup pokojninskih let podaljša do konca letošnjega leta.- Pravico do kmečkega pokojninsko-invalidskega za- varovanja imajo kmetje s statusom trajnega koope- rarita, to so tisti, ki imajo pogodbo o trajnem sode- lovanju s področno kmetijsko organizacijo odnosno njeno enoto. Nadalje, da ustvarjajo s svojo kmetijsko proizvodnjo takšen letni osebni dohodek, kot je do- ločen v najnižji višini po tozodevnem samoupravnem sporazumu za dohodke kmetov iz kmetijske dejavno- sti. Te osnove dohodka imajo področne kmetijske eno- te, preko katerih se kmet kooperant lahko zavaruje. Ob pregledu, števila kmetov, ki so že uveljavili po- kojninsko-invalidsko zavarovanje v okviru celjske re- gijske pokojninske skupnosti, ugotavljamo, da je to število premajhno z ozirom na število kmetov koope- rantov iz tega področja. Do sedaj je zavarovano le 240 kmetov iz cele regije in sicer največ iz občine Mozirje, kjer jih je že 100 in najmanj iz občine Celje, kjer imajo to zavarovanje urejeno samo trije kmetje kooperanti, v teku pa je še uveljavitev zavarovanja za 16 kmetov, če podrobneje analiziramo to stanje za celjsko občino, ugotavljamo, da je v Občini 1.040 či- stih kmetov, od tega 520 trajnih kooperantov z okrog 300 zaščitenih kmetij in, da bo zavarovanih le 19 kme- tov, potem s takim številom zavarovanih kmetov ne moremo biti zadovoljni. Iz navedenega podatka se torej jasno vidi, da so kmetje premalo uporabili mož- nost, ki jim jo družba omogoča. Opozoriti želimo kmete, da ne odlašajo več z uve- ljavitvijo kmečkega pokojninsko-invalidskega zavaro- vanja, in da to opravijo čimprej, predvsem pa sedaj, ko je še čas in možnost za dokup let za nazaj. To je izredno pomembna zadeva za vse tiste kmete, ki ima- jo že nekaj pokojninske dobe iz dela in iz naslova po- sebne dobe'(udeležbe v NOV). Prav tako je to zavaro- vanje izrednega pomena za vse mlajše kmete, da jim čimprej začne teči pokojninska doba. Čeprav je prispevek za kmečko pokojninsko-inva- lidsko zavarovanje določeno breme za kmetijo je to pomembna investicija za starost ali slučaj invalidnosti, ki je spričo uvedbe kmečke mehanizacije vse pogostej- ši pojav Zato je sedaj čas, da kmetje uporabijo dano druž- beno možnost za svoje pokojninsko-invalidsko zavaro- vanje za svojo socialno varnost. ALOJZ BRAČIČ Mladi brigadirji na Kozjanskem niso poprijel! samo za lopate in krampe. Tudi drugače so pokazali kaj znajo in kaj lahko naša družba pričakuje od njih. Tale posnetek je nastal v Dobju, kjer smo srečali brigadirke — bodoče vzgojiteljice pri delu z malčki, ki so tisto dopoldne verno poslušali pravljico o Sneguljčici, potem pa so morali na velik list papirja narisati tisto, kar so poslušali. Poglejte, kako so se lotili dela. Ob njih sta dijakinji srednje vzgojiteljske šole Da'mjana Damjanovič iz Kranja in Metka Kovic iz Ljubljane. Foto: DRAGO MEDVED IŠČEMO NOV ROMAN! Drage bralke in bralci Novega tednikal Vabimo vas, da že zdaj pričnete razmišljati, kaj bi bilo dobro ob- javiti v NT, ko se bo iztekel roman Hči groia Blagaja. Naj vas nikar ne bega naš predlog, saj roman še ni pri koncu in bo še lep čas polnil stolpce vašega ča- snika. Le pravočasno bi radi zagotovili dobro branje. Res je, to je naša skrb in tudi mi mislimo na nov roman, le da tokrat vabimo tudi vas, drage bralke in bralci, da sami sodelujete pri tem izbiranju in od- ločanju. ZATO VAS VABIMO, DA SODELUJETE V IZBIRANJU NOVEGA ROMANA DO KONCA MESECA SEPTEMBRA 1975. Pošljite nam svoje predloge. Nova imena literarnih del lahko so tudi tuja, pošljite pa nam tudi svoje predloge, kaj bi radi brali, kaj vam je najbolj všeč. Vaše predloge bomo tudi nagradili. Prva nagrada bo 500,00 dinarjev, druga in tretja pa bosta praktični nagradi. Zato veselo na delo, pobrskajte po spominu, starih skrinjah in policah. Veliko sreče pri delu vam želimo in kmalu pišite. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 30 — 31. julij 1975 Na predvečer praznika vstaje slovenskega naroda so v Kokarjih svečano odprli novoure- jen tjborni prostor, ki nosi ime po II. grupi odredov. Na slovesnosti, ki so se je udeležili Sergej Kiaigher, Lidija šentjurc, Franc Leskošek-Luka, Janko Sekirnik-Simon ter mnogri druffi družbenopolitični delavci in gostje, je najprej spregovoril Jože Kreps. Povedal je, da so samo mladi taborniki vložili preko 30.000 prostovoljnih delovnih ur v ureditev ta-j bornega prostora na Lazah in da so vseskozi tesno sodelovali tudi s pripadniki JLA.' Mladi se bodo lahko na novem taborneati prostoru učili teoretičnili in praktičnih osnov splošnega ljudskega odpora in mnogo bolj kot doslej sodelovali tudi s pripadniki teritorial- nih enot, je dejal Jože Kreps. Vsem zbranim je nato spregovoril tudi narodni heroj Jankoj Sekirnik-Simon. Uvodoma se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali urejevati in po-' stavl.jaU tabor na Lazah, nato pa je govoril tudi o vlogi zgornje Savinjske doline med NOB. Janko Sekirnik-Simon j«; nato odkril še spominsko obeležje borcem, ki so v boju za lepšo prihodnost vseh nas žrtvovali svoja življenja. S spominske slovesnosti v Kokarjih so taborniki poslali tudi pozdravno pismo tovarišu Titu. D. S., D. M. ZK IN KADRI /ZBRATI NAJBOLJŠE Jeseni letos bomo izvedli kadrovske spremembe v osnovnih organizacijah ZK. Delo je precej obširno, zato zah- teva temeljite priprave. Odgovornost je toliko večja, ker smo od leta 1973, ko so bile zadnje volitve, bili priče mnogim spremembam v naši družbi. V mislih imamo ustavo, katere ure- sničevanje je odvisno od zavzetosti vsakega občana in delavca. Priprave na konferenco že tečejo dalj časa. Vsaka osnovna organizacija ZK je izdelala analizo svojega dela v preteklem obdobju In si začrtala naloge za naprej. Od 176 organizacij, kolikor ji'h je v naši občini, je pripra- vilo dobre analize manj kot šestdeset. Komunisti so v večini kritično prL stopili k preverjanju svojega pretekle- ga dela. Analize vsebujejo tako dosežke sot napake in neuspele poskuse. Tak pristop pomeni prvi korak k izboljša- nju stanja. Sedanji politični trenutek je prime- ren za kadrovske spremembe v ZK, saj je obdobje uvajanja nove ustave, ki pa še Ječg^j)okazalo, kdo je akti- ven, in kdo tvorno deluje za izboljša- nje odnosov. Ugotavljamo, da si je v prvih šestih mesecih tega ifta gospodar- stvo v celjski občini močno opomoglo, po obsežni krizi doma in po svetu. Mnoga podjetja so v prvem trimesečju 1975 uspela povečati svoj celotni do- nodek kar za 30 do 50 odstotkov, gle- de na enako obdobje lani. To nedvom- no vpliva na nadaljni razvoj in sili k premiš.ljanju tiste, ki v tem vzFKjnu zaostajajo. Vsaka delovna sredina ima svojo problematiko, ki se bolj ali manj raz- likuje od druge. Glavna naloga komu- nistov je v tem, da spoznavajo te probleme in o njih javno spregovori- jo. Mnogi' med njimi vidijo nepravilno- sti, a nimajo prilike o tem spregovo- riti ali pa se neupravičeno boje. Volilne konference naj postavijo na< 5elo take ljudi, ki bodo znali prisluh- niti svojim članom in delavcem, ki bo- do kritični in samokritični. Le tako bomo dosegli cilje, ki smo si jih z novo ustavo zastavili. M. SJEiKLOCA AKTIV vŠTUDENTOV KOMUNISTOV KAKŠNA VLOGA AKTIVA ■ šolsko leto 1974/75 je za nanu. V teh poletnih mesecih lahko člani akti- va Zveze komunistov celjskih študen- tov v Ljubljani pregledamo, kakšno je bi'lo naše delo. Popolnoma zadovoljni ne moremo biti. Tolažimo se s tem, la smo aktiv ustanovili šele v decem- bru 1974. Deilo pa ni moglo steči v pravi meri zaradi nepopolnih podatkov in tudi zaradi problemov s kadri. V naslednjih mesecih smo uspeli odkriti okoli šestdeset celjskih štu- dentov, članov ZK. Toda zakaj je prišlo do takili težav? V prvi vrsti zato, ker se večina članov ni odjavila na občinskem komiteju ZK in i>o- sredovala nove naslove. Marsikdo bi mislil, da naslov pomeni že pol dela. Nikakor ne. Na treh sestankih, ki smo jih imeli, je bilo prisotno največ dvaj- set do petindvajset članov aktiva, to- rej tretjina. Nekateri najbolj aktivni so prevzeli naloge kot člani sekreteriata aktiva. Teh je sedem: sekretar, namestnik, bla- gajnik, tajnik ter vodje treh delovnih skupin. Vprašati se moramo, kaj je naloga aktiva. Njegovo matično mesto je Klub celjskih študentov v Ljubljani. Aktiv naj bi bil koordinacijski organ med matično občino in člani kluba. Dolga leta niso študentje, ki so štu- dirali v Ljubljani, vedeli, kaj se do. ?aja v matični občini. Zaradi tega so se po končanem šolanju zelo težko znašli v spremenjenem okolju. V celjskem območju je osem občin in vsaka med njimi ima svoj aktiv. Kot organ koordinacije obstaja Med- občinski svet aktivov naše regije,^ Njegova naloga je nepK>sredna poveza-' va z Univerzitetno konferenco ZK v Ljubljani. Obenem s formiranjem aktiva smo se v Celju soočili še s številnimi dru- gimi težavami. V prvi vrsti, kako zdru- žiti Klub celjskih študentov v Ljub- ljani s tistim v Celju ter v Mariboru, ki pa do spomladi letos še ni obstajal. Te zamisli še do danes nismo uresni- čili. Težave so predvsem v določanju statusa študentov Pedagoške akademi- je in VEKŠ v Celju, saj vemo, da ni-so vsi iz celjske občine. Problem bo- mo skušali razrešiti med temi počitni- cami, da bi delo lahko jeseni čimbolj steklo. Čaka nas še mnogo dela. Pro. gram, ki smo si ga zadali, je šele na začetku uresničevanja. Poživiti mora- mo kulturno, športno in izobraževalno dejavnost Kluba študentov. Posku- šali bomo organizirati izobraževalne seminarje za komuniste-študente, nave- zati pristne stike z občino in spremlja, ti trende njenega gospodarskega, poli- tičnega in kulturnega življenja. Formalen obstoj aktiva ZK celj- skih študentov v Ljubljani skušamo tudi praktično potrditi. Kako to do- seči? V prvi vrsti s krakimi in jedr- natimi sestanki, ki študente ne bi pre- več obremenjevali, predvsem pa z ve- čjo zavestjo vsakega posamezni'ka in redno udeležbo, brez izmikanja. MARKO SJEKLOCA SERGEJ KRAIGHER V CELJU Nedavni celodnevni delovni: pogovor predsednika predsedstva SR Slovenije Sergeja KRAIGHERJA v Celju pomeni novo spodbudo delavcem v uresniče- vanju ustave in njihovega samouprav- nega položaja. Ne da bi bili z doseže, nim nezadovoljni, pa vendar predsed- nikova opozorila potem, ko se je te- meljito seznanil s stanjem in razmera- mi v uresničevanju ustave, pomembno prispevajo k nadaljnjim naporom pre- obrazbe družbe in miselnosti. Celjski komunisti so tudi že prej opozarjali na to, da v združenem delu vsega pro- izvodnega procesa še nimamo ustrezno organiziranega v temeljnih organizaci. jah združenega dela. Na dva taka pri- mera je Sergej Kraigher posebej opo- zoril. Našteli pa bi jih lahko še nekaj. Pri tem seveda ne gre toliko za to, ali smo jih že organizirali, bolj velja, če to spoznavamo in v to smer narav- navamo družbeno politično akcijo. S tem stanjem pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Kolikor smo lah- ko zadovoljni s prvo fazo uresničeva- nja ustave, to je z oblikovanjem teme. Ijnih organizacij združenega dela, kra- jevnih skupnosti in samoupravnih in- teresnih skupnosti tega zadovoljstva ne moremo imeti z vsebinsko uveljavit- vijo delavčevega interesa, vpliva in sa- moupravnih pravic v družbeno ekonom- skem sistemu. Ob tem počasnem pre- magovanju neustavne miselnosti sliši- mo največkrat, da je delavčeva zavest še zelo nizka, da še niso dozoreli po- goji za samoupravno ravnanje delavcev in da prav zdaj, ko gre za dodatne na- pore za boljše in dobro gospodarjenje, ne smemo eksperimentirati s samo- upravno organiziranostjo. V t«ni grmu pravzaprav tiči zajec. Ne gre za to, ali je delavec v združe. nem delu sposoben in odgovoren prev- zeti nase pravico in dolžnost vplivati in aktivno posegati v ustvarjanje do- hodka in potem tudi na njegovo deli- tev. Tako oceno bi tudi sicer težko dokazali, kajti »počasneži« pozitivnim primerom v neposredni soseščini ne želijo verjeti, pri sebi pa jih niti po- skusili niso uveljaviti. Gre enostavno zato, da ti »počasneži« svojega vpliva ne želijo spustiti z vajeti. Menijo pač, da »preširoka in prevelika« samoupra- va lahko škoduje samemu proizvodne- mu procesu, povzroča pop.uščanje raz- rahljane delovne odgovornosti in spod- buja nagnjenja delavcev, da bodo vsa sredstva razdelili, namesto skrbeli za nadaljni razvoj. Tudi zdaj je slišati take glasove, kot star refren. Nasproti tem teorijicam imamo si- cer močnejše dejansko stanje. Delavci zdaj že praktično čutijo razkorak med pravno urejenim stanjem v organiza- ciji združenega dela in ustavnim polo- žajem, ki jim je že zagotovil neposre- den vpliv in odgovornost na ustvarja nje in delitev dohodka, tudi na ravni družbeno političnih skupnosti, za skup no in splošno porabo, na primer. To pa pomeni, karkoli zdaj odločamo mi- mo delavcev, odločamo za njih same in o njihovih obveznostih in dolžnostih. In z njihovim dohodkom, ali še natan. čneje, rečeno, razpolagamo z njihovim individualnim osebnim dohodkom. Ce pa je njegova kuverta vsak mesec tanj- ša ali debelejša oziroma bo imel večje ali manjše skupne družbene pravice, pa že ni več stvar, ki bi jo delavci lahko in mogli zaupati posamezniku ali ožji skupini ljudi. Kajti delitev dohodka je v funkciji ustvarjanja do- hodka, kot je dejal Sergej Kraigher. Tega pa se delavci povsod ne zavedajo v taki meri, da bi odločneje posegli tudi v urejanje teh razmerij. V tem jim je zato potrebna akcija družbeno političnih organizacij. 2e danes! VSI POMAGAMO ... upravljalci v poslovnih bankah, organizacije združe- nega dela in vse druge orgju nizacije morajo sprejeti ukre- pe za večje aktiviranje goto- vinskih sredstev prebivalstva (na primer: nakazovanje osebnih dohodkov na hranil- ne knjižice in tekoče račune) in za brezgotovinsko plače- vanje. (.Akcija za uresničenje resolucije. DELO 28. julija 1975). Nobenega dvoma ni, da lahko ravno na tem področ- ju vsi izredno učinkovito po- magamo za uspešno izvedbo akcije za uresničitev resolu- cije. Mnogi so stali na stali- šču, da je nakazovanje oseb- nih dohodkov na hranilne knjižice samo posebna obli- ka fiskalno proračunskega obnašanja, da je to ohranje- vanje starih odnosov v no- vih oblikah, pa je kratka praksa dokazala, da gre tudi v tem primeru za nekaj več. Saj ni da bi razglabljali o vseh komponentah teh odno- sov, eno je povsem jasno m razumljivo; več kot je sred- stev občanov v bankah, večje so likvidnostne možnosti ce- lotnega gospodarstva. Ravno v tem grmu pa tiči zajec, ki ga iščemo! Res je, da si ce- lotna družbena s.kupnost kar najbolj prizadeva, da bi učin- kovito rešila problem vse bolj preteče nelikvidnosti go- spodarstva in pri tem ne dosega najbolj učinkovitih dosežkov. Ko so se v delov- nih organizacijah v celoti za- vedli tega problema, so se (tudi preko sindikalnih orga- nizacij) lotili akcije za naka- zovan.je osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Reči je treba, da je bilo aktivira- nje na celjskem območju do- kaj uspešno, saj so se v podjetjih v celotno akcijo hi- tro in učinkovito vključili. Izplačevanje osebnih dohod- kov prek banke je dobilo, zlasti v zadnjem obdobju, ve- lik razmah. Večletno priza- devanje, katerega začetek so. di v leto 1970, ni ostalo brez pričakovanih rezultatov. Celj- ska podružnica ljubljanske banke je navezala s podjet- ji uspešne kontakte, pri tem pa so svojo vlogo odigrale tudi ugodnosti, ki jih nudi podjetjem banka, če se le-te odločajo za nakazovanje oseb- nih dohodkov na hranilne knjižice. Po zadnjih podat- kih je vključeno v izplačeva- nje osebnih dohodkov prek banke na celjskem območju 1G2 delovnih organizacij s prek 51.000 delavci, oziroma kar 70 odstotkov vseh zapo- slenih. Kot izredno pomemben do- daten vir sredstev za kratko- ročno kreditiranje gospodar, stva se je iz naslova osebnih dohodkov na hranilne knjiži- ce oblikovalo prek 142 mili- jonov dinarjev^ ki so bili v teh težkih dneh na voljo go- spodarstvu za kratkoročne premostitvene kredite. Res je, da v podjetjih ni bilo lahko prepričati delavcev za novo obliko izplačevanja osebnih dohodkov, pa vendar je težko začeta akcija kmalu obrodila pričakovane rezulta- te. Ugotovitve kažejo, da de- lež denarja, ki ostaja kot vloga v banki, stalno narašča, saj so se skupno zbrana sredstva celjskih delovnih or- ganizacij od decembra lani pa do konca junija povečala za 39 odstotkov. To kaže na veliko razumevanje delovnih ljudi, da prispevajo svoj de- lež k stabilizaciji' gospodar- stva ne samo na delovnem mestu, temveč tudi na tem področju. V povprečju pre- puščajo delavci znaten del svojih osebnih dohodkov v varstvo banki kot svoje hra- nilne vloge, saj znaša ta de- lež na celjskem območju kar 2.778.— din, kar prav gotovo ni malo. Upoštevati je nam- reč treba, da bi se ves ta denar v obliki likvidnega de- narja prelil v potrošniški žep, bi torej našel svojo di- rektno pot realizacije v trgo- vini, tako pa ostaja (na vo- Ijo družbeni skupnosti) v banki. Koristi od tako zbranega denarja pa so imele tudi de- lovne organizacije, ki so pre- jele kratkoročne in premo- stitvene kredite v skupnem znesku prek 100 milijonov di- narjev. Da bo podatek še bolj prepričljiv, naj povemo, da je bilo teh ugodnosti de- ležno kar prek 70 delovnih organizacij. Obstajajo delov- ne organizacije, ki kljub sla- bim likvidnostnim razmeram pravza.prav nimajo nikakrš- nih skrbi v zvezi z izplačeva- njem osebnih dohodkov, kaj- ti v primeru, da imajo ob izplačilnem dnevu na žiro ra- čunu premalo denarja, si lah- ko uspešno pomagajo s pre- mosti tvienimi krediti. Sicer pa velja ob pomemb- nih dosežkih pri usmerjanju izplačevanja osebnih dohod- kov prek banke, s čimer lah- ko k uresničevanju resoluoij- skih ciljev bistveno pripomo- remo prav vsi. opozoriti zla- sti na dva problema: prvič, na področju gospodarstva je v to obliko izplačevanja oseb- nih dohodkov vključena veli- ka večina vseh delovnih orga- nizacij, kar v nobenem pri- meru ne bi mogli trditi tudi za kolektive na področju družbenih dejavnosti. Tu sto- je pred celjskimi sindikati še odgovorne naloge, ki jih mo- rajo izpolniti. In drugič, pri- soten je tudi kadrovski prob- lem, saj mora banka to sluz- bo prej ko slej kadrovsko okrepiti, če hoče (to pa mo- ra) izpolniti naloge, ki jih od nje pričakuje širša Avuž- bena skupnost. Ravno to je področje, kjer lahko uspešno pomagamo prav vsi! BERNI STRMCNIK gt. 30 — 31. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran S CELJE PRIPRAVE NA SEJEM OBRTI Na 16. redni seji izvršilne- ga odbora poslovnega zdru- ženja Formator, ki je bila v torek dopoldne v Celju, so predstavniki organizacij zdru- ženega dela obrti, male indu- strije, gostinstva in komu- nale, ki sestavljajo to zdru- ženje, razpravljali med dru- gim tudi o pripravh na le- tošji sejem obrti v Celju, ki bo že osmi po vrsti. Tudi letos bo sejem v pro- storih Atletskega kluba Kla- divar. Organizatorji sejma so v začetku leta sicer računali, da se bodo laliko letos pre- selili že v nove razstavne prostore, ki jih nalašč za takšne priložnosti gradijo v Celju. Vendar se je gradnja hale nekoliko zavlekla in bo končana šele maja prihodnje leto. Tako prirediteljem ni preostalo drugega kot da bo- do ostali v starih prostorili. Kljub temu, da so pričela s pripravami na sejem skoraj dva meseca kasneje kot prejšnja leta, pa so zdaj pri- prave v polnem teku. Do zdaj je najavilo svoje sodelovanje na sejmu že 84 proizvajalcev iz različnih go- spodarskih panog, računajoč pa, da bo število v nasled- njih tednih še naraslo in da bo na okrog 4O0O kvadratnih metrih sejemskih prostorov svoje izdelke razstavljalo nad sto podjetij in zasebnih proizvajalcev. Glede števila sodelujočih se torej ni tre- ba bati, saj ponujajo svoje sodelovanje na sejmu tudi proizvajalci izven celjskega in mariborskega območja. Kljub temu pa kot kaže za- sedba na sejmu ne bo pre- več pestra, saj se je prija- vilo zelo malo zasebnih obrt- nikov, ki bi bili na razstav- nem prostoru ravno najbolj dobrodošli s svojimi izdelki. Določen je tudi že datum sejma: slovesna otvoritev bo 19. septembra, odprt pa bo do 28. septembra. Poskrblje- no pa bo tudi za najmlajše obiskovalce, saj bo istočasno v prostorih Muzeja revoluci- je odprta razstava igrač, v okviru katere bodo tudi stro- kovna predavanja za proda- jalce igrač in ostale. Letošnja zlatarska razstava Pa časovno ne bo povsem sovpadala s sejmom obrti, saj bo odprta od 26. septem- bra do 5. oktobra. Najboljši eksponati na sejmu obrti kot tudi narazstavi igrač bodo tudi letos prejeii zlate, sre- brne in bronaste diplome, posebna komisija občinske skupščine pa bo poleg tega podelila tudi zlati, srebrni in bronasti grb mesta Celja kot najvišje priznanje za raz- stavljeni izdelek. V Celju se nam torej od 19. do 28. avgusta obeta za- nimiv in pester obrtni se- jem, na katerem bodo naša podjetja in zasebni obrtniki pokajzali najiboljše, kar so v tem trenutku sposobni us- tvariti tn s čim so sposob- ni zadovoljiti našega potroš- nika. MIRAN KOROŠEC REKREACIJA UVEDBA NOVIH OBLIK Pred dnevi je zveza za športno rekreacijo in oddih Celje skupno z ljubljansko zvezo organizirala v Celju re- publiški posvet s predstavni- ki slovenskih občin o novih akcijah za razširitev in obo- gatitev športne rekreacije med delovnimi ljudmi in ob- čani vseh starostnih katego- rij. Prof. Tone Goršič, ki je vodil posvet, je uvodoma os- vetlil dosedanje akcije na tem področju. Tako je npr. Trim kolesarska a^kcija v SRS bila na pobudo Celja in Ljubljane že izvedena v 36-tih občinah, kjer je nastopilo nad 30.000 udeležencev. Ta uspeh je pri- pisati dobro pripravljeni or- ganizaciji, ponujeni aktivno- sti z dobro propagando in založniško na,ložbo (letaki, na- lepke, diplome, značke, Trim kapice). Mnoge občine so Trim kolesarsko akcijo že ponovile in prevzele to aktiv- nost med svoje vsakoletne programske naloge. Udele- žence posveta (žal le iz osmih slovenskih občin!) pa je Tone Goršič seznanil z novimi na- logami na tem področju, z akcijami, ki bi naj zdrave športne panoge približale kar najširšemu krogu Slovencev. Gre za poživitev TRIM plava- nja, za razne oblike hoje in tudi uvedbo teka. Pri akciji »TRIM plavanja« bi naj vse- kakor ostali pri različnih dol- žinah prog za razne starost- ne kategorije, ki pa ne bi smele biti predolge, saj bi si- cer časovno ne zmogli doseči ob dnevih plavanja večje množičnosti. Prospekti, nad 6.000 po številu, so za poživi- tev te akcije na voljo v Celju in Ljubljani. Akcijo pa bo treba koordinirati skupno z republiškim štabom »nauči- mo se plavati, zlasti pri po- deljevanju določenih priznanj, da bi se tako izognili dvojnim stroškom. Delovnim ljudem in občanom pa bi naj v pri- hodnje ponudili bodisi na do- ločen dan bodisi po izbiri na prosti dan samih interesen- tov različne proge za hojo. Morda bi v posameznih ob- činah trasirali v neposredni bližini krajev po 2—3 proge za hojo vsaj po dve uri, ki bi bile pokrajinsko interesant- ne, razgibane, morda vezane za kakšen turistični objekt, kraje znamenite iz NOV ali pa planinske postojanke. V določenih centrih bi udeležen- ci prejeli žige o izvršeni na- logi. Ta akcija bi sama obo- gatila že uvedeno hojo za različne stopnje »čeveljčka« .. Uvedba te akcije pa zahteva v posameznih občinah ustrez- no organizacijo, dočim bi skupna založniška dejavnost v mnogočem pocenila propa- gando za množičen pristop k hoji. Tudi za uvedbo teka .na stezi 2.400 m po Kuperjevem sistemu v naravi bi kazalo uvesti ob sedanjih TRIM ste- zah posebne tekaške steze ali pa sedanje preurediti v kon- dicijske poligone za teke. Ta- ko bi naj uvedU tek za ze- lenega in zslatega TRIM teka- ča, značko s trakom in letni- co pridobitve znaka. Start in cilj bi naj bila na istem me- stu. Organizacija tega pa za- hteva merjenje časa, uvedbo določenih norm in s tem do- kaz storilnosti nastopajočih. Tako bi uvedli neke vrste ob- vezna testiranja in preverja- nja kondicijske vzdržljivosti in napredka udeležencev te akcije. Tudi za to novo pobu- do razširitve rekreacijske ak- tivnosti bi celoten propagand- ni in strokovni material pri- pravili najbolj prizadevni zve- zi za športno rekreacijo v na- ši republiki — Celje in Lju- bljana. Rasjprava je potrdila uved- bo novih oblik športne rekre- acije, ker bi s tem le oboga- tih množično telesno kulturo na Slovenskem, saj je le-ta osnovno vodilo vseh dejavni- kov na tem področju. K. JUG ČE ZANEMARJAMO PREDPISE POSLEDICA ZASTRUPITVE Epidemija — zastrupitev s hrano v Celju. Okoli 1.000 zastrupljenih, zdravniško pomoč iskalo le 25 oseb. Devet se jih zdravi v bolnišnici. Kdo odgovoren? Kakšni ukrepi? Na petkovi, rekli bi iz- i-edni (sklicana Je bila te- lefonično) seji izvršnega sveta občinske skupščine Celje so poleg podražitve cene oskrbnega dne v Do- mu upokojencev obravna- vali tudi skorajda izredno stanje, predvsem pa ne- pojmljivo situacijo. V šte- vilnih obratih družbene prehrane v delovnih orga- nizacijah C^lja je zadnje čase prišlo do epidemije zastrupitev s hrano, ki jo pripravljajo v teh kuhi- njah za delavce oziroma šolske otroke. Po zdaj že znanih podatkih zavoda za zdravstveno varstvo v Celju se je v LIK Savi- nja zastrupilo 243 oseb, od teh jih je 11 iskalo zdrav- niško pomoč, v Topru 319, v osnovni šoli Hudinja 135 in v osnoTOi šoli Polule trije. V Metki je stvar hujša. Po oceni zdravstve- nih strokovnjakov je v Metki obolelo za grižo več sto ljudi, čeprav je tre- nutno evidentiranih le 57 primerov, od teh se jih zdravi v bolnišnici devet. Na tako majhno število prijavljenih griž vpliva predvsem dejstvo, da so delavci oboleli od petka na soboto in eato pravi- loma niso iskali z«iravni- ške pomoči. Ker pa po griži ljudje lahko ostane- jo kll(x>nosci, so zdaj op- ravili pregled blata pri vseh obolelih in še vna- prej bodo pod zdravni- škim nadzorstvc«n. Neposredni vzrok zastru- pitve s hrano v teh de- lovnih organizacijah je. po ugotovitvah Zavoda za zdravstveno varstvo, pripi- sati več subjektivnim raz- logom. Mednje sodijo predvsem neustrezna se- stava kuharskega osebja (v času dopustov kuhajo hrano priučene delavke ali »kdor koli, ki zna ko- ličkaj kuhati«). Praksa je, da obrati družbene pre- hrane nabavljajo pre- hrambene artikle pri manjših proizvajalcih, ki pa bakteriološko in epi- demiološko niso nadzoro- vani in dejstvo, da nabav- ljajo manj vredna živila, mnogokdaj tudi že rahlo pokvarjena sta temeljna razloga tem zastrupitvam, V primeru LIK Savinja in Toper sumijo zdravstveni strokovnjaki, da je možen vzrok zastrupitev tudi v prejšnjem dnevu priprav- ljeni hrani. V Topru te dni urejajo novo kuhinjo, kar naj bi stanje izbolj- šalo. Izvršni svet je zato od- redil poostreno kontrolo nad poslovanjem obratov družbene prehrane, ki so v zadnjem času rastli kot. gobe po dežju v delovnih organizacijah, največkrat na škodo osnovnih sanitar- no-varstvenih pogojev, od pomanjkanja skladiščnih prostorov pa do sanitarno neustreamega prevoza, us- kladiščenja in embalaže kruha ter drugih živil. Napak so ravnali, če so sindikalno akcijo za večji obseg družbene prehrane razumeli kot akcijo za ustanavljanje samostojnih kuhinj. Tako smo zdaj prišli do mnogih kuhinj, jedilnice, higienska pri- prava hrane, skladiščni prostori in uskladiščenje živil pa še čakajo na po- stopno urejanje. Spet so nas morali pri- meri, žal celo z ogrože- nostjo človekovega zdrav- ja, opozoriti na to, da moramo energično ukre- pati, kadar gre za člove- kovo zdravstveno stanje in počutje. Pri tem se mo- ramo seveda tudi vpra- šati, kaj delajo strokovne službe v delovnih organi- zacijah, kot so socialno kadrovske ali službe za varsitvo delaivcev pri delu. Mar to ne sodi v delo- krog njihove dejavnosti? Konec koncev ne gre le za teh tisoč obolelili pri- merov oziroma zastrupi- tev s hrano — za vse pri- mere še niti ne vemo, ker delavci ne iščejo zdravni- ške pomoči, če ni res nujno, zdaj pa tudi obo- lenja prikrivajo. Gre pred- vsem za to, da stanje epi- demiološko bakterioloških pogojev v obratih družbe- ne prehrane ne more biti prepuščeno nestrokovnim ljudem, pa tudi ne brez ustreznega sanitarnega, veterinarskega tn tržnega nadzora. Zdaj je čas, da se konč- no v Celju do kraja dogo- vorijo o razvoju družbene prehrane in o njeni higi- eriski in kvalitetni pri- pravi. -NK vpraMnje JAVNEMU DELAVCU GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK DOLŽNIKOM (ZA ODGOVORE) Naš časnik na svojih straneh zastavlja vprašanja javnim delavcem o pomembneoših vprašanjih, ki tarejo vse nas. Tega ne delamo zato, ker bi le v redakciji radi zvedeli za, odgovor, pojasnilo, temveč in zlasti zato, da bi ga posredovali javnosti. Odnos javnih de- lavcev in javnUi institucij do zastavljenih vprašanj za- tegadeilj ne more biti zasebni odnos, še manj prepušče- no dobri volji posameznika, njegovi naklonjenosti ah bo odgovoril ali ne! Ne terjamo ugodnega odgovora, terjamo pa odkrit, konkreten in predvsem odgovor. Kajti javnost ima pravico nanj. In ne le to. Ne želi- mo, da so samoupravljavci premalo obveščeni, da bd kočljiva vprašanja pred njimi skrivali. Naša skupna skrb, javnih delavcev prvenstveno, je obverščati javnost o vsem kar pomeni vsebino samoupravljatija. Drugače budi ne more blitd. Spomniti moramo, da na nekatera vprašanja jav- ni delavci v letošnjem letu še niso odgovorili. Navaja- mo jih po vrsti, tako kot smo jih časovno zastavili: Dne 16. januarja je Anica Vrečko direktorju kmetij- skega kombinata Šentjur CIRILU 2MAHERJU posta- vila vprašanje zakaj so ukinili menjalnico moke na Ponikvi. Dne 27. marca je Zdenka Stopar GINEKOLOŠKO PORODNIŠKI ODDELEK CELJSKE BOLNIŠNICE za- prosila za pojasnilo (vprašanje je bilo sproženo tudi na skupščini občinske zdravstvene skiipnosti, vpra- šala je delegatka Ivanka Bajuk iz BMO) kako to, da tečeta dve akciji za nahavo aparata za zgodnje odkri- vanje raka na dojki. Dne 15. maja je Milan Božič kar petim javnim delavcem postavil ponovno (prvič je to stori! neusipeš- no že 23. januarja) vprašanje glede vidikov razvoja Celja kot sejemskega mesta. Za odgovor je poprosil po vrstnem redu tele javne delavce: RISTA GAJŠKA, čla- na Izvršnega sveta, MAJDO TROGAR, dii^ktorico For- matorja, VLADIMIRJA VEBRA, direktorja Zlatarn, IVA BRENCIČA, direktorja Tkanine in MARJANA AŠIČA, predsednika Izvršnega sveta, vse iz Celja. To bi bil naš polletni saldo te rubrike. Deficiten, ker nimamo »kiijiženih« nekaj odgovorov. Letos v Ce- lin s številnimi napori, akcijami in dejavnostjo po- glabljamo samoupravljanje. Na 8. seji občinske kon- ference ZKS smo znova opozorili na naloge, ki so pred nami. Dogovorili smo se za stalno akcijo z geslom »nič mimo delavcev«. Tu pa gre za delček teh naporov. In, če bomo uspešno uresničili druge naloge, M smo jih dogovorili, potem upam, da bomo ta deficit že prihodnje dni odpravili. Kajti druge naloge so vse težje. Odgovornost pa je enaka do vseh nalog in ob- veznosti. ..... ... ..^.......: ^ ...-BQJ4iL^VOLK, Slovenske železarne ZICNA tovarna žičnih izdelkov Celje, Ipavčeva ulica 20 Komisija za medsebojna raanerja objavlja prosta delovna mesta; 1. VODJA VZDRŽEVANJA IN ENERGETIKE POGOJI: fakulteta za strojništvo (II. stopnja) in 4 leta delovnih is&iišenj 2. VODJA ODDELKA TEHNIČNE KONTROLE POGOJI: fakulteta za strojništvo (H. stopnja) in 4 leta delovnih izikušenij 3. REFERENT ZA TRANSPORT POGOJI: srednja šolska izobrazba in 3 leta delov- nih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter krat- kim življenjepisom na naslov: SZ — ŽIČNA, Ipav- čeva ulica 20, Celje — kadrovsko-splošni sektor — v 15 dneh od dneva objave. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 30 — 31. julij 1975 NAČRT 1976—1980 DO STABILIZACIJE! v celjski občini je v razpravi osnutek srednjeročnega razvoja (1976—1980). Javna razprava, ki trafa do konca sep- tembra, sovpada s sedanjo široko, množično in odgovorno akcijo za trd- nejše' gospodarjenje. Zato smo že na seji občinskega koordinacijskega odbo- ra za uresničitev stabilizacijskih ciljev neposredno povezali akcijo za obrzda- nje inflacije s sprejemom plafia sred- njeročnega razvoja, in sicer tako, da bo sprejeti plan stabilizacije celj- skega gospodarstva^ s čimer bo Celje tudi prispevalo svoj delež k odprav- ljanju virov nemirnih in neugodnih gospodarskih tokov. Sprejeta stališča republiškega izvrš- nega sveta opredeljujejo naloge za od- pravljanje problemov predvsem na še- stih področjih — ekonomski odnosi s tujino, področje cen, investicij, likvid- nosti gospodarstva in kreditno-mone- tarne politike, področje osebnih dohod- kov, splošne in skupne porabe. Ko smo v zadnjih tednih v Celju določe- vali in sprejemali izhodišča za akcijo dobrega gospodarjenja, smo podčrtali, da si moramo delavci v združenem de- lu najbolj prizadevati za spremembo razmerij in rezultatov prav na teh področjih. Stabilizacijski programi te- meljnih organizacij združenega dela bi pa. morali konkretno pokazati na izhode iz kriznih gibanj na posamez- nih področjih. Kaj bo vsakdo v svoji sredini prispeval k uničenju inflacije — to je sedaj vprašanje. Izhodišča akcije so znana. Potrebni So ukrepi in konkretne odločitve. To velja tudi za vsebinsko dopolnje- vanje osnutka srednjeročnega načrta razvoja celjske občine. Kljub temu, da smo že več mesecev opozarjali na res- nost poslabšanja gospodarskih rezul- tatov, nekateri nosilci načrtovanja niso zmanjšali velikih investicijskih apeti- tov. želja je za veliko g-rmado, težko dosegljivo. To velja tako za negospo- darstvo kot za gospodarstvo. Ko bomo razpravljali o strukturi in količini naložb v gospodarstvo v pri- hodnjih petih letih, se moramo ustaviti ob dvojem — ne samo pri predvidenih potrebnih sredstvih (skoraj petsto sta- rih milijard) in ob pričakovanjih koli- ko denarja bomo morali dobiti od drugod (22,5 odst.)^ ampak predvsem pri vprašanju, KAJ,'KDAJ IN KOLIKO BODO DALE NALOŽBE. Prioritetne naložbe so znane — za slovenske gos- podarske razmere. Za celjsko občino pa najbrž moramo ugotoviti, da sred- njeročni načrt ni dovolj jasen glede prednosti naložb. Ne moremo pa izha- jati le iz seznama želja. Kakor hitro vemo, da celjsko gospo- darstvo nima lastne surovinske baze, da se mora usmerjati v uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, ta po- datek terja drugačno dolgoročno na- črtovanje. Skrben dogovor zadužijo tudi načr- tovane negospodarske naložbe, čeprav je jasno, da mora Celje kar najhitreje dokončati dve tudi za celjsko območje pomembiii naložbi — tehniški center in družbeni center Golovec, če še tako žongliramo z besedami o stabilizaciji, si moramo priznati, da se skrivajo največje rezerve za trdnejše gospodar- jenje v realni in predvsem učinkoviti investicijski politiki^ ki upoštevajo za-, hteve po strukturnih spremembah v gospodarstvu, v večjem izvozu, v naslo- nitvi na domače surovine in reproduk- cijski material in v večji delovni stro- rilnosti, v boljšem delu. Celjski osnutek srednjeročnega na- črta razvoja bo moral te stabilizacijske cilje bolje naglasiti. Ob tem pa še ne- katere nujne naloge: boljšo samouprav- no organiziranost gospodarstva in vseh dejavnosti v občini, kvaliteten premik v znanosti in raziskovalnem delu, hitrejše oblikovanje družbenega sistema informiranja v občini, ostrejšo odgovornost v kadrovski politiki in jas- nejšo politiko v razvoju višjega in vi- sokega šolstva. Izhodišče v javni razpravi o srednje- ročnem načrtu celjske občine naj bo torej misel, da oblikujemo, dogovarja- mo plan stabilizacije. To, seve, ne more biti razlog za mlačno neambici oznost, za usihanje idej^ za premajhno zagnanost, za malo dela in razmišlja- nja. Prav nasprotno. JOŽE VOLFAND SLOVAN VRANSKO Gostinsko podjetje Slovan Vransko ima pod svojim okriljem gostišče Siovan, novo pivnico pred gostiščem in bazen. V zadnjem času so spo- znali, da brez primernih vlaganj v nove gostinske objekte ne bo šlo, zato so prav sedaj modernizirali svoje obrate. O tem in pa še o čem drugem smo se pred kratkim pogovarjali z direktorjem Ivanom Dernačem. NT: Tovariš Dernač, mor- da najprej nekaj besed za predstavitev vašega gostin- skega podjetja. I. Demač: »Naš osrednji in prav gotovo najbolj po- memben objekt je prav go- tovo gostišče na vranski av- tobusni postaji, kjer dnevno stoji več kot sto petdeset avtobusov. Vemo, da večina avtobusov prav na Vran- skem stoji po nekaj minut, da se odpočijejo šoferji, pot- nikom pa prav gotovo precej pomeni to, da se lahko ok- repčajo v našem gostišču. 2e dolgo smo se zavedali, da ni moč nuditi dobrih gostin- skih uslug v primeru, kadar stojita na postajališču isto- časno dva ali celo več avto- busov. Pred kratkim smo prav zaradi tega na dvori- šču pod kostanji uredili mini pivnico, ki je prav tako zalo- žena kot notranji lokal. Pod naše okrilje pa spada tudi kopališče z restavracijo, ki pa ga na žalost pozna bolj malo ljudi. Morda smo tak- šnemu stanju krivi tudi sa- mi, saj smo bazenu posve- čali bolj malo reklame.« NT: Lani ste preuredili go- stišče, letos ste zgradili novo pivnico. To je pmv gotovo veljalo precej sredstev ... I. Demač: »To je res, mo- ram pa reči, da smo tudi mi spoznali, da brez vlaganj v objekte ne bo šlo. Samo mw& pivnica nas je veljala okrog petintrideset milijonov starih dinarjev, približno prav toliko pa tudi lanska preureditev gostišča Slovan. Osemdeset milijonov pred- stavlja za naš dvaindvajset- članski kolektiv kar precej, sedaj pa vidimo, da smo prav storili.« NT: Ste morda že razmiš- ljali o gradnji kakšnega no- vega objekta? I. Demač: »Pri nas se dob- ro zavedamo pomena in vlo- ge nove hitre ceste, zato smo pri bencinski črpalki že ku- pili zemljišče, na katerem bomo v naslednjih letih zgra- dili nov gostinski lokal. Prav dobro namreč vemo, da bo- mo precej odvisni tudi od nove hitre ceste.« NT: Iz tega, kar ste pove- dali, bi imel človek občutek, kot da nimate kakšnih po- sebnih problemov ... I. Demač: »To bi seveda bil absurd. Problemi so. Lah- ko pa rečem, da v primer- javi s sorodnimi podjetji kar dobro delamo. Pravijo, da je gostinstvo rentabilno, če ustvari šest odstotkov ostan- ka od bruto dohodkov. Mi ta procent celo presežemo. Za ilustracijo naj omenim majhno »poslovno skrivnost«. Samo v mesecu juniju smo imeli okrog sedemdeset mili- jonov pTometa. Naša glavna težava je v po- manjkanju gostinskega kad- ra. Trenutno sicer štipendi- ramo štiri dijake na gostin- ski šoli, kar pa je še vedno premalo, da bi lahko normal- no delali. Upamo, da bomo lahko s primernim nagraje- vanjem končno rešili tudi ta problem.« NT: Delo pri ras zaposle- nih je prav gotovo zelo na- porno. Ste morda na kakšen način poskrbeli za rekreaci- jo delavcev? I. Dernač: »Temu smo prav gotovo posvečali premalo po- zornosti, vendar pa bomo zamujeno kmalu nadoknadili. Odločili smo se, da bomo kupili eno ali pa morda dve prikolici, ki bi ju postavili nekje ob morju ali pa v pla- ninah. Na ta način bo po- skrbljeno za letni oddih na- ših delavcev. Za sam© rek- kreacijo med letom pa na Vranskem ni problemov. Po- leti je vsem na voljo kopali- šče, igrišč .pa je v kraju itak dovolj.« NT: Načrti za prihodnost? I. Demač: »Omenil sem že gradnjo novega, gostinskega objekta pri bencinski črpal- ki, v okolici bazena,namera- vamo postaviti camp prostor, nujno potrebno pa bo urediti tudi ogrevanje vode v kopa- lišču. Vsekakor pa se bomo še naprej trudili za to, da bomo, kolikor se bo "le dalo, lahko gostom nudili čim boljše gostinske usluge.« JANEZ VEDENIK BRASLOVŠKO JEZERO UREDITI OKOLJE Braslovško jezero je ena izmed tistih turističnih točk Savinjske doline, ki je soraz- merno dobro obiskana, ima veliko dobrih strani in nekaj tudi slabih. O dobrih in slabih straneh pa lahko najbolje po- vedo gosti sami, zato smo jih povprašali o tem. IVAN TOMAŽIN, Celje: »Na Braslovško jezero prihajam z družino večkrat. Mislim, da je jezero odlično locirano, na to se namreč spoznam, ker sem geograf. Okolica je lepa: gozd, na eni strani, na drugi travnat breg, potka ob jeze- m. V jezeru se je mogoče tudi kopati, saj je voda čista in topla.« IVAN KONR.4DI, Celje: »Si cer pridem kdaj na jezero, vendar bi lahko bilo dosti lep- še. Jezero je na lepem kraju, je pa neurejeno, voda je uma- zana, okolica zanemarjena. Voda je za kopanje povsem neprimerna, saj sem v jezeru videl "celo žabe. Lahko se si- cer ribari, toda to ni vsako- mur zabava. Mislim, da bi bi- lo urejeno jezero za goste mnogo bolj vabljivo.« ZVONKA DOBNIK, Bra- slovče: »Sem vodja tega go- stinskega obrata. Imamo si- cer kar dovolj gostov, prizna- ti pa moram, da bi jih bilo več, če bi bilo jezero lepše urejeno. Nekaj so tudi že ob- ljubljali, pa ni bilo nič. Naše osebje se trudi, da bi bili go- stje čim bolj zadovoljni. Na razpolago imamo skoraj vsa jedila, ki se lahko na hitro pripravijo in tudi pri pijači smo malokdaj v zadregi.« T. TAVČAR ^^^^ ^^^^^p ^^^^^ ^^^^H ^H^^^^^^l^^ ^ §t. 30 — 31.]uiij 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 ORGELSKI RECITAL HUBERTA BERGANTA Letošnje poletne prireditve teče- jo z izrednim uspehom. Množično obiskanemu večeru folklole v me- stnem parku je sledil imeniten kon- cert Slovenskega godalnega kvar- teta, v soboto dne 16. avgusta pa je pred nami orgelski recital moj- stra Huberta Berganta. Umetnik se je rodil 13. novem- bra 1934 v Kamniku, orgle in kla- vir je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, poleg tega pa še umetnostno zgodovino na Filo- zofski fakulteti. Diplomiral je iz vseh treh predmetov, leta 1963 pa končal še podiplomski študij iz orgel v Ljubljani. Izpopolnjeval se je na Dunaju in še tam diplomiral na Akademiji za glasbo in upodab- ljajočo umetnost. Hubert Bergant je koncertiral v Beogradu, Udinah, Gorici, Trstu, Zagrebu, Dunaju, Aosti, Foglianu, Gradcu, Leningradu Odesi, Coven- tryu, Bakuju, Lvovu, Rigi, Talinu, Trentu, Torinu, Sulmoni, Melku, šibeniku, Innsbrucku, seveda tudi v Ljubljani, Mariboru in Celju. Imel je turnejo po Sovjetski zvezi, nastopal pa je tudi kot solist z Lovrom Matačičem v »Glagolski maši« na Dubrovniških poletnih igrah in na Festivalu v Riminiju in še drugod. Njegov repertoar obsega pred- vsem dela starih mojstrov, moj- strov romantike in sodobnih skla- dateljev. Na koncertu 16. avgusta bomo slišali dela Pachelbelai Zipolija, Da- quina in Bacha. Gotovo bo tudi večer izredno umetniško doživetje, in smo pre- pričani, da ga bo prišlo poslušat lepo število ljubiteljev orgelske mu- zike. ZORAN VUDLER FLOSARSKI BAL VSEPRIPRAvi V JLijubnem ob Savinji je vse pripravljeno za pričetek osrednje zgornjesavinjske tu- ristične prireditve, znane pod imenom Flosarski bal, ki bo v nedeljo 3. t. m. Tudi le- tošnjo prireditev, ki je že petnajsta, je organiziralo do- mače turistično društvo v so- delovanju z ostalimi društvi v kraju ter pod pokrovitelj- stvom dveh podjetij: GLIN iz Naza.rja, ki je odigralo vlogo »botra« že lani in pod- jetje NIVO iz Celja, ki je letos prvič prevzelo tu funk- cijo in s tem pripomoglo, da ta zanimiva in atraktivna tu- ristična manifestacija morda zaradi denarnih težav ne bi padla v vodo. »V Ljubnem bo praznično že v soboto, ko bo dopoldne športno sre- čanje v odbojki in košarki med sindikalnima organiza- cijama obeh p>odjetij -— pok- roviteljev,« nam je povedal predsednik turističnega dru- štva Ljubno Stanko Miklavc. »Zvečer pa bomo predvajali turistipni film z naslovom »Veselo med flosarji, vodarji in gozdarji«. Nedelja se bo pričela z budnico po dolini, ob devetih pa bo rokometna tekma med Olimpijo in do- mačim moštvom. Osrednja turistična prireditev pa se bo pričela ob 14. uri, ko bo svečana pKJvorka flosarjev, vodarjev, gozdarjev, športni- kov in ostalih na prireditve- ni prostor v Vrbje ob Savi- nji. Sledil bo najatraktivnej- ši del, to je udiranje »flosa«, krst na vodi in vožnja na »flosu«. Po osrednji priredit- vi se bo pričela zabava, ki bo trajala še pozno v noč.« Prireditelji so rnieii letos v načrtu tudi nekaj novosti, ki bi celoten program priredit- ve še popestrile in obogatile z narodnimi motivi. »Pomanj- kanje časa in sredstev pa nas je prisililo, da smo del načrtov opustili,« je dejal Stanko Miklavc. »Tako ne bomo mogli, kot smo želeli, prikazati v povorki kmečke- ga turizma. Novost i>a bo miniaturni prikaz celotne plovbe, tako imenovane ,mit- rovške rajže'.« Turističnim delavcem na Ljubnem je torej pripravljal- ni del flosarskega bala lra.r lepo uspel, to lahko rečemo že zdaj. Upajmo, da bomo lahko isto trdili tudi v po- nedeljek, ko bo končana že celotna prireditev. Organiza- torji se najbolj bojijo slabe- ga vremena, ki bi lahko vse pokvarilo. Sicer pa računajo, da se bo v nedeljo na Ljub- nem zbralo od šest do osem tisoč ljudi. Seveda pa je organizacija flosarskega bala samo ena od dejavnosti turističnega društva Ljubno. »Smo med pobudniki akcije za očišče- nje okolja v kraju,« pravi Stanko Miklavc, »saj želimo gostom tisto, kar v mestih najbolj pogrešajo in zaradi česar tudi prihajajo k nam, to je čist zraic in zdravo oko- lje. Za lepši videz kraja or- ganiziramo ' tekmovanje za najlepše rože in najbolj ure- jeno hišo, saj vemo, da je to zelo pomembno za vtis, ki ga dobi turist o nekem kra- ju. Ce mu bo všeč, bo prišel drugo leto spet... Poleg te- ga skušamo organizirati tudi kmečki turizem, saj se za- vedamo, kako bi lahko uspe- li na tem področju.« »Glavni problem, s kate- rim se spopadamo, pa je problem organiziranega tu- rizma v kraju. Vsem, ki se bavijo z oddajanjem turistič- nih sob in drugimi uslugami, skiišamo dopovedati, da brecs organiziranega turiama ni pravega turizma, ki bi lah- ko nudil gostu res največ in ki bi seveda prinašal tudi največji dohodek. Vse prepo- gosto pa naše prepričevanje naleti na gluha ušesa, kar je seveda velika škoda, še posebno če pKDmislimo, da ima Ljubno vse pogoje, da postane še bolj znano turi- stično središče v Zgomjesa- vmjski dolini,« je zakljiičil Stanko Miklavc. Mm/^J. KOEOSEO, POPUST NA SEJMU? Poslovno združenje za obrt in gostinstvo Forma- tor v Celju je predlaga lo Izvršnemu svetu občin- ske skupščine, da v dneh trajanja celjskega obrtne- ga sejma oprosti plačeva- nja prometnega davka vse blago, ki bo razstavljeno in prodano na sejmu. Ce bo izvršni svet ta pred- log sprejel, bodo na obrt- nem sejmu prodajali ce- neje. LUČE: RAJANJE v nedeljo, 10. avgusta, bo v Lučah od 9. do 20. ure razstava lovskih tro- fej in ročnih del, popol- dne ob 16. uri pa se pri- čne turistično rajanje. Najprej bo nastopil pev- ski zbor iz Luč, nato duet in trio citer, tretja točka pa bo zelo zanimivo tek- movanje predic. Po konča- nem programu bo prijet- na zabava. Na voljo bodo tudi domače specialitete. ZAHVALA Vsem, ki ste pospremiiJi našo teto Terezijo Grobelnik na njeni zadnod p>oti v Žalcu, dne 23. julija, ji darovali cvetje ali drugače počastila njen spomin, izrekamo iskreno zahvalo Družini Grobelnik in Arko FRANC KUMER OBRAZI Se še spominjate tistih naših dni, ko smo na mno- ge tovarne vgradili spo- minske plošče z napisom: ... »s tem dnem se je ure- sničila Leninova — tovar- ne delavcem!...« V Celju je bilo to 23. februarja 1950. leta v Pli- narni vodovod in prvi predsednik delavskega sveta, prvega samouprav- nega organa Celja, je bil FRANC KUMER^ doma iz Pečovnika. Kot sam pravi, je doma iz številne družine iz Pe- čovnika. Oče je bil maj- hen hribovski kmet. Umrl je, ko Francu še ni bilo polnih pet let. Torej že od mladosti ne z rožicami po- stlana pot ga je vodila v svet dela in preizkušenj. Uspel je končati tedaj me- ščansko šolo. Razmere so ga silile v odločitev, da pride čimprej do svojega kruha. Zato je šel v uk in še danes je s srcem in dušo vodovodar, čeprav je zdaj vodja kotlarn v Plinarni vodovod v Celju. Pred vojno je delal v pod- jetju Mestni vodovod, ki je sodil nekako pod obči- no. Franc Kumer^se spomi- nja tistih dni, kot bi bilo vse skupaj ie včeraj. Brez pomislekov, realno, kakrš- no je pač življenje, pri- poveduje o stvareh, ki so bile zanj in za mnoge živ- ljenjskega pomena. Na primer to, da je delal pri Mestnem vodovodu. Tam so bili delavci, ki jim socialistična misel ni bila tuja, saj so prišli v to podjetje kot odpuščeni zaradi štrajkov iz emajlir- ke in drugod. Tako se je Franc med njimi hitro navzel napredne misli, ki jo goji v sebi odkar hodi po tej zemlji. Ker so ga v podjetju potrebovali, so ga budno pazili tudi med vojno, a je leta 1944 kljub vsemu šel v partizane. Po vojni so ga tudi na željo pod- jetja takoj mobilizirali in spet je opravljal svoj pri- ljubljeni poklic. Ni na- ključje, da je bil prvi predsednik prvega delav- skega sveta v Celju. Zato je bil pred dnevi ob celj- skem občinskem prazniku deležen posebne časti. Do- bil je priznanje samoup- raljalcu. Sicer pa je do danes opravljal v Plinarni vodo- vod vse važnejše funkcije v samoupravnih in druž- beno političnih organih. Svoje moči, delo in za- vest pa razdaja tudi tam, kjer - živi. Je predsednik krajevne skupnosti Pod gradom in v zadnjem ča- su s pomočjo svojih kra- janov uspešno vodi akcijo za ureditev kulturnega doma v Pečovniku, ki je bil toliko časa v dokaj nezavidljivem položaju. Tudi 9 trgovino imajo probleme in vse to skuša Franc Kumer s svojimi krajani urejevati, posto- poma, a pošteno in ne samo od danes do jutri, ampak za dalj časa. Bori se za trajne vrednote v naši družbi. Kot vedno. Doma in na delovnem me- stu. Z mirno, a jasno in trdno zastavljeno besedo. DRAGO MEDVED 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 30 — 31. julij 1975 OBVEŠČANJE — DOGOVARJANJE — SPORAZUMEVANJE — ODLOČANJE — OBVEŠČANJE — DOGOVARJANJE - OK ZSMS SLOV. KONJICE PRIPRAVLJENI SO DELATI Mladi v konjiški občini stojijo trenutno pred zelo pomembnimi in odgovornimi nalogami. Tukajšnja Ob- činska konferenca Zveze socialistične mladine si je namreč letos zastavila delovni program, ki ne ostaja več na nivoju mladinskih akcij, ampak ima veliko šir- ši družbenopolitični obseg. O tem programu in sploh o delu konjiške mladine smo se pogovarjali z Ivanom Kodričem, sekretarjem Občinske konference ZSM Slo- venske Konjice. Za začetek smo ga zaprosili, naj nam nekoliko po- bliže predstavi naloge, ki si jih je zadala letos njihova organizacija. »Glavna naloga, ki smo si jo zastavili letos, je vse- kakor sodelovanje pri izvajanju stabilizacijske pohtike v občini,« je dejal Ivan Kodrič. »To smo na razširje- ni seji predsedstva obravnavah kot primarno akcijo vseh osnovnih organizacij, ki sestavljajo našo občinsko konferenco ZSMS. Akcijo smo usmerili zlasti na naslednja področja: na- daljnja krepitev in uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih združenega dela, v krajeraih skupno- stih, samoupravnih interesnih skupnostih in družbeno- politični skupnosti. Postavili smo zahtevo, da se v vseh sredinah izdela ocena vključenosti posameznih TOZD v mednarodno trgovinsko menjavo. Povsod je treba posvetiti pozor- nost naraščanju cen, ki vpliva na visoko stopnjo infla- cije. V vseh TOZD je treba analizirati, ah so vse inve- sticije v toku in ali so zagotovljena sredstva za nji- hovo kritje. Zavzemati se moramo, da družbena proizvodnja ne bo naraščala zunaj predvidenih okvirov in za to, da se v vseh organizacijah združenega dela, krajevnih skup- nostih in samoupravnih interesnih skupnostih na pod- lagi obstoječih gospodarskih razmer pripravijo krat- koročni in dolgoročni programi in ukrepi. Zavedamo pa se seveda, da je to zahtevna in od- govorna naloga vseh socialističnih sil v naši družbi.« Kako pa se mladina v konjiški občini vključu.je v SZDL in njeno delo? »Kljub določenim težavam menim, da je Zveza so- cialistične mladine Slovenske Konjice oziroma njeni člani aktivna v skoraj vseh organih SZDL, tako v sami občinski konferenci kot tudi v posameznih krajevnih skupnostih. Kot podatek naj navedem, da je od 60 čla- nov, kolikor jih šteje občinska konferenca SZDL, 12 mladincev. Zato lahko rečem, da smo na tem področju kar aktivni, kljub določenim kritikam, ki prihajajo iz posameznih krajevnih skupnosti, kjer še ni v celoti zaživel naš samoupravni delegatski sistem, kjer še ved- no podcenjujejo delo mladih in jim še ne zaupajo po- membnejših in odgovornejših nalog. Vendar je mladina pripravljena sodelovati v vseh akcijah, ki jih organi- zira SZDL, samo da jo je treba pravilno pritegniti, za- interesirati, kar pa spet ni naloga, samo Občinske kon- ference ZSM ampak vseh socialističnih sil v organiza- cijah združenega dela ter v različnih društvih in orga- nizacijah na terenu.« Kako pa je z idejnopolitičnlm izobraževanjem mla- dih v občini? »Komisija za idejnop>olitično iaobraževanje je izdela- la poseben program, ki je usklajen z delovnim progra- mom Delavske univerze Slovenske Konjice, saj vsa predavanja organiziramo v sodelovanju z njo. Trenutno prevladuje na področju idejnega izobraževanja v naši občini nekakšno mrtvilo, kar pa opravičujemo s tem, da je zdaj čas počitnic in je tako težko organizirati tako predavatelje kot predavanja sama. Mislim pa, da bo akcija idejnega izobraževanja v polnem zamahu stekla v zimskem času. V času od 22. do 28. avgusta pa republiška konferenca ZSMS organizira mladinsko po- letno politično šolo v Ijjubljani in iz naše občine se je bo udeležilo šest mladincev, od katerih pričakujemo, da bodo kasneje v veliko pomoč *pri našem nadaljnjem delu.« Za konec pa še morda nekaj o problemih, s kate- rimi se najpogosteje srečuje celotna vaša organizacija in katere so težave, ki najbolj pogosto tarejo posa- mezne osnovne organizacije ZSMS v kon.jiški občini? »Nekih specifičnih problemov, ki jih ne bi imele ostale občinske konference v naši regiji, nimamo. Vse- kakor pa je največji problem pri našem delu finančno stanje in smo zato delno onemogočeni pri organizira- nju prireditev, ki terjajo materialna sredstva. Proble- mi pa, ki se pojavljajo v posameznih osnovnih organi- zacijah, predvsem tistih v krajevnih skupnostih, so pomanjkanje prostorov za delo in seveda denarja. Os- novne organizacije ZSMS v delovnih organizacijah pa teh problemov povečini nimajo.« MIRAN KOROŠEC SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO ICENIlT IN SKLENILI V sredo je bilo v La- škem deveto zasedanje vseh treh zborov skupšči- ne občine Laško na kate- rem je ena osrednjih točk dnevnega reda bila ocena gibanja gospodarstva in uresničevanje ciljev druž- benoekonomske politike v občini. Delegatje so so- glasno sprejeli resolucijo o uresnič©vaaxju takšne družbenoekonomske EK>h- tike, ki bo skušala odpra- viti vse n^ativnosti v našem gospodarstvu, pri čemer so opozorili pred- vsem na nizko produktiv- nost dela, visoko stopnjo inflacije ter na neugodno razmerje izvoza in uvoza. V razprava pa so pK>uda- rili, da je potrebno reso- lucijo čimprej preliti v dejanja in je zato nujno sodelovanje vseh. Pri ure- sničevanju ciljev resoluci- je, so opozorili delegati v svoji razpravi, ne smemo čakati drug na drugega. V sklopu odgovora na vprašanje delegata iz Ra- deč o prekinitvi del na iz- gradnji prizidka osnovne šole v Radečah, so obrav- navali tudi problematiko financiranja investicij v osnovno šolstvo. Gračlnja prizidka Oš v Radečah se je namreč prenehala, ker sklad za financiranje druž- benih dejavnosti v laški občini nI mogel zagotoviti dovolj sredstev. Z reso- lucijo o bodoči F>olltiki iz- vajanja programa investi- cij na področju osnovne- ga šolstva je bilo nam- reč predvideno, da bo re- publiška izobraževalna skupnost sodelovala s 50 odst. udeležbo v obliki dolgoročnih kreditov, a teh sredstev ni zagotovila. Tako se je ustavila grad- nja v Radečah, kjer gro- zi še izgrajenemu delu propad, zataknilo se je pri telovadnici v Laškem. Delegati so na svojem za- sedanju tako sklenili opo- zoriti republiško izobra- ževalno skupnost, da z večjo zavzetostjo rešuje probleme na področju šolstva. Prav tako pa so opozorili tudi delovne or- ganizacije, ki niso izpolni- le svoje obveznosti. Poleg številnih drugih odgovorov, so delegati na svojem zasedanju izvede- li tudi, da bodo stanova- nja v novih blokih v De- brem vseljiva novembra. Tako je vsaj zagotovila samoupravna stanovanjska skupnost. Na zasedanju skupščine so med drugim sprejeh tudi odlok o usta- novitvi občinske straže, ki naj bi nadzorovala izvrše- vanje predpisov o javnem redu in miru ter ureje- nosti naselij. Imenovali so tudi novega člana iz- vršnega sveta, ker je do- sedanji član. Stane Plan- der odšel na novo delovno mesto. Novi član Rudi PODBREGAR je bil hkra- ti imenovan tudi za načel- nika za splošne zadeve in družbene službe. Vsi trije zbori skupščine občine Laško so dali na svojem zasedanju prizna- nje Turističnemu društvu Laško in Pivovarni Laško za organizacijsko in pro- gramsko izredno dobro pripravljeno tradicionalno turistično prireditev Pivo in cvetje. Po končanem zasedanju sta se sestala tudi zbor krajevnih skupnosti tn zbor združenega dela. ki sta med drugim sprejela odlok o komunalni ureje- nosti in zunanjem izgle- du naselij. Zbor združene ga dela pa je na svoji se- ji sprejel tudi odlok o prenehanju veljavnosti od- loka o odstotku prispev- ka, ki ga plačujejo gospo darske organizacije v skupne rezerve gospodar- skih organizacij občine Laško. PAVČNIK BOŽENA SEJA IZVRŠNEGA SVETA MOZIRJE ZA BOLJ ČISTO OKOLJE Na zadnji seji Izvršnega sveta občinske skupščine v Mozirju so razpravljali o predlogih odlokov o po- trditvi zaiključnega raču- na občine za preteklo le- to in o zaključnih računih občinskih sldadov. Skle- nili so jih predložiti skup- ščini v potrditev. Izvršni svet je nadalje sklenil umakniti predlog odloka o spremembi višine pro- metnega davka in z njego- vo razpravo počakati tako dolgo, dokler ne dobijo odgovora republiškega iz- vršnega sveta o tem, ali tudi ta odlok sodi med ukrepe stabilizacijske po- htike. Pristojnim službam pa je naročil, da pripra- vijo vse potrebno, da bi jeseni ustanovili samo- upravno interesno skup- nost požarnega varstva. Izvršni svet mozirske ob- čine pa je na tej seji ob- ravnaval tudi dve, za mo- zirsko občino pomembni informaciji: o kadrovski problematiki upravnih or- ganov in o problematiki sanitarnih ter naravo var- stvenih pogojih v občini. Za občinski upravni or- gan je značilno, da jim nenehno primanjkuje stro- kovnih delavcev, čeprav doslej delo tega organa zategadelj ni bilo nič manj ažurno. To pove tu- di podatek, da je, po dveh mesecih le še 2,6% upra- vnih zadev nerešenih, do- čim znaša ta odstotek v republiki 4,5%. Zaskrb- Ijiije pa dejstvo, da niso zasedena ključna delovna mesta, kot na primer, za gospodarske zadeve in ekonomske analize, za pravne zadeve in samo- upravno sporazumevanje, za komvmalne in stano- vanjske zadeve. Nimajo urbanističnega in gradbe- nega inšpektorja in še več drugih, brez katerih ob- čina ne bo mogla zado- voljivo poslovati, še zlasti zdaj ko se s stabilizacij- skimi ukrepi zaostrujejo pogoji gospodarjenja. Mi- mo tega, da jim primanj- kujejo strokovnjaki pa se občina bori še s pomanj- kanjem sredstev celo za valorizacijo osebnih do- hodkov obstoječih kadrov. Očitno se izvršni svet za- veda težine problema, saj je med drugimi sklepi za- vzel tudi stališče, da je za prihodnje leto v proraču- nu potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, da bi bilo sploh možno manj- kajoče strokovnjake do- biti. Sicer izvršni svet ne bo mogel obvladovati eko- nomske problematike in ne zadovoljevati potreb združenega dela in obča- nov. Ko je izvršni svet raz- pravljal še o drugi po- membni problematiki je sklenil zahtevati odločnej- še ukrepanje pristojnih inšpekcij, zlasti sanitarne, da se zavaruje zdravstve- na neoporečnost v pro- metu živil in da se okre- pi varstvo narave, ki je zdaj ogroženo ne le z industrijskimi odplakami, temveč tudi s številnimi neurejenimi greznicami, odtoki hlevskega gnoja in drugim. Tako stališče je iz^^ršni svet sprejel zato, ker na- rašča število divjih odla- gališč smeti. Zaenkrat imajo v občini urejen od- voz smeti le v Mozirju in Nazarju, vendar se obča- nom zdi, da komunalna organizacija Javne napra- ve iz Celja ne skrbi do- volj za odlagališča smeti v Lokah, ki lahko posta- ne žarišče nalezljivih bo- lezni, najmanj pa je v okras prizadevanjem za varstvo narave in okolja, čeprav so v Nazarju eno izmed dveh temeljnih vprašanj rešili (GLIN-to- vama ivemih plošč je za- jezila onesnaževanje z od- padnimi snovmi z name- stitvijo nove čistilne na- prave) pa v kraju, kjer sploh ni kanalizacije sta- nje ni zadovoljivo. Ostale so namreč individualne, eno ali dvopretočne gre- znice, izlivi iz hlevov, de- tergenti in odpadna olja vse to se neposredno izli- va v zemljo, ki ob večjem nalivu, teh pa letos ne manjka, delujejo kot na- ravni zbiralniki. Zato udarja takrat vsa ta ne- snaga v kleti. Prizadevanja mozirske- ga izvršnega sveta so za- to razumljiva. Manj ra- zumljivo pa je, da se kra- jani Zadrečke doline upi- rajo organiziranemu od- vozu smeti, čeprav bi jih enkratna investicija za posodo veljala borih 500 dinarjev. Ta kratkovidnost pa se bo maščevala sa- mim krajanom, saj turiz- ma ne bo mogoče razvi- jati na nekdanjem slove- su, če zdaj ne bodo po- skrbeli zlasti za zdravo in čisto okolje. • B. V. MOZIRJE Foto: D. Medved št. 30 — 31. Julij 1975 NOVI TEDNIK — stran T VERA PRISTOVŠEK-FIŠER TUDI MODERNO JE LEPO 2e zdavnaj bi morali pisa- ti o njej. Pravi, da se je ro- dila pred mnogimi leti v Gor- njem Gradu, kjer so imeli mesarijo in gostilno, še prej pa pekarno. Čeprav ni nobe- na skrivnost, da je še na moč vedra in krepkega duha, ji marsikdo ne bi prisodil osem križev, ki jih v resnici nosi. Letos je praznovala ta viso- ki jubilej in letos je ob celj- skem občinskem prazniku prejela zasluženo šlandrovo nagrado. Zato tudi beseda z njo za Novi tednik. — Pravite, da ste se rodili pred mnogimi leti v Gornjem Gradu. Domala vse življenje ste delali na pošti, v Celju, Ljubljan'i in spet v Celju. Ka- ko ste začeli s slikarstvom, ki je tako nedeljivo z vašo osebnostjo in vsem, kar ste naredili. — Že kot otrok sem rada rr>alala in čečkala. V šoli še posebno. V družini sicer nihče ni bil slikar, vsaj bolj na veliko ne. Ja^; se nikogar ne spominjam, ki bi to počel. Ko sem šla iz Celja v Ljublja- no na pošto v službo, sem bila še dve leti v privatni sli- karski šoli, kamor smo hodi- li šantl, Stemen, Kregar, šu- bic. Najbolj všeč mi je bil Stemen, zato sem še nekaj časa ostala v njegovem ate- ljeju. Zanimivo je to, da so v vseh šolah takrat največ učili F>ortret. — Tudi po vaših delih so- deč vam je portret najbližji. Kaj čufite ob slikanju obra- za, ob slikanju človeka. Si ga kdaj v sebi skušate notra- nje analizirati, si ustvariti mnenje o njem? — Ah, jaz se z modelom samo pogovarjam. To pa zato, da mi ne zadrema. Vsi posta- nejo namreč čez čas tako dre- mavo utrujeni. Je enkrat pn- šel k meni možakar. Sem ga povabila, da bi ga slikala, ker je bil zanimiv. Nekakšen me- šetar. V ateljeju je bil pribli- žno šestkrat. Ko sem končala delo je hotel imeti kar šest slik. Najbolj luštni so otroci, čeprav jih je težko obdržati mirne in zbrane za portreti- ranje. Sem enkrat rekla eni punčki, ki je bila stara pri- bližno tri leta, naj me pogle- da, da bom lahko naprej de- lala, Pa je odkimala, "da me ne bo pogledala — si grda, je rekla! — Preko petdeset let že slikate. Kaj vam pomeni bar- va, lahko katero izflvojite od ostafth? — Sem realist in tako tudi slikam. Skušam biti čim bolj verodostojna s tistim, kar slikam. Pri krajinah imam bolj »korajžno« potezo, pri portretu pa že moraš oiti se bolj dosleden. Barve so mi vse enako všeč, ker jih vse enako potrebujem pri svojem delu. Morda, morda, bi bila modra malo bolj zanimiva. Ko sem bila mlada, sem bila blondinka, pa so rekli, da tudi sicer blondinkam »paše« modra barva. — 2e od 1949. leta pri Pre- šernu učite nove generacije slikarjev amaterjev. To je ve- liko delo, največkrat premalo plačano in upoštevano. Le- tošnja Slandrova nagrada je oddolžitev za ustvarjalni na- por, ki ga vlagate tudi za us- pehe drugih. Kdaj vam .je najteže pri tem delu? — Najteže je učiti tisto pla- stično risbo. Obris še vsakdo nekako nariše. Samo dalje je treba, tu pa se zatika. Tu je že potrebno znanje, samo dobra vOlja je premalo. Pa mladi bi kar radi imeli vse na razstavi, kar prvi dan na- rišejo. — Znano je, da hodite na vse likovne razstave, kar jih je pri nas, v Ljubljarfi. Kate- re vas na,)bolj pritegnejo? — Uh, bila sem na zadnjem grafičnem bienalu. To je groz- no. Je tam ena nemogoča ba- bnica narisana, še brez nog pa je naslov »Popolna žen- ska«. Pa grda ko ne vem kaj. Grozno (Reče gruoza). Sicer mi je pa tudi kaj modernega všeč. — A \am je všeč Picasso? — Ta pa ne. Je zelo bogat, vsi ga častijo, dela pa (gruo- zno). — Kaj je za vas moderno? — Na primer naši impre^ sionisti. Jakopič, Jama, Ster- nen, Grohar. V njihovih sli- kah je zrak, so barve, vse ži- vi. Pri Jakiju so mi všeč bar- ve, drugače pa mi ni všeč. Tudi Jakac je odličen, čeprav ima same grafike. Všeč mi je Lavrenčič, čeprav je moderen. — Kaj menite o razstavnih prostorih v Celju? — So lepi, samo premalo jih je. Lepo bi bilo, če bi sli- kar lahko razstavljal takrat, ko ima opus za seboj, ko ima pripravljena dela. Tako pa ča- kaš, kombiniraš. Pa tudi ga- lerijo bi že lahko imeli, smo dovolj veliko mesto. — Vedno ste tako vedri. Ka- ko vam to uspeva? — Sem že stara. Ko pa sem bila mlada, sem dolga le- ta telovadila pri Sokolu. Pa vedno sem delala, še danes ne vem, kaj je to dolgčas. A boste en seri? — Vi ga ne boste? — Ne, ne pijem. Tudi vina ne. — A zaradi zdravja ...? — Ne, mi ne »paše«. Čeprav sem iz gostilne doma. Mama nam otrokom niso dali nikoli piti alkohola. Potem še pove, kako ji je župan zadnjič v škofji vasi prinesel nagrado po stopni- cah, ker sama težko hodi, pa kako so ji dali parazol, da je bila v senci. .. Ko sem jo poaneje na vrtu slikal in ji obljubil, da jaz lahko njej naredim šest slik, je rekla: Jej, kaj bojo pa sosedi re- kli. Gruoza. DRAGO MEDVED LETO VARSTVA SPOMENIKOV DIVJE GRADNJE Na videz se zdi čudno, da moramo v naši rubriki ob letu varstva spomenikov govoriti tudi o črnih grad- njah. Le kakšno zvezo ima to s spomeniškim var- stvom? če ponovimo, kar je bilo že tolikokrat izrečeno in napisano, da spomenik lahko živi in diha samo v okolju, za katerega je bil ustvarjen in da zato ob ar- hitekturnih spomenikih vselej varujemo tudi njihovo neposredno okohco, se nam pokaže stvar v drugačni luči. Pred kratkim je zavodu za spomeniško varstvo nekdo poslal pismo in ob pismu fotografijo, ki jo ob- javljamo. Povprašal je, če smo dali k tej gradnji svo- je soglasje! Gre za gradnjo ob vznožju slovitega pozno- baročnega sv. Roka, ki skupaj s kapelicami ob poti, ki se vije po pobočju hriba, sodi med naše najbolj prominentne spomenike, znane tudi izven meja naše domovine. Gre za gradnjo, ki zastre pogled na spo- menik, o katerem je bila že napisana obsežna litera- tura in o katerem je pred časom izšel tudi spome- niški vodnik. In povrhu vsega leži spomenik v občin- skem središču, torej tik pred nosom inšpekcijskih služb, ki bi morale gradnjo pravočasno ustaviti. Od- več je, da bi objavljeno sliko komentirali, saj govori sama. Nova gradnja, naj je že nastaJa s soglasji aH brez njih, je v dobršni meri razvrednotila neposredno okolje enega naših prvorazrednih spomenikov in s tem sam spom.enik. Zanjo ni nobenega opravičila. Lahko nas je samo sram, da to dopustimo. I. S. PO SLEDI ŠOLSKE KRONIKE 4 GORENJE NAD ZREČAMI Kronika je pisana z besedami tedanjega kronista šolskega upravitelja LUDVIKA PEVCA, zato stavki niso v narekovajih, kot jih sicer premi govor zahteva. Nekatere stavke sem do- dal sam, a samo za povezavo in logično vez med časovnimi razdobji. Objavljen je samo del kronike, ker je cela preobširna, pa tudi v celoti ni tako zanimiva. Za objavo je odlomke pripravil DRAGO MEDVED, JANEZ KOPRIVNIK Kronist piše o domačinu Janezu Koprivniku. Hiša. kjer je živel, še danes stoji in je na njej spo- minska plošča, ki so jo nekaj let po osvoboditvi pritrdili na hišo. Janez Koprivnik je imel zelo rad svoj domači kraj in se mu pozneje, ko je postal profesor tudi veliko posvetil. Sad tega dela so knji- ge, ki jih je pisal o Pohorcih. o kmečkem življe- nju. Zanimivo je to, ko kronist omenja njegova osnovnošolska leta v Gorenju, kjer je tedanji uči- telj, ki je učil Janeza Koprivnika večkrat dejal, kako nenadarjen in nič kaj pripraven za knjige — da je ta Janez. Toda v tem primeru najbrž ne bo držal star in večkrat preizkušen pregovor, ki pra- vi: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. Najbolj verjetno pa bo to. da tedanji učitelj ni spoznal svo- jega učenca in njegovih sposobnosti, saj v tistih letih nisi kar tako prišel do profesorskega ime- novanja. Janez Koprivnik je umrl 1912 leta v Ma- riboru. Zanimivo je tudi to, da kronist nič drugega ne opisuje o njem ob tej letnici smrti kot to, da... »je svoj domači kraj iskreno ljubil in zadnji čas pred smrtjo vedno o njem govoril. V svoji oporoki je zapustil 200 kron ubogim na Kuni- 9undi.rganizirali Ob- činska konferenca ZSMS in konferenca ZSM — kasar- ne Jožeta Meniha-Rajha. V organizaciji programa m plesa je v veliki meri sodelovala tudi mladina iz Ce- lja in JliA. »To je bila proslava, katero smo pripravil izključno mladi iz Celja in JLA,« je dejal Srečko Cen- trih, vodja proslave. Proslava se je začela s pozdravnim ^'jvoix>m Bel- oer Urške Nato so se zvrstili recitatorji, kateri so med glasbo z izbrano ;^ovaisko besedo osvetlila naš vseljiidskii boj proti okupatorju, Na koncu kulturnega programa je m zabavo poskr bel ansambel kasarne Jožeta Meniha Rajha iz C^lji^ ki si je v zadnjem času pridobil veliko občudovalcem- in poslušalcev B, I oobrovlje: slovesno za dan vsjaje V počastitev Dneva vstaje in tridesete obletnice (jsvoboditve sta krajevni organizaciji Zveze borcev in SZDL Braslovče priredili prejšnjo nedeljo na Dobrov- Ijah tovariško srečanje borcev in mladine. Ob tej pri- ložnosti se je pri Ramšakovi domačiji, kjer je bdla slovesnost, zbralo veliko število ljudi, med di-ugimi pa so bili prisotni tudi najvišji predstavniki di-užbenopoli- tičnih organizacij žalske občine, Siavnojitni govor na srečanju je imel sekretar Izvršnega odbora SZDL Bra- slovče Filip Lesjak, učenci osnovnih šol Braslovče m Letuš pa so nato izvedb krajši kulturni program. Sre- čanje je potekalo v zelo prijateljskem vzdušju in se je zavleklo še pozno v večerne ure M, K zb braslovče: dobrodošla nagrada Kot smo že poročali, je med letošnjimi občinskim: nagrajenci ob prazniku občine 2alec tudi Krajevna organizacija Zveze borcev Braslovče člani te organi zacije pa so se že odločili, da bodo prejeto denarne nagrado kar najbolj koristno uporabili. Tako bodo de. tega denarja vložili v ureditev stalne razstave NOB, ki jo nameravajo v sodelovanju s celjskim Muzejem revo lučaje odpreti v braslovškd osnovni šoU. En del po darjene vsote pa nameravajo porabiti za ureditev neka terih spomenikov NOB v svoji krajevni skupnosti. Ob činska nagrada je torej za braslovško organizacijo ZB še kako dobrodošla! M, K, dobje: v nedeljo spet živahno Medtem ko so prejšnjo nedeljo v Dobju pri Planini uprizorili znano Finžgar j evo ljudsko igro Divji lovec, nameravajo prihodnjo nedeljo, 3. avgusta, prirediti in z najrazličnejšimi zvrstmi javnega nastopanja, t^c movanja se lahko udeleži vsak, ki ima veselje do petja igranja, recitiranja in sploh do javnega nastopanja, Dt zdaj so se prijavili že nastopajoči iz različnih kraje\ zdaj že tradicionalno tekmovanje Pokaži kaj znaš, Tek- da prireditelji pričakujejo res pestro in zanimivo tek- movanje. Nagrade za nastopajoče bodo prispevala raz lična podjetja, med drugimi tudi Ljubljanska banka sevniška Jutranjka in ostali. Tako kot gledališko pri reditev je tudi to tekmovanje organiziralo domače pro svetno društvo, ki ga vodi prizadevna kulturna delavka Jožica Salobir, -mk celje: sodelovanje s čuprijo v torek so obiskali celjsko občinsko skupščino pred sednik izvršnega sveta občine Cuprija in direktor grad benega podjetja INGRAD iz Cuprije, V celjski občin so se zanlmah za nove možnosti sodelovanja na go- spodarskem področju med obema pobratenima obči nama. Gosti so se nato v Žalcu pogovarjaU v podjetju Gradnja o medsebojnem sodelovanju in o zastopanju Gradnje 2alec na tržišču v SR Srbiji, zlasti pri prodaji dimnih cevi. št. 30 — 31. julij 1975 . NOVI TEDNIK — stran 9 pisma ZAHVALA ZA HUMANOST 4. julija, ko sem z dru- žino obiskal Celje, sem tako hudo zbolel, da so me morali odpeljati v celjsko bolnišnico, kjer so me kljub temu, da sem bil brez zdravstvene izka- mice, sprejeli brez okle- vanja, želel bi se zahvaliti vsem, ki delajo na inter- no gastro oddelku in, ki so mi v času mojega zdravljenja v bolnici ka- korkoli pomagali, še zla- sti pa bi se rad zahvalil dr. Matiji Jurkovič ter se- stram Mariji Pitar, Mari- ji Podliček in Slavi Uče- nac. O vseh teh, resnično dobrih in skrbnih delav- cih celjske bolnišnice, bi lahko napisali še mnogo več in mislim, da bi se mnogi lahko od njih učili VUJNOVIČ PETAE Djure Diakoviča br. 12 .......BMŽORAD ODPOVED ZARADI DOSTAVE Spoštovani, prosim, da mi ne pošiljate več časo- pisa Novega tednika za- radi netočne .dostave S spoštovanjem! Žučko Jože. Bistrica ob Sotli NAŠ PRIPIS: Ni prijet no, kadar naročnik odpo. veduje časnik zato, ker ga neredno pre,jenia. Žal nam niste sporočili kako pride do neredne dostave, da b; lahko ukrepali. Morda nam boste to storili zdaj? Če vam Novi tednik kaj oomeni, se bomo potru. dili, da bo dostava redna. Saj Bistrica ob Sotli ni na koncu sveta, da do vas novice ne bi našle pot — pravočasno! KOKOŠI NA SOSEDOVEM Sem naročnik v^ašega li- sta m ga redno prebiram, tudi Pisma bralcev, kjer objavljate tudi razne kri- tike itd. Na dan 10. julija ob dež- ju je vestna gospodinja (ime izpuščamo) iz Pre- kope prišla z njive pre- ganjat kokoši, ki v tem letnem času sploh ne mo- rejo narediti velike ško de. Zato te prosim, tova- riš urednik, da objaviš katera trgovina v Celju ali okolici prodaja verige za kokoši, da jih bom priklenil. Da ne bodo de- lale škode na sosedovi njivi. Ali' pa mi svetuj drugače. Kajti nihče nima toliko zemlje, da kokoši ne bi šle na sosedovo. SOSED NAŠ PRIPIS: Nepodpi. sanih pisem ne objavlja- mo. Tokrat smo naredili izjemo. Zato pa tudi ime in priimek gospodinje ni smo objaviK, Dragi sosed, če že res /elite kupiti verigo jo po iščite v trgovini Telmo- merkatorjH ali pa v kak šni drugi trgovini z žele zom. Mi bi vam sicer pri- poročali cenej.šo in boljšo rešitev: dobre sosedske odnose, strpnost in mno- go dobre voyr v urejanju medsosedskih odnosov. Upoštevajte, tudi vam ne bi bilo prav, če bi sose- do vi otroci, na primer, na vašem drevesu obirali sad je. Oboje pa se da urediti z dobro voljo, zanesljivo bolje, kot z verigami, vi- sokimi plotovi In nagaji- vostjo. ŽELIM SPREMENITI ZDRAVNIKA Pred dnevi sem šla na pregled k zdravniku v ZD Celje z namenom, da ga zaprosim za napotnico k specialistu. Ko sem mu to omenila, je postal ne- jevoljen in nič nisem opravila. Rada bi šla na pregled k zdravniku spe- cialistu za grlo in na di- spanzer za pljučne bolez- ni. Sprašujem, če se lah- ko zdaj, sredi leta pre- stavim k drugemu zdrav- niku, ker si zdravnika, pri katerem sem bila adaj, ne upam vprašati. MARJANA ZORC NAŠ PRIPIS: Zdravnika boste lahko menjali tudi med letom. V zdravstve- nem domu se pri infor- macijah pozanimajte za postopek. Kar pa zadeva vašo za- htevo pri zdravniku sploš- ne prakse, da vas napoti k specialistu za ušesa, nos in grlo pa, ali .se ram ne zdi, da so zdrav- niki zato. da zdravijo. Vi pa kar, meni nič, tebi nič, zahtevate od zdra^Tii- ka. da vas napoti naprej. Pa še pogledati vas ni mogel, kaj šele preiskati. V dispanzer za pljučne bo- lezni lahko greste nepo- sredno, brez napotnice. PONOVNO: SKROMNA HVALEŽNOST Na pismo tov. Tumšek Pavle, objavljeno p»d »Skromna hvaležnost« v Novem tedniku dne 17. 7 1.1., nanašajoče se te nje ne vrstice na zadnji kon- cert Pevskega zbora dru štva celjskih upokojencev dne 7. 6. 1.1. v dvorani na rodnega doma v Celju, se tem potom navedeni ljubi- teljici do lepega zboriiega petja za to pozornost prav lepo zahvaljujem. K temu njenemu član- ku bi pripomnil in dodal še to, da je prav ta kon- cert pevskega zbora D. U. Celje na predhodni pred- log Zveze kult. prosvetnih organizacij Slovenije — Občinskega sveta Celje bil pretežno posvečen 30. ob- letnici naše narodne osvo boditve in obenem 40. let- nici zleta »Svobod« v Ce- lju. V ta namen je bil v prvem delu koncerta tudi spored pesmi temu pri- merno prilagojen s pred- hodnim govorom društve- nega prosvetarja tov. Križ- nic Jožeta, a žal niti ene- ga javnega političnega funkcionarja ni bilo vide- ti v dvorani, kot bi ta prireditev seve izrecno bi- la If- za stare upokojence celjskega območja, ki so svojčas še kot aktivni s svojo narodno zavestjo m nesebičnim požrtvovalnim delom naši .skupnosti slu- žili, ter za to tudi svoj delež prispevali. Podobno je naslednjega dne bilo na koncertu moškega pevskega zbor.-i Toneta Tomšiča v Strm cu. V drugo pa še to, ka'- je bilo nerazumljivo in nara\.Tiost smešno, ter bi celo pevskemu zboru D, U. Celje moglo povzročiti občutno finančno škodo, saj je na- dan koncerta, ko je bil s predprodajo vstopnic z navedbo datu- ma in ure na istih določen za soboto ob 17. uri, ven dar je Radio Celje še eno uro pred tem objavil, da bo pričetek koncerta pev- skega zbora celjskih upo- kojencev ob 18. uri, prav tako pa je tudi »Delo« pred tem objavilo napač- no, da bo ta koncert v ponedeljek, 9. t. m., zara- di česar je poznana na ročnica »Dela« iz Savinj- skega nabrežja s predkup- Ijeno vstopnico ostala do- ma in ni šla na koncert, seveda pa ni rečeno, da je ta bila edina, ki je na- sedla tej mrnoti. - RAFAET. CrORENŠEK Odbor za medsebojna razmerja pri Trgovskem podjetju MODA CELJE razpisuje po 22. in 23. členu Samoupravnega .sporazu- ma delavcev v združenem delu delovno mesto POSLOVODJE za poslovno enoto VOLNA POGOJI: Poleg splošnih, po zakonu predvidenih pogojev, so potrebni še naslednji: — VK delavec tekstilne stroke s poslovodsko ali komercialno šolo — 10 let prakse v trgovini, od tega 5 let na odgo- vornem delovnem mestu — agilnost, dinamičnost. OD po pravilniku o osebnih dohodkih organizacije združenega dela. Poskusno delo traja 3 mesece tn je obvezno. Veljavnost raapisa je do zasedbe delovnega mesta. Lastnoročno napisane ponudbe z navedbo kvalifika- cije in- življenjepisom pošljite na naslov: Trgovsko podjetje MODA Celje, Prešernova 7. Proizvodno gradbeno podjetje »GRADNJA« ŽALEC razpisuj e ŠTIPENDIJO za šolsko leto 1975/76 na gradbeni fakulteti Intereseiniti naj vložijo prošnje na predpisanem obrazcu v roku 15 dni po objavi na naiSilov: Proizvodno gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec splošna služba. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: 40 30 LET OSVOBODITVE PIŠE: FRANJO FIJAVŽ ZAlravuik dr. Pavel Lautner pojasnjuje Dr. Pavel Lautner se je pred nekaj dnevi pridru- žil opisovanju tedanjih razaner v Gornjem gradu. Med drugim pravi, da se je po 1935 letu, ko je bil službeno premeščen v Gornji grad, hitro privadil in vživel v tamkajšnjo okoUco. Vedno več pacientov je imel m kot vse kaže so k njemu radi prihajali bolniki tudi iz oddaljenih krajev Gornje Savinjske doline. Ko so prišli Nemci, se je dr. Lautner upiral njihoa-emii na- činu postopanja z domačim. Vkljub določenemu na- sprotovanju so ga vabili na občinske posvete in fako je zvedel za mnoge podrobnosti in okupatorjeve na mere. V Celje ga je klical Anton Dorfmeiscer, okrožni vodja, ki ga je povabil, da bi prevzel županstvo v trgu. Dr. Lautner je to odklonil. Posebno zaradi tega, ker je Gestapo aretiral nekatere osebe kljub njego- vemu prizadevanju, da naj ne bi do tega prišlo. Tako je postal župan Gordon, pred vojno zaposlen na gozdni upravi. Gordon se je Nemcem predstavljal za Nemca in njihovega človeka. Gordon je na nekaterih posve- tovanjih pričel nasprotovati predlogom dr. Lautnerja, posebno, ko so obravnavali probleme domačinov, ki jih je želel dr. Lautner zaAčitibi. V svojean pismu na vaja zdravnik Lautner, da je rešil veliko ljudi areta cij in grozot koncentracijskih taborišč. Za samega Gor- dona pravi, da je po nekajmesečnem prikupovanju Nemcem le spoznal, da je na napačni poti. Uvidel je kakšne krivice se dogajajo ljudem. Baje je opustil prvotno smer in pričel Nemcem celo nagajati, toda bilo je prepozno. Gordona je zamenjal Haudek Zdravnikova pomoč ranjenim in bolnim partizanom Že v jeseni 1941. leta je imed dr. Lautner stike 2 organizatorji in sodelavci OP. Ko so se pojavili pi-vi partizani in ko je prišlo do borb in ranjencev, jim Je dr. Lautner nudil svojo pomoč Pra'/i, da so od časa do časa prišh k njemu Žmavc, Prislan, Topolov- Čeva, šarb in še kdo, vseh imen se ne spominja in ga Dr, med. Pavel Lautner in njegova žena sta v vojni vihri marsikaj doživela. Na številne gornjegrajske i)re bivalce imata najboljše spomine, posebno na tiste, s katerimi je zdravnik Lautner sodeloval in jim pomagal. Sedaj živita v Ločah pri PoI,ičanah. prosili za pomoč, ki je ni oikoU odklon,!, čet uda jo je bilo včasih kar težko opraviti. Brž, ko so ga obve- stili, da je v tem ali onem kraju v okolici trga ranjen ah bolan partizan, se je napotil v tisto smer. Navadno ga je na dogovorjenem mestu že pričakal partizanski kurir ali vodič, najpogosteje kdo od domačinov v ci- vilni obleki. Ce je bila potrebna operacija, je sam po iskal najbližjo primemo hišo in opravil ?xiravniški po seg. Naročil je še kako in s čim naj pomagajo ranje- nemu ah bolniku. Tudi zdravila je pogosto že sam prinesel s seboj ah pa je prišel kdo od zanesljivih ljudi ponje. Nekoč je tudi za neko partizai>ko preskr- bel zatočišče in bil pri porodu. Dr. Lautner še navaja, da v vseh letih, ko je hodil po opisanih p>oteh, ni prišlo nikoli do izdaje. Meni, da je bil razlog v tem, ker so ga imeli domačini radi. Tudi nenišM policisti so mu najbrž kdaj spregledali te, njegove part.:zanske poti, saj ni bilo malo primerov, ko je bil tudi njim še kako potreben. S i)arbizani je imel dr. Lautner dogovor, da ne napadajo, kadar vozi vo- zilo Rdečega križa. Gomjegrajska organizacija OF je v letu dni svojega obstoja veliko prispevala v boju za svobodo V podrobnosti bi zašh, če bi še in še navajali spo- mine in doživetja — čeprav bo to le treba storiti v posebni brošuri — posameznikov, M so na ta ali oni način pomagali partizanom v poletnem in jesenskem obdobju 1942. leta, torej takrat, ko so bili stiki med okrožnimi političnimi aktivisti in gomjegrajskimi sira- pafcizerji OF zelo redki. Kot smo že omenil v samem začetku opisovanja razmer za ta predel Gornje Savinjs- ke doline, se je. okupator temeljito motil ob svojem prihodu v ocenjevanju položaja, misleč, da se bo utr- jevanje nemštva ugodno odvijalo. Ravno nasrpotno. Utrjefvanju tn širjenju ideje osvobodilnega gibanja v jesenskem obdobju 1941. leta so .sledile spomladi 1342 akcije partizanskih enot, povezanih s frontovci v Gor- njem gradu in okolica. V samem za<'5etku gibanja je viden v obsežnem delovanju v Gornjem gradu in pov- sod v Gornji Savinjski dolini Božo Mravljalc Podžupan, kasneje člana okrožnega partijskega komiteja za Sa- vinjsko dolino Jože Letonja-KJmet in Albin Vipotnik- Strgar, domačin Ivan Žmavc-Mrazek in drugi. Po vehkih udarcih, ki jih je osvobodilno gibanje doživljalo v sredini 1912. leta, je sledilo v samem Gor- njem gradu nekajmesečno zatišje. V prvih mesecih 1943 je prišlo do obnavljanja frontne in ustanovitve mladinske organizacije in tako tuda do pon-yvnega, ži- vahnega sodelovanja ilegale s partizanskimi skupina- mi, ki so se občasno ali ea dalj časa zadrževale v oko- lici Gornjega grada. RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLC — OD Rl RK SMO UUDJE, KI SI ZNAJO POMAGATI Tako je dejala dr. Stanislava štravsova, airektorica Zavoda za transiuzijo krvi v Celju, ko je govorila na nedavni proslavi krvodajalcem velenjske občine. Kakor vsako leto, je občinski odbor rdečega križa Velenje pod geslom ČLOVEK ČLOVEKL pripravil tudi letos sprejem in proslavo za približno 3i>0 krvodajal- cev, ki so darovali kri petkrat, desetkrat, petnajstkrat in telo nad dvajsetkrat. Zbrane goste in krvodajalce je pozdravil predsednik občinskega odbora.RK Jože Med- ved, slavnostni govor pa je imela dr. štravsova iz Celja. Le-ta je v svojem govoru poudarila .se zlasti to, da je pri nas pomoč v krvi zagotavljena vsakomur po načelu enakosti VSI ZA VSE. Poudarila je, da se je naše prostovoljno krvodajalstvo glede deJa\nosti povz- pelo v sam svetovni vrh in da je od leta 1953 dalje na celjskem območju bilo darovano nad 4 tone krvi. Čestitala je občmskemu odboru RK \ elenje, ki je že več let glede krvodajalstva na vodilnem mestu v Slo- veniji, saj je vsak 12. občan krvodajalec. Z veseljem je poudarila, da je zlasti vzpodbudno to, tla so v vr- stah krvodajalcev številni mladi ljudje, ki so trdna vojska pripravljena pomagati vsakomur. Ko je ob koncu govora čestitala vsem krvodajalcem, so ji le-ti za dolgoletno sodelovanje na področju velenjske »►bči- ne poklonili šopek rdečih nageljnov. Kulturni del programa so izvedli pevci šoferskega pevskega* zbora iz Velenja pod vodstvom Silva Glav- nika, Kajuhove pesmi pa je recitirala Mira Čretnik. Za tem so podelili značke in štiri zlate plakete, ki so jih prejeli Nežka Lempl, Pavla Tučman, i:do Pavlic in Franc Fricelj za petindvajsetkrat darovano kri. Za marsikateri uspeh pri organizaciji krvodajalstva gre zahvala še Brunu Trebičniku, predseiljiiku "komisije za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK Velenje, ki je tudi sam že nad štiridesetkrat daroval kri in aktivno dela že 25 let. Na proslavi je bil ludi dolgo- letni krvodajalec Mirko ŽIrovnik, gradbeni delovodja pri NIVO Celje — sektor Šoštanj, ki je dal kri že 67- krat, kar je vsekakor izjemen primer, ki zasluži vso pohvalo in priznanje, saj je kri iz leta v leto vse bolj dragocena pri reševanju človeških življenj, česar bi se morali zavedati tudi tisti, ki so do sedaj ob krvoda- jalskih okci^ stali ob strani. V. KO J C praznovanje hmeuarjev Braslovče bodo 9. in iU. avgusta zopet prizorišče i)ra- Miovarija dneva hmeljarjev, letos 13. po vrsti. Priprave na prireditev so v polnem teku, vodi pa jih Turistično društvo Braslovče, ki je v sodelovanju s lime- zadom Žalec TOZD kooperacija prevzelo or,:^ardzacijo. Za oba praznična dneva je predviden pester program. V so- boto, 9. avgusta bo na prireditvenem prostoru v Braslov- čah otvoritev gospodarske razstave proizvajalcev kmetijske mehanizacije SIP Šempeter in železarne štore, V večernih urah bo poizkušnja piva pivovarne Liiško, bogat srečolov in zabava do poznih večernih ur. Ob 20. uri bo v dvorani KK Hmeziitl podelitev priznanj najboljšim h!uei.jarjem Slo- venije, V nedeljo bo budnica po dolini že zgodaj zjutraj; ob 14, uri pa se bodo pri T\'D Partizanu v Rakovijah za- teh zbhati udeleženci povorke. ki bo s hmeij:-;kinii stareši- nami, kandidatkami za nov« hmeljsko princeso, prikazom kmetijskih strojev in drugimi spremljevalci kisnila na pri- reditveni pro,stor. Sledil bo bogat kulturni program, jrre- daja starešinstva dosedanjega starešine novemu in uradna razglasitev hmeSjske princese 197.5. Po uradnem delu prire- ditve se bo za številne goste, i>ričaku.Tejo jih okrog deset tisoč, pričela prosta zabava. Poleg ostalih bo sodeloval tudi ansambel Borisa Terijlava s pevci in godba na pihala iz Liboj. Turistično društvo Braslovče, ki organizira to kmečko turistično prireditev, je imelo vsako leto doslej dobrega so- dflavca in pomočnika v poslovnem združenju Slyria, ki pa je letos to sodelovanje nepričakovano odpovedalo. TONE TAVČAR JAVNA ZAHVALA Krajevna skupnost Andraž in družbeno politačne organizacije Andraža se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uresničitvi programa praznovanja praz-. nika občine Žalec v Andražu, posebej pa še: SKUPŠČINI OBČINE ŽALEC, VSEM OBČINSKIM INTERESNIM SKUPNOSTIM IN DRUŽBENO-PO- LITICNIM ORGANIZACIJAM, TOVARNI NOGAVIC POLZELA, GARANTU POLZEL.-^, KMETIJSKEMU KOMBINATU Ž;\LEC IN VSEM OSTALIM GOSPO- DAI^KIM ORGANIZACIJAM V OBČINI, TOVARNI CtORENJE IN REK VELENJE, ŠTEVILNIM DRU- GIM ORGANIZACIJAM, AVTO PREVOZNKOM POL- ZELA, JOŽETU BRUNŠKU MOZIRJE, ŠTEVILNIM DRUGIM POSAMEZNIKOM TER OBČANOM AN- DRAŽA KRAJEVNA SKUPNOST TER DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZ.-VCIJE ANDRAŽ LJUBEČNA: GASILCI SLAVIJO Letošnje leto i>fazni!jejo gasilci v Ljubečni 25-letmco delovanja. Ta pomtrntben jubilej bodo proslavili z več prireditvami. Prvo prireditev v jubilejnem letu so že pripravili. Na sektorski vaji so gasilci iz Socke, Dobrne, Vojnika, škofje vasi, Trnovelj, Babnega, Te- harja, Sh\nice in Ljubečne prikazali gašenje. Po »mokri« sektorski vaji pa so se gasilci zbrali Še pred gasilskim domom, kjer so gasilci iz Ljubečne prevzeli novo motorno brjzgalno. Brizgalno so kupili iz sredstev občanov in iz lastnih sredstev'. CL ■ POLZELA: NOV AVTOMOBIL Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je v i>očastltev dneva vstaje hi 30-leinice osvo- boditve slovesno izročilo namenu nov gasilski aviomobil TAM 2000. Praaiiovanje so pričeli s povorko izpred gasilskega doma na Polzeli v park šenek. Slavnostni govor je imel pred.sednik domačega gasilskega društva Franc Kralj, ki je orisal dolgo pol od zamisli za nakup novega avtomobila, ki je stal 170 tisoč din, do otvoritve. Za gasilsko društvo namreč m lahko zbrati tolikšno vsoto, saj sredstva zbirajo na osnovi prostovoljnih prispevkov. Tu velja omeniti obe organizaciji združenega dela na Polzeli, ki sta dali lep pi-lspevek, pohvaliti pa je treba tuiU krajane, ki so glede na svoje zmožnosti veliko pripomogli, da ima društvo nov avtomobil. O pomenu novega avtomobila za gasilstvo je spregovoril pred-sednik občinske gasilske zveze Žalec Franc Jelen, Ob koncu je v imenu pokrovitelja govoril Emest Ramšak, ki je pohvalil solidarnost Polzelanov pri zbiranju sredstev za nov avtomobil. Tekst in foto: T. TAVČAR. IŠČITE NOV ROMAN! Upravni odboa DPD SVOBODA GRIŽE objavlja prosto delovno mesto HIŠNIKA v domu »Svobode« Prednost imajo kandidati, ki aktivno delajo na kuitumo prosvetnem področju, t Na razpolago je družinsko stanovanje, ' Honorar po pravilniku društva, j Pismene prošnje naslovite na Upravni odbor »S(vo-1 bode« Griže do 15, 8. l^B. i NAŠ K ® ŠENTJUR: AVNOJ Na dan vstaje slo je odšla na 14-dnev teh slovenske delega AVNOJ 1943, pohodr Med udeleženci sta činske konference š( men pohoda je ( NOB in socialističn krepitev bratstva in ljudski obrambi. Let< posebno pomemben, 30. obletnico osvobo moupravljanja in 40, jinske konference SK ^ŠENTJUR: V POBRAT! OBČINO v okviru sodeiovi sko občino Užička skupina mladincev ol ce Šentjur na vsa Mladinci in občani vsako leto izmenjujeji ske in srečanja, ki mladinskimi delovni šp>ortnimi srečanji, t na področju kulture. # ŠMARTNO VELIKO VE Med vsemi ljubit v Šmartnem ob Pak veselje, saj so se nj ce po enoletnem igra; vensko ligo. To je po tašev v slovensko lige ni uspeh tega kraja, 2 še več takih uspehov sti zmag v slovenski I • LJUBECNA ZAZIDALNI Na zadnji seji kra; Ljubečni so prisotni prizadevanoa za ured dave v kra.jevni skupi se v tem zaselku v želja po gradnji noi 3-noit. Vendar oddelel komunalne zadeve pr ae Celje ne more i dovoljenj, ker našel j' irejno. V začetku let aačrt za to območje /endar ni bil .siprejet. zaradi nekaterih, ki in krajevne skupnos všeoi. Tako odločitev ostro obsodili. In pi zasedbo krajevne sku gažiralo^ da je storil aa v prihodnjem časi dalnega načrta, Raapi jend seja krajevne s dar j ali, da razvoja aačrta ne more bii stanovanjskih ©not ] marsikateri problen druge narave. # LJUBECNA OLEPŠATI KrajevTia skupnost kratkim poslala vsen no obvestilo 3 prošn za red in čistočo ol drugih objektov. Po; čo opozorila zasebne jo ponavadi okrog ; lavnic na kupe odpad rijo izigled: celotnega so vse, kam \ naj o drugo šaro. Niso pa pisati, da bodo vse ! jejo okolje predlaga • ŠENTJUR: SO LETOV Pred dnevi se je vi letovaiDja v med0'bčir v Izoli 173 otrok. I vitev je, da so z izj vali vsi neplavalci, 1* Občinska telesnokul prispevala finančna vo športaiih rekvizito ci poleg plavanja m^ v ostalih športnih kolonije je zelo po OD RiNKE m SPILE — SB RIMI CG SQTL1 -^00 RINKi DO SOTLE PB RINKE BP SpTLE - PB RINKE DO SOTLE — OD RIJ — 06 RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE DTEH I ljudstva I po po- lasedanja a ZSMS. Jhica ob- ^avni na- j vrednot jcije ter i v vse- od je še iznujemo let sa- 3 pokra- }INCI O )Obratim- je odšla tonferen- srečanje. ih občin jske obi- )jujejo z jami in lelovanju S. C. AK!: )ineta je lo pravo cometeši- ile v slo- nogome- lik šport, jim torej i^sem do- « ZA RT pnosti v podprli >\ema zi- ialj časa sija kaže ►vanjskih Ibene in ini obči- radbeniih ini stično zazidalni i2.grnjen, iredvsem oj kraja bolj po- fi takrat sedanjo jbjlj an- Ljubeč- do zazi- a razšir- so pou- iidalnega rečanjem I reševal abie ali M. BR. U je pred n pisme- i skrbijo i>vai^j in la čisbo- ki ima- ali de- , ki kva- ^ozO'rili imeti ali ^tudi pri- •nesnažu- lovanje. M. BR. ftaen/nega 'iški bazi ugoto- "ok spia- V večini. 'Pnost je za naba- ' se otro- •slili tudi Vodstvo »oskrbelo tudi za razvoj raznih svobodnih aktiv- noisti, pri katerih so se ctrocu zelo dobro piCiOUtild. Počitniški otroški vrtci, ki so trajali po 3 tedne in so bili v Dramiljah, Sliv- nici in Šentjurju so končali s svojim^ delom. Na zaključku so starši otrok izražali želje, da bi bili ti vrtci tudi med letom. Na DO'bju in Plaiiini so prvotno pla- nirane tritedentske vrtce razširili na 6 tednov. Te vrtce vodijo brigadirke RK — dijakinje zaključinih letnikov vzgotjiteljske šole. E. REČNIK • CELJE: V DOMU UPOKOJENCEV DRAŽJE Izvršni svec c&ljske občinske skup- ščine je v petek po temeiljitem tehtanou vseh elementov, ki vplivajo na ceno oskrbnega dne potrdil predlagano po- dražitev. Tako bodo oskrbovanci od i. avgusta dalje pla5ea'ali celotno oskr- bo v Domu mesečno 2580 din v enopo- steljni in 2460 din v dvoposteljni sobi. Sociaitoii zavod Doan upokojencev v Celju je namreč predlagal izvršnemu svetu spremembo cene oskrbnega dne, ki naj bi se povečala za 14,7 odst. oz. 2.a 13,9 odstotka. Na ceno, v kateri je Utppštevano bivanje, štirje obroki hra- ne, pranje in likanje perila in še vse drugo, najbolj vplivajo podražitve živil in ogrevanja prostorov. Organ za cene, ki je preverjal predl-og podražitve osikrbnega dne je bil mnenja, da pred- lagana pcdražiiev ni docela utemeilje- na, zato je iavršnemu svetu predlagal nekoliko nižjo ceno. Os-krbovanci, ki so budi razpravlijali o prvotnem, viš- jem predlogu podražitev so se izrekli proti povišaniju, zato so v upravi doma pripravili slednji predlog, ki ga je izvršni svet zdaj potrdil in nova cena bo veljala od jutri. ® PREBOLD: VRNITEV ALPINISTOV Z MONT BLANCA -Prejšnji.teden so se z Mont Bianca vrnili tudi trije preboldski alpinisti, ki so skupaj še z dvajsetimi slovenskimi alpinisti osvojili vrh Mont EJlanca. Od- prava alpinistov se je v Franciji mu- dila teden dni. Finančna sredstva za vzpon na Mont Blanc so v glavnem ^krili udeleženci odprave sami, nekaj sredstev pa je prisipevala Planinska zveza Slovenije, Planinsko društvo »Delo« in pa seveda matična društva. Od Prebolčanov so bili na Mont Blan- ou Adi Vidmajer, Milan Sušak in Tone Ajdič. To, da so se vapona udeležili tudi Prebolčani, je prav gotovo tudi uspeh celotnega Planinskega društva Prebold, ki si je tudi sicer zadalo na- logo, da mora čim več članov hoditi v planine tn gore. V letošnjem letu so pripravili več kot dvajseit pohodov v slovenske gK>re in na planine. Pla^ninsko društvo šteje trenutno nekaj več kot tisoč članov, za številne uspehe, ki jih v zadnjem času dosegajo, pa gre po hvaliti tudi prizadevno vodstvo, pred sednika Adija Vidmajerja, Marijo in Franca Kapusa, Milana Sušaka, Evgena Vedenika, Kristo Kočevarjevo, oskrb- nika doma pod Reško planino in druge. Preboldski planmci so pred kratkim zabeležili še eai pomemben uspeh v svojem delovanju. V domu pod Reško planino so namreč uredili osemdeset prenočišč. To pa pomena, da bo to izletniško točko odslej obiskovalo še več ljudi. DOBJE: DOBRI ODNOSI Z LJUBLJANČANI Ljubljansko gradbeno podjetje Beži- grad, ki že ves čas pomaga pri obno- vitvi od potresa prizadetega Kozjanske- ga, se je odločilo, da bo prevzelo patro- nat nad osnovno šolo v Dobju. Prva po teza podjetja s to novo fimkcijo bo na- bava šolskih knjig za šolo. Pa tudi dru- gače sta Dobje in Gradbeno podjetje Bežigrad v zadnjem času navezali do- bre medsebojne stike. Tako imajo je- seni v načrtu pobratenje med krajevni- ma skupnostima Dobje in Stadion. V slednji ima namreč Ijubljans-ko podje- tje svoj sedež, -MK HUMORESKA TELEFON Pred durrm v sobo ravnatelja Kadkina je čakalo precej ljudi. Iz bridko vdanega izraza na njihovem obličju se je dalo sklepiiti, da sede že dolgo tu in da tudi še računajo z daljšim čakanjem. Pod njihovimi galosami so nastale luže. Na klopi pri oknu je ležalo vse polno čepic. V kotu je nedela za svojo pisalno mizo čemerna tajnica. »Tega jaz sploh ne razumem!« se je razhudil rdečelas mladenič, ki je sedel najbližje ravnateljevim durim. »O čem neki blebeta že vso uro?! Kdo je notri?« »Debeluh z usnjenim plaščem!« je dejal ustrežljivo sta- rec, drugi v dolgi vrsti. Rdečelasec je skomignil neučakano z rameni. »Jaz bi prišel, bi povedal, kar moram in — zbogom. Ena, dve, tri bi vse opravil!« V tem trenutku je stopil debeluh z usnjenim plaščem iz ravnateljeve sobe. »No, ste se slKdnjič le izšlemli?« je strupeno vprašal sta- rec. Debeluh ni odgovoril. Ko je odhajal, ni sicer zaloput- nil z durmi, a jih je vendar zaprl s pomenljivim poudar- kom. Ko je stopil rdečelasi mladenič v ravnateljevo sobo, je Kadkin z obema rokama brskal po spisih, razmetaval po mizi. Slušalko si je bil stisnil med lice in rame, kar pa nikakor ni tako preprosto, kakor se zdi na prvi pogled. »Dober dan!« je dejal rdečelasec in stopil k mizi. Ne da bi bil ustavil brskanje po spisih, je zarnrmral ravnatelj Kadkin namesto pozdrava nekaj nerazločnega, pogledal strogo rdečelasca, skremžil obraz in govoril nato z očarljivo ljubeznivostjo v slušalko: »Le govorite... jaz pazljivo poslušam... brez pogoja... to vam seveda popu- stimo. Za gotovino? . . . Kakor želite!. . . Naš naslov ... Ni treba?... Prav!.. . Toda prosim vas, kakor pač sami želi- i te . .. rade volje . . . sicer me pa lahko zopet pokličete , .. \ Zelo me bo veselilo. . .« - j »Samo nekaj besed!« je prosil rdečelasec. »Rad bi. . .« ] »Trenutek, prosim,« je dejal ravnatelj Kadkin neprijaz- \ no, pokrivajoč z roko slušalko. »Obzirnosti pa res ne. poz- nate!« je zarenčal -nad rdečelasceni. »Saj vidite, da ne kvar i tam! Halo! Sedaj pa je razgovor pretrgan! Kaj hočete prav- zaprav?« »Rad bi. . .« je začenjal rdečelasec. Zopet je zapel teelejon. »Da, tu Kadkin,« je zapiskal ravnatelj. »Jajčna centrala? Napačno so vas zvezali. Jajčna centrala je tu zraven! Potr- pite trenutek, brž vam povem njeno številko. Ali slišite?. . Halo!... Ali ni odložil ta cepec slušalke? In potem zahte- vajo, naj bomo uslužni do kupcev!« »Prodajte nam, prosim. . .« je zopet začel rdečelasec. Zopet mu je telefon presekal besedo Ravnatelj je dvig- ml slušalko. »Da! Prosim? Direktor Kadkin .. . Halo! Vi ne slišite?. . . Slabo razumete? Zelo preprosto: di-rek-tor. Ali naj besedo zlogujem? Tudi prav! Prosim! D kakor Demosien... Ne razumete? Torej D kakor Diogen... Kateri? No, tisti, ki jfi bival v kadi! Ste razumeli? Dalje: I kakor I kar. . . želite drugo besedo? No, potem I kakor išias . .. Kako? Kaj mo- rem, če mi prihajajo na misel samo učene besede! Rešujte križanke, pa doumete vse! Dalje! R kakor Rio de Janeiro ... Ne. J kakor Jenny, marveč rrr kakor Rio, Rio de Ja- neiro... Kje leži? Trenutek potrpljenja...« Ravnatelj je pokril z dlanjo slušalko in se obrnil do rdečelasca: »Ali veste mogoče, kje leži ta Rio?« »Tu zadaj nekje,« je odgovoril rdečelasec in pokazal z roko proti oknu. »Halo!. . . Vas ne zanima? ... Torej ... opeko bi radi imeli? Prosim z največjim veseljem!. . . Kadarkoli hočete ... Seveda .. . Kolikor jih želite ... Seveda ob sebi umev- no . . .« Nenadoma je ožaril blažen nasmešek mračni obraz rde čelusega mladeniča. Tako se je smehljal Kolumb, ko je od- krival Ameriko. Poskočil je in zapustil sobo. »To se torej pravi ena, dve, tri!« je očital starček in sam smuknil k ravnatelju Rdečelasec je stopil odločilno do mize, za katero je se dela tajnica in segel po telefonski slušalki. »Katero številko ima ravnatelj?« »Smešno,« je zagodrnjala tajnica^ ne da bi se bila začu dila. »Govori in govori in še si niso vsega povedali.« »To je za vas pač vseeno!« je siknil rdečelasec. »Mogoče mu nisem rekel: Zbogom.« »Bodi kakor koli! Osemr—dve—ena^nitla—tri.« Rdečelasec je sedel, naslonil komolce na mizo in zbiral številke: »Halo! Ravnatelj Kadkin? Dober dan! Tu zastopnik za druge LASTNO DELO . . . Kako? ... Lastno? ... da, lastno . . . tudi mene veseli... izredno . .. Potrebujemo gradiva . .. zelo hvaležen.., Kako naj nam dobavljate? Naj vas to ni- kar ne skrbi, mi sami pridemo po blago. Le brez skrbi... Najlepša hvala!. .. Soglašam. Vse dobro! Na svidenje!« Odložil je slušalko, pomežiknil hudomušno proti durim v ravnateljevo sobo in zapustil sobo, ter vse čakajoče lju- beznivo pozdravil. Ti so se spogledali in nato so stopali drug za drugim k telefonu. Pred očmi mrkoglede tajnice se je topila bolj in bolj vrsta pred njo. Zadnji prosilec je bil pravkar končal svoj telefonski po- govor, ko je planil starček iz ravnateljeve sobe. Njegovi sivi brki so se nervozno stresali, obraz mu je bil rdeč in ravnatelj je vpil, zakrivajoč slušalko z roko, bes7jo za njim: »Mar menite, da kvariamo tukaj?! Vsak prihaja s svojimi nepomembnostmi prav tedaj, ko moram telefonirati!« v. KARBOVSKAJA MALA ANKETA ste že biL n-o. uL.j>a,.^'.a? i...iva:ia •vi.';;..-^i;jjjL' t,va s kolegom Dragom zastavljala mimoidočim na celjskih ulicah. Ne vem, ali je bilo naključje, da sva morala ustaviti kar precej Celjanov, preden sva dobila pot takšnih, ki so na vprašanje odgovorili pritrdilno. Ali pa je med vami res toliko takih, ki si letos še niste privoščih letnega oddiha? No, sicer pa je še do konca poletja dovolj časa, da se tudi vi zatečete na morje ah v hribe in za nekaj dni sitresete s sebe vse službene skrbi. Zdaj pa poglejmo, kaj nama je o sa^ojem do- pustu pwedalo pet Celjank: IRENA SENCAR, pro- dajalka v knjigarna Mla- cidnska knjiga v Celju: »Bila sem na morju, v bližini Biograda. Pri tem sem ^izkoristila regres, ki smo ^ga dobili v podjetju. Preživela sem res prije- ten štirinajstdnevni do- pust, saj je bilo vreme vseskozi zelo lepo pa tu- di z organizacijo gostin- skih uslug ob morju sem kar zadovoljna. Ja, cene so pač cene in so bile visoke kot pač ponavadi v času turistične sezone.« HERMINA ZUPANC, go- spodinja iz Celja: »Letoš- nji oddih sem preživela na morju, v Rovinju, kjer sem bila s sinom. Bili smo s šotorom in smo si kuhali sami v kampu. Za- to niti nismo občutili vi- sokih cen. Kljub temu smo se imeli zelo lepo. Zadovoljna sem bila tudi z izbiro živil ob morju. Trgovine so celo bolje založene kot pri nas v Celju. Pa tudi drago se mi ni zdelo in potrošili smo celo manj denarja kot smo predvidevali.« .lANA DERŽER, zapo- slena v Aeru v Celju: »Do- pust sem preživela z dru- žino v Rogaški Slatini. Tu smo bili 10 dna in vsem je bilo zelo všeč. Tudi de- narja nismo potrošili pre- več, ker pač nismo sta- novah v najdražjem ho- telu. Treba je pač malo pogledati naokrog, kje je ceneje. Drugače pa je ra- zumljivo, da so cene ne- koliko , visoke, kajti turi- stična sezona je na vi- šku.« IRENA TKALOIC;, pro- dajalka v trgovini Moda: »S prijateljicami sem bala na morju, pri šibeniku. Bale smo s šotorom, jedle pa smo v bližnjih restav- racijah, tako niti nisem potrošila veliko denarja. Pa tudi drugače se mi ce- ne rriso zdele previsoke. Preživela sem lep deset- dnevni oddih. Tudi orga- nizacija uslug je ob mor- ju dokaj dobra.« META POKLEKA, usluž benka iz Celja: »Z druži- no sem bila 10 dnd v Vr- sarju. Stanovali smo v avtokamp prikolici, ki nam jo je dalo v najem podjetje Delo, kjer sem zaposlena.« Bilo je dobro, cene še kar zmerne, vreane je bilo lepo. Tako je torej svoj letošnji dopust pi-eživelo pet Celjank. Vsaka ga je preživela po svoje, tako pač kot je menila, da si bo najbolj odpočila. Vse pa so za trdile, da so se imele zelo lepo in da je kar prehitro minilo tistih nekaj dnd. Sicer pa, kdo pa se na dopu- stu nima lepo, razen če mu ga seveda ne pokvari slabo vreme, nepričakovano srečanje z morskim ježkom ali kak drug neprijeten dogodek ... Tekst: MIRAN KOROsEX: Fotografije: DfRAGO MEDVED 12. stran — NOVI TEDNIK §t. 30 — 31. julij 1973 ŠČIT ZA ZAŠČITNE CENE če klavnice ne morejo pla- čati za mlada pitana goveda zaščitne cene, ki jo je zvezni izvršni svet določil v soglasju z republikami in pokrajina- mi, je treba to povedati in spremeniti. Tako je predla- gal z umirjenim tonom za- stopnik obrata za kooperaci- jo s kmeti in dodal, da take- ga predpisa ne bi smeli ni- kakor kršiti, sicer se živino- rejci upravičeno razburjajo. Zastopnik kmetijske zadru- ge je dodal, da klavnice pla- čujejo kmetom za pitano ži- vino precej manj od zaščitne cene 17,60 din kg prvovrstnih pitancev — tudi tako, da jo uvrstijo v slabši kakovostni razred, kot bi morali. Kot poročajo časopisi, delajo ta- ko tudi v drugih republikah, ne le pri nas. Za kg plačajo tudi do 3 din manj, kot je določena zaščitna cena. Iz Vojvodine pa hkrati poroča- jo, da je nastal tudi zastoj pri odkupu mladih pitanih goved. Na nekaterih območ- jih je v organizirani reji po več 1000 pitancev, ki bi jih bilo treba že oddati, pa jih nihče noče prevzeti. Če bi tako živino prevzela direkcija za rezerve živil, pa živinorej- ci ne bi dobili 3 din premije po kg. Tak je namreč pred- pis, sprejet v juniju. V naši republiki je bil skle- ' vosebni družbeni dogo- •n samoupravni sporazum i,' reji živine in prodaji me- sa. Dokler je bilo živino tež- ko dobiti in je bila odkupna cena visoka, so klavnice spol- njevale svoje obveznosti. Špo- razum jim je namreč zago- tavljal ustrezno kritje proiz- vodnih stroškov. V zadnjem času pa se nekaterim klav- nicam sporazum ne zdi več potreben, da bi imele bolj proste roke pri odkupu živi- ne. Kršijo ga z nižjimi od- kupnimi cenami. Tudi v sklad za pospeševanje ži.vinoreje ne marajo prispevati. Kaznovati pa jih ni moč drugače kot z izključitvijo. Tega bi ver- jetno bile celo vesele. Po zmernih predlogih naj bi zaščitne odkupne cene ži- vine prilagodili sedanjim ra- zmeram. To bi bila potuha tistim, ki ne spoštujejo pred- pisov in ustave. Treba je za- htevati in tako ukrepati, da bodo klavnice odkupovale ži- vino po določenih cenah. Zve zni in republiški organi so te stvari gotovo tako proučili, da jih ni treba spreminjati že po nekaj tednih. Najmanj pa zaradi tega, ker jih neka- teri kršijo. Med razpravami o tem smo slišali, da je včasih be- seda — ustni dogovor — ve- ljala več kot zdaj podpis. Ni dovolj, da bi le opozarjali na to, ampak naj se živino- rejci organizirajo tako. da bo- do lahko zahtevali in. če bo treba, tudi izsilili pravice, ki so jim priznane x zakoni in ustavo. Organi, ki sprejema- jo predpise, pa bi rhorali hkrati skrbeti, da bi jih spo- štovali vsi. S skupnimi napo- ri bo gotovo moč stopiti iz- koriščevalcem na rep. Po ustavi naj. bi proizva- jalci urejali precej stvari s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori. Živino- rejska poslovna skupnost, ki v Sloveniji dela že dalj ča- sa, bi morala skrbeti za us- trezno delitev dohodka med živinorejci, klavno industrijo in trgovino, ki meso prodaja. Vsebina sporazuma je dobra, treba jo bo le uresničiti. Za kršitelje bi m.orale biti kazni, sicer njihov predpis ni vre- den piškavega oreha, če ne spoštujejo dane besede. JOŽE .PETEK ZA ZDAJ DOBRO Kmet Alojz Oglajner iz Golobinjega, točneje s Peclja pravi, da grozdje letos lepo kaže. Vsaj do- slej, dokler se ga ni lotila večja in zloglasna toča, ki smo jo v Celju tako dodobra spoznali in obču- tili. Toda za lep pridelek, mora domala vsak dan škropiti v vinogradu proti raznim škodljivcem, saj je vreme zahrbtno, poseb- no še za trto, ker so dne- vi sončni, vmes pa števil- ni nalivi, če bo do tr- gatve ostalo lepo vreme, bomo pili dobro vino. Si- cer pa, kaj se ve . .. Joto: DRAGO MEDVED 2ALEC sto tabornikov žalske ob- čine smo pred dnevi obiskali v Vinici ob Kolpi, kjer letos taborijo, ali bolje povedano, kjer so taborili deset dni, saj so se v času, ko prebi- rate tele vrstice že vrnili do- mov, polni lepih spominov na prečudovito Belo krajino, Kolpo, predvsem pa na šte- vilne dogodivščine, ki jih ni bilo malo. Taborili so tik ob reki v Viatorjevem Avtocam- ku, ki jim je za uporabo campa zaračimal, kolikor se je pač najmanj dalo. Ko smo se zgodaj zjutraj odpravljali tja dol proti Beli krajini, smo bili prepričani, da smo naleteli na slab dan. V Celju je deževalo in prav nič ni bilo izgledov, da bi se ta dan zjasnilo Ko pa smo prispeli onkraj Gorjancev, se je naenkrat zjasnilo in nebo je postalo kot umito. V tabor žalskih ljubiteljev narave smo prispeli že ob deveti uri in mislili smo, da se šele prebujajo. Kajti po- čitnice so le počitnice in kdo bi vstajal že ob šesti uri?! Tam pa nas je že čakalo prvo presenečenje. V gozdno šolo so se že odpravljali tisti najmlajši, ki so komaj za- čeli hoditi v šolo, nekateri izmed njih pa bodo začeli guliti šolske klopi šele letos septembra. S pesmijo na ustih in z zastavo na čelu njihove kolone so z njiho- vim »tovarišem« Vladom štin-- glom že zapuščali tabor in šli spoznavat naravo. Saj res, kaj je sploh to — gozdna šo- la? Predvsem spoznavajo tu mladi taborniki naravo sa- mo, od tega. kaj je bor, smireka, hrast . . ., če pa ima- jo posebno srečo, odkrijejo tu in tam kakšno žival in če se že zgodi kaj takega, po- tem so to za najmlajše naj- lepši trenutki, V gozdni šoli pa se učijo tudi taborniške pesmice, skupinske igre, o tem, kako se pripravi tabor- ni ogenj in ko so ti mladi ljudje že čisto izmučeni od vseh mogočih znanj, ki jih mora vsak pravi tabornik ob- vladati, sledi tisto, česar si vsi najbolj želijo. To je ko- panje v Kolpi, In verjemite ali ne, nikogar ni med nji- mi, ki ne bi znal plavati. Si- cer pa, lepo vas prosim, predstavljajte si tabornika, ki ne bi znal plavati? To je ,skoraj ravno tako, kot če ne bi znal zakuriti ognja. Vsi po vrsti pa so nam ob povratku iz gozdne šole < za- trjevali, da tam kljub vsemu sploh ni naporno in da bi lahko tam vzdržali ves dan, ko ne bi njihovi kuharici znali pripravljati tako okus- ne stvari. Sicer pa sta nam tudi obe tovarišici, ki zna ta pripravljati take dobrote povedali, da sta z mladimi taborniki izredno zadovoljni, saj pojedo čisto vse, marsi- kdo pa pride tudi tx) «re pete«. Tistega dne ko smo obi- skali mlade tabornike, so vsi živeli v nekem napetem pričakovanju Kako tudi ne? Na večerjo so jih povabili vojaki, ki so taborili ob Kol- pi, komaj pol ure hoda da- leč od njihovega tabora. Nji- hovo pričakovanje pa je bilo še večje, saj so jim vojaki obljubili tudi, da jim bodo razkazali nj:hovo orožje. Kaj takega pa se ne zgodi vsak dan. Sicer pa »lako vojnici- ma«. Oni stražijo ponoči s puškami in brzostrelkami, pa še veliki in močni so. Pa si predstavljajte tri drobna de kletca, ki stražijo ves tabor brez vseh vojaških pripomoč- kov. Za kaj takega je potreb- no ogromno junaštvo. Sicer pa mora biti vsak tabornik junak. Tu ni nobenega dvo- ma. Strahopetec že ne more biti tabornik! Najhuje pa je vedno zjut- raj. Vsak tabornik mora vstati na žvižg taborovodjine piščalke. In ta preklemana piščalka zažvižga že ob šesti uri zjutraj. Kot nalašč pa taborovodja nikdar ne za- spi. Čeprav je piščalka, ki oznanjuje jutranje vstajanje zelo zoprna, pa vsak hitro vstane. Si lahko samo pred- stavljate, kakšno sramoto bi doživel nekdo, ki se ima za tabornika in ga zjutraj ni na zbornem mestu? Kdor ni ta- bornik, tega prav gotovo ne ve. Ampak nič kaj prijetno ni, če te sredi spanja poli- jejo s čebrom mrzle vode! Kljub redu in disciplini, ki mora vladati v vsakem ta- boru, pa so nam mladi za- trjevali, da .se prijetno poču- tijo, da bodo še vedno radi šli na taborjenje. In zares, zakaj jim ne bi verjeli, JANEZ VEDENIK HMELJ smmALEJim • Obiranje hmelja je cik pred vrati in seveda tudi glavno vprašanje, kolik sen in kakšen bo pride- lek, Obislvali smo štin hmeljarje, ki so nam o .■ivojiih predvidevanjih po- vedali: FRANC KRALJ iz Pre sarij: »Letošnji pridelek bo zanesljivo slabši kot lani, zaradi obilnih pada vin. Panoge so kratka, ovetje redko in vsaj pri meni mislim, da bo ko maj za strošek, medtem ko za naše delo ne bo ostalo nič,« FRANC ŠKETA iz Tr- nave; »Pri pregledu mo- jih hmeljišč mislim, da bo letošnji pridelek hme- lja za okrog 10 odstotkov manjši kot lani. Vzrok je v tem, da je bilo preveč padavin in premalo toplo te, Prav zaradi tega bo- mo verjetno tudi z obi- ranjem pričeli kasneje, kot običaino.«' ANTON URŠIC iz Do len je vasi: »Glede na vre^ menske razmere mislim, da bo vsaj pri nas pri- delek kar dober. Imamo 96 arov atlasa in 66 arov goldinga. Vsekakor pa bo več dal atlas — po2na sor- ta, ki je manj občutljiv,« IVAN JAN Ir Spodn,tih Grušovelj: »Lcitošnja leti- na hmelja ne bo izpolni- la pričakovanj, .Mislim, da ga bo nekaj manj kot la- ni, v poprečju pa bo ne- kakšna srednja letina, Z obiranjem bomo pričeli okrog 20. avgusta.« Tekst in foto; T. TAVČAR ftt. 30 — 31. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 13 SPOMINI ANTONA BRACUNA Le redke so še domačije, ki jih krije slamnata streha, vsa košata nad zidovjem. Hišo pokriva kot stara koklja svoje piščance, stisnjene pod toplo perut. Kmalu bodo te domačije živele le še v našem spominu, v kronikah in fotografijah. Toda le malokdo ve, koliko truda in trpljenja skriva ta romantična slamnata streha in koliko znoja je že preteklo zaradi nje. Fega pa se najbolj spominja osemdesetletni ANTON BRAČUN iz Golobinjeka, ki je vse svoje življenje prečepel na strehah in jih prekrival s slamo ali pa krpal stare slamnate zaplate z novimi Spozaial sem ga tam. .^jer se pač za takšnega mojstra spodobi. Na slam aati strehi vinskega hra- .-na kmeta Alojza Oglaj- nerja iz Golobinjeka. Slo- nel je na strehi in z ve- ščo roko in kretnjo ure i al tisto slamnato gmoto tako, da ga je bilo vese Ije gledati. Samozavestno je stal na »lojtri« kot da ,se sprehaja po cvetočem travniku. Vsaj meni se je ■.ako zdelo. Takrat sem ga pobaral, bilo je to lansko leto, da -ga bom obiskal. Oni dan sem res bil na Peci ju, pa sem ga našel, kako je pred hišo na nji- vi deteljo kosil. Preko de lelje sem jo mahnil k nje- mu, a me je kar brez .ovinkarjenja in leporečja jpozoril, da mu bom uni- ftnil pridelek — no, če ti pride po dežju še »med- ved« na njivo, pa si res riimaš kaj dobrega obe- "ati. Toda kmalu se je raz- .'eselil. Nisem pozabil nanj, tudi po enem letu le. Njegove živahne očd 3o me motrile izpod ne- koliko smešnega klobuka, roka je še krepko držala -coso. Osem križev jih no si ata Bračun, pa mu ni videti. Le če .si nadene očala, ga malo bolj po- starajo. Zadnje čase ima budi vrtoglavico, tako da na strehe ne pleza več. Toda poglejmo raje, kaj je počel, ko je bil še fant, ko je njegov posel še cvetel in so ga potre- bovan daleč naokrog po kmetijah. Luč sveta, kot temu pravimo, je ata Bračun ugledal v Podsredi, na kmetiji pol ure hoda sd trga. Doma je bilo deve- tero otrok. Oče je imel pet poslopij, vsa s slamo krita. Vsako leto je imel mojstra krovca, da so strehe držale. Ker pa ima- jo po hribih vetrovi večjo moč, je burja začela lo miti in trgati slamnato .streho. Takrat je ata Bra čun imel petnajst let, pa mu je oče naročil, da ma- lo popravi. Rekel je: »Pu- ba, vzemi lojtro in pojd" na streho pa nekako pri- vezi slamo, da ne bo še več odneslo!« Tako se je začelo. Dobro je popra- vil. Zvedeli so sosedje in ga še oni naprosili. Ne da bi se prav zavedal kako je to delo nevarno, je sklenil svoje življenje od- slej preživljati na slam- natih strehah naše dežele Sicer pa pravi mojster krovec, da če ima človek do kakšnega dela veselje, se ga budi hitro nauči. Toda ata Bračun se spo- minja: »Bolj ko sem znal delati, manj sem anal ra- čunati. Imel sem več so rodnikov in kdor je me- ni kaj dobrega storil, mu tudi jaz nisem računal. Navadno je bilo tako: daj kolikor veš, da sem za- služil .« »Delo krovca je sezon- sko delo. Pozimi preveč v roke zebe. Prava sezo- na je od marca do konca maja. Ko se začne košnja sena in žetev žita ne bo šel nihče na streho, ko pa je pokošena otava se sezona spet začne in tra- ja do pozne jeseni, do .snega. Kako prijetno je na strehi delati ve samo ti- sti, ki to sam doživi. Po deset do štirinajst ur na dan na eni nogi stati na lati, z drugo nogo pa kle- čati na druga ostri lati in z obema rokama delati - v vročini ali na hladnem, traven pa zaiti, da ne izgubiš ravnotežja, ni od muh. Ce pa imaš še takš- nega strežnika, ki bi na streho nosi samo slamo in nič za žejo, je p^ več kot prijetno!« »To delo je zelo nevar- no,« poudarja mojster Bračun. »Menda ga ni bi- lo krovca, ki ne bi vsaj enkrat s strehe »letel«. Več kot polovica mojstrov se je v stoletjih ubila ali ponesrečila, da niso bili več .sposobni za delo. Kljub vsej previdnosti, sem tudi jaz večkrat »le- tel« s strehe,« se spo- minja. »Do nesreče na strehi hitro pride. Lahko poči lata, kar ni na starih »ruštih« nič čudnega, lah- ko se ti spodmakne le- stev ali kaj drugega. Bilo je 1946. leta. Četrt ure od doma sem pokrival streho pri kmetu. GospKKlarsko poslopje. Spodaj hlevi, za- tem pod za mlatit, pa streha. Delal sem že tretji dan. Stal sem na lestvi. Stregel mi je gospodarjev brat. Spodmakni! ma je lestev, da bi jo podložil, da se ne bi majala. Ni me prej opozori) na to, tako da sem z »lojtro« padel na tla, kjer je bilo samo kamenje in sem s: rebra zlomil. Bolnico in bolečino sem sam trpel za dvanajst dni dnevnega zaslužka, zavarovan ni- sem bil nikjer. Bilo je 1,3 maja 196.9 leta, ko sem pri sosedu popravljal dva hrama v gorici. Bilo je že pol sed- miih popoldne. Stal sem na dolgi lestvi na zad- njem klinu z obema no- gama. No, klin se je zlo mil, jaz pa vznak,na ko ničaste brajde s hrbtom na dva ostra kola, ki pa sta se zlomila, da sem padel po tleh. Lestev se je tudi prelomila in je padla po meni. Koli so mi si'ajco na hrbtu pre- bodi! na dve luknji, sam pa nisem čutil nobenih bolečin. Tudi pretresa ni bilo, samo 10 cm dolga rdeča črta je bila na hrb tu. Če lažem pa naj so- sed Oglajner pove. Podob nih nesreč je bilo več v vseh dolgih letih, saj sem 65 let bil na slamnatih strehah.« V tem času je ata Bra- čun dodobra spoznal sla- mo, ta njegov življenjski kruh. Slamnate strehe so njega dni rasle na vsaki kmetiji, kjer so sejali pše- nico in kjer so jo mlatili s cepci. Po drugi svetov- ni vojni pa so kmetje opuščali rusko in frano- sko pšenico. Pričeh so sejati »Italijanko« zaradi večjega pridelka. Ta sor- ra pšenice pa ni za slam- nate strehe, ker je pre- kratka in slabše kakovo- sti slame. Sicer pa danes mlatijo mlatilnice in ne cepci, pa zato tudi »su- rovine« ni več. Kaj še razmišlja ata Bračun: »Svet se spremi- nja, pa. vseeno ni pravil- no, da mlada generacija tako nerada sliši o moj- strih slamokrovcih.« S tem se ne bi strinjal, saj sem mnenja, da mlada generacija v katero so- dim sam, ni doslej dosti slišala o tem svojskem in nevarnem poklicu, ki ne- dvomno izumira. Narobe je samo to, Ker je pre malo slišala m zato sem se tudi odločil pisati o Antonu Bračunu. Toda prisluhnimo dalje njego vim besedam: »Zanimivo je to, da je bila slama najcenejši material za strehe. Slama ne prepu- šča vlage in posebno su- ha krma za živino se je odlično ohranila pod slamnato streho. Seveda ima slamnata streha tu- di slabe strani. Lahko je vnetljiva. Velikokrat se je zgodilo, da je nastal požar sredi vasi, kjer so bile slamnate strehe, ve- ter je ogenj raznašal in pogorela je cela vas. To- da slamnata streha vzdrži od dvajset do štirideset let.« Zdaj Anton Bračun po- čiva v domači hišici. Po- krita je z opeko in lepo obarvana. Kot v pravljici. Besedilo in slika; DRAC/3 MEDVED H€l GROFA BLAGAJA 17 RADO MURNIK, Prekanjena CirikU ;e takoj uganila, da Omar ugaja paši. Cigana nista šla nič kaj rada v grad; bala sta se ga kakor ječe. Na dvorišču je Osman paša razjahal in oddal svojega konja. Mignil je ciganom in stopili, so v pritlično, sko- raj prazno sobo. Ob stenah so bile nizke široke klopi, tla so pokrivale pletenine od ličja. Pri zeleni peči je sta- la bakrena posoda z vodo. »Koliko je star«? je vprašala paša ciganko. »Deset let,« se je naglo zlagala čirikli. »Zapustili so ga njegcrvi neusmiljeni starši daleč, daleč v deželi džau- rov. Usmilila sem se na pol sestradanega otroka. Od- gojila sem ga v veri prerokovi. Naš Omar se zna klanjati kakor pravi Turek«, Sram je bilo Omarja razcapane obleke pred lepo ob lečenim pašo. Zardel je in še ljubkejši je bil v svoji zad- regi. Cirikli je mežikala in nemirno prestopala z noge na nogo. »Ciganska vera, pasja vera,« se je rogal Osman pa ša. Med džauri ste kristjani, med nami ste mohamedan- a«. »Omar, moh prvo suro iz korana!« je velela cigan- ka, kakor ne bi bila slišala zaničljivih besed visokega go- spoda. Dali so dečku vode, da si je umil roke in obraz; po- tem je molil fatiho, turški očenaš: »V imenu boga pre- usmiljenega! Čast tn slava gospodu svetov, vseusmiljene- mu, ki vlada na sodni dan. Tebi hočemo služiti, tebe mi- lo prositi: vodi nas po pravi poti, po poti onih, ki se ra- dujejo tvoje milosti, in ne po poti onih, ki se gneviš nad njimi, in ne po poti prevaranih!« »Dajte mi dečka!« je velel paša in potrepljal Omarja prijazno po ozki rami. »Omar govori^ kakor bi pel,« ga je hvalila čirikli, do- bi dobila več zanj. »Opanke zna rezati, plesti zna mreže in košare Medveda vodi kakor izkušen mož. Dasi dete tujih staršev^ mi je bil dražji od mojih oči. Ljubim ga ^^lo in ga negujem skrbneje, ko rodnega sina. Plemeniti gospodine, pusti mi luč mojega življenja!« »Pojdi, pojdi!« jo je zavrnil paša in se prezirljivo '^mrdnil. »Koliko zahtevaš zanj?« Cirikli se je zbala, da bi se mogočni gospod razja- ril in vzel Omarja po sili. Sključila se je, potegnila z ro- ko preko usten in vzdihnila. »Reveži smo,« je tarnal Angar. »Usmili se nas, pre- svitu gospod!« Ko je videl Omar, kako ga prodajajo, se mu je sto rilo inako. čutil je, da ti trenutki odločajo njegovo uso- do. V svojem strahu ni vedel, kam bi pogledal in je n*^- nil zardelo glavo ... »Paša je potegnil mošnjo izza pasu in jo zagrmi pred ciganko. Cirikli jo je naglo pobrala in s svojimi kri- vimi prsti pohlepno otipavala srebrnike in zlatnike. »Poslej ostaneš pri tem gospodu«, je dejala Omarju prisiljeno prijazno. »Veseli se, godilo se ti bo dobro«. Njen hinavski, zadovoljni obraz se je zdel paši še odurnejši. Omar je bil sprva vesel, da mu ne bo treba več ostati zri zlobnem Angarju in hudi jamadarki. Te- daj pa se je domislil svojih ljubkih tovarišev, ki se bo moral ločiti od njiju za zmeraj. Prebledel je. trepetal je kakor ujet ptiček. »Daj nama še nekaj cekinov, bogati gospod!« je pro sila Čirikli. »Poberita se ti in tvoj mož,« je vzkipel paša. »Sicer se bodo zabavali z vama moji sluge«! Tiho in naglo sta izginila cigana. Ko je bil Omar sam s tujim možem, je zajokal naglas. »Ne boj se me. Omar!« ga je tolažil paša in ga božal po temenu. »Odslej si ti moj sin, jaz pa tvoj oče!« »Ah, moj medvedek!« je ihtel Omar in gledal f>ašo skozi lase, mokre od solz. »Ah, moj Sonakaj! Niti roke mi m podal. Nikoli več ju ne bom videl!« »Potolaži se, sinko! Podarim ti krasnega konjiča in lepo janičarsko opravo. Sluga Lhimal ti pokaže kopalni co, da se umi ješ in preoblečeš. Pojdi z mano!« Paša je zažvižgal. Prihitel je postaren srepook janičar. Poznalo se mu ie, da Je konjenik; hodil je okorno, ker je bil zaradi ježe raznožnik. Gledal je mrko in jezno. Za pasom je nosil kindžal, dolgo, ravno bodalo Odvedel je Omarja v nizko, okrogle obokano kopal- nico. Prinesel mu je pečenih sliv, medene pogače in obleko rajnega sina Osmanovega ter odšel. Omar je zapahnil vrata, se naglo okopal in z ve- likim veseljem oblekel snažno, skoraj novo perilo in ob- leko; ohlapne rdeče hlače, dolg zelen kaftan s srebrnimi motvozi, višnjevosvilen pas, »Ah, da ne pozabim svoje verižice in križka!« je vzdihml razburjen. Dolgo se je moral mučiti, preden je pregrizel podlago svoje stare suknje in potegnil svoj edini zaklad na svetlo. Ker se mu ni bilo več bati ci- ganke, si je obesil verižico pod srajco okoli vratu. Gla- vo si je pokril z visoko kapo iz črne janičje kože. Vse mu je bilo precej prav, le rumeni čevlji so mu bili pre- veliki. Veselo se je gledal v ogledalu kristalnočiste vode in radostno zaploskal z rokami. In skokoma je stekel na dvorišče. »Kj, poglejte našega malega janičar ja!« se je nasmeh- nih Osman paša ria hodniku. »Pojdi, Omar, da ti pokažem tvojo mater«! Odvedel ga je v haremlik. Plaho je stopal Omar za njim mimo dveh oboroženih stražnikov po škripavih le- senih stopnicah in dolgem ozkem hodniku v prvem nad- stropju; bal se je druge zlobne čirikli. Paša je potrkal na vrata, odprla so se tiho. Stara sužnja je prhnila mimo njiju in izginila ko senca. Sto- pila sta v prazno predsobo, kjer je bilo troje vrat. Pred srednjimi je stala dvajsetletna hanuma, paševa druga že- na. Omar jo je gledal z veselim začudenjem. Njeno mlado postavo je odevala gubasta tančica rožnate svile, posuta z zlatimi zvezdicami. Na črnih laseh je kar go- rela živordeča nizka čepica; od nje je v prepihu lahno plapolala pripeta belosvilena koprena. Velike črne oči so gledale otožno, z izrazom samotnega premišljevanja in ti- hega žalovanja. Obla lica so bila nežnobleda, kakor mrt- ve rože, ki jih je zamorila slana. »Draga Fatima, Alah nama je poslal sina«! je sprego- voril Osman paša, ko so prišli skozi vrata v precej ve- liko sobo in povedal ji je, kako je dobil Omarja. 14. stran NOVI TEDNIK St. 30 — 31. julij 1975 BOGATA RAZSTAVA NARODOPISNIH POSEBNOSTI ANDRAŽA V prazmiičnih dneh letošnjega obcinsksga praziuka žal- ske občine v KS Andražu je bilo v prostorih tamošnje šole odprtih tudi več razstav, med kateirlmi je vzbujala največ pozornosti razstava narodopisnih posebnosti kraja. Bogato zbirko razstavljenih eksponatov, ki jih je veči- del zbral med vaščani navdušen ljubitelj folklore kmet Konrad Brunšek, bi lahko razdeliU na več predmeitnih skupin. V prvi je zastopana domača keramika. Razen po- sodja, vrčkov in ročk najrazličnejših velikosti je tu vehk kokarski pisker (repnik) in nekaj značilnih »klobukov« ^tega izvora, potem porcelanast putrh, vrsta buč itn. Nič manj ni zanimiva zbirka najrazličnejših svetilk, počenši od »svečnikov« (stol s čeljustmi za prastaro osvetljevanje s treskami) do jamskih svetiilk, latern, pra- vih svečnikov itd. Več prostora zavzemajo različna orodja za izdelovanje lanene in volnene preje in domačega platna, kot npr. snop lanu, brMce, kolovrati, motovila, česalniki ali rifli ipd. žal so edine še dobro ohranjene statve pred leti uni. čiH. Med izdelki iz lesa si je vredno ogledali mo^žnarje, deže, pinje (posode za ometanje smetane), sklede, pod- stavke in putrhe. Izredno zanimiva je zbirka glasbil. V kraju so imeli že med obema vojnama tamburaška orkester, ki ga je vodil Anton Praprotnik. Značilno je, da so vse instrumen- te izdelali on in njegovi bratje Nande, Maks, Ivan in Jože sami, sami pa so tudi v orkestru sodelovali. Mimo na- vedenih instrumentov pa so razstavili več zanimivih citer in izredno redek primerek ročnega harmonija (meh je treba napihovati z rokami). Posebnost je tudi večtonska fanfara, s katero je khcal kmet svoje delavce h kosilu (v alpskih predelih uporabljajo v ta namen velik volov- ski rog). Na veliki neposlikani, a dokaj posrečeno dekorirana leseni skrinja je nanizanih več likalnlkov od prvotnih (na »štohl«) do današnjih električnih. Na stenah tikta- kajo ure na uteži, precej prostora pa je namenjenega majhnim lesenim prešam in dTugim preprostejšim orod- jem. Posebno pozornost vzbuja razstavljen lesen »reaktivni motor«, ka ga je 20 let konstruiral že umrU kmet v Do- briču. Zlamisel je zanimiva zategadelj, ker je z nožnim po- gonom na posebnem prenosnem mehanizmu skušal kom- primiratJi zrak v taki meri, da bi le-ta poganjal eliso letala. Domiselni mož je pred leti umrl in ni dokončal vzleta svojega »reaktivca«. Na posebnem pultu so razstavljene stare linjige in lis-ti. ne (med njimi tudi II. del Wolfovega slovarja), vtem ko je obesil po stenah svoje zanimive fotografske povečave zdaj že skoraj andraški domačin Boris Strohsack, sicer pa sodnik Vrhovnega sodišča v Ljubljani. Zamisel krajanov, da zanimive razstave ne bi podrli, marveč bi jo spremenili v trajen krajevni narodopisni muzejček, je uvaževanja vredna. DRAGO PREDAN LITERARNI POSKUSI ^ ^^^^ »Ob zadnjem znaku je bila ura pet« je rekla napovedovalka po radiu, zenica pa je že nakrmila živino in zdaj hiti pripravljati »malo južino« za na njivo. Ta njena »mala južina« pa je bolj revna, saj je bilo le pol hlebčka kruha, kos slanine ter prazen kozarec, da bo lahko hodila po studenč- nico. Ko je pripravila »culo«, je vzela motiko, grablje, vile ter se je odpravila na njivo. Sklanja- la se je nad koruzo, plela je in čeprav se ji je zdelo da hiti, se ji je na njivi malo poznalo. Več- krat se je morala zravnati, prijela se je z eno roko za glavo, z drugo pa za križ. Seveda leta, čez 60 jih ima, zapuščajo jo moči, a omagati ne sme, kajti kdo bo potem obdeloval zemljo. Sonce je bilo že precej visoko, močno je že pripekalo, ženica je vzela vile ter odšla trosit seno. In ko je krma leno ležala na tleh. je vzela v roko »culo«, si vzela kruha in slanine ter šla po vodo. In zopet se je neutrudno sklanjala nad trdovratnim plevelom in to vse dotlej, dokler ni v oddaljeni cerkvici zazvonilo poldan. Morala je domov. Tu je najprej postrila pri živini, nato si je skuhala kosilo in že je odhitela na travnik, na njivo, na... In zdaj, ko je že zunaj mrak, ko se pojavljajo zvezde, leze ženica v hrib, sključen je njen hrbet, obraz razoran. a kljub temu ponosen, ponosen na zemljo, ki jo obdeluje, da potem jemlje iz njenih neder pridelke, za katere je treba pretočiti mnogo znoja. Njene roke so žuljave, ra- zorane, kot zemlja po suši. Ona tega ne opazi, ker ima trdno voljo vzeti zemlji čim več. KRAMARŠEK MILENA ARCLIN PRI VOJNIKU KMEČKI PRAZNIK V LOČAH v Ločah pri Slovenskih Konjicah je bilo pretekli torek zelo živahno. Organizatorji letoš- njih poletnih prirecJitev so ob (Jnevu vstaje in pod pokroviteljstvom Kovaške in(Justrije Zreče pripravili pisan spored s skupnim naslovom Kmečki praznik. Kakih 3000 ali več obiskovalcem so pripravili obilo zabave in še več paše za oči. že zjutraj je bilo v Lo- čah vse živo. Od tu in tam predvsem mladi fantje, ki so prihajali v ta lep kraj .so si želeli pobliže ogle- dati medobčinski nogo- metni turnir. Saj pravijo, da je nogomet najvažnej- ša postranska stvar na svetu, torej ni smel izo- stati tudi na prireditvi, kot je kmečki praznik. V tekmovalni del se je pri- javilo, sedem ekip in po hudi borbi je zmagala ekipa sindikalnega šport- nega društva Prevozništva iz Celja. Ekipa je prejela za svoj trud tudi pokal, ki je pozjneje ob polni mizi uspešno odslužil tu- di svojemu pivskemu na- menu. Poleg tega, da so bile loške gostilne in stojnice dobro založene z najraz- novrstnejšo pijačo, so pri- šli v torek na svoj račun tudi ljubitelji dobrega grižljaja. Organizatorji so namreč pripravili razsta- vo kmečkih specdahtet, v kateri je s svojimi »iz- delki« sodelovalo preko 30 kmečkih žena in de- klet iz bližnje in daljne okolice. Pripravile so vr- sto pravih kmečkih jedi, še posebej pa so se odre- zale s sladicami. Razstav- ne mize so se kar šibile pod najrazličnejšimi kek- si, zavitki in tortami. Pra- vi raj za sladokusce, ki pa so ga seveda kmalu izro- pali. Med kuharicami, ki so se tako uspešno odre- zale na razstavi kulinari- ke v loški osnovni šoli. so bila tudi štiri mlada dekleta, ki so se kuhar- skih veščin naučila pred- vsem v tečaju, ki ga je zanje pripravila Kmetij- ska zadruga iz Slovenskih Konjic. Pa so zelo uspe- šno dokazala, da taki te- čaji le niso od muh, kot si marsikatera ženska mi- sli. Tudi same so bile s svojimi izdelki na moč zadovoljne in obljubile so, da bodo tudi prihodnje leto sodelovale na podob- ni razstavi kulinarike. Osrednja prireditev kmečkega praznika je bila vsekakor povorka s pri- kazom kmečkih običajev. , Na čelu povorke so kora- kali mladinci, športniki in pionirji Loč, za njimi pa so mimo množice obisko- valcev zaplesali člani kul- turno umetniškega društ- va Jože Hermanko iz Ma- ribora. Nato pa so se zvr- stili vozovi, na katerih so prebivalci Loč, pa tudi bUžnjih krajev, prikazali vrsto kmečkih opravil. Tako so prizori prikazo- vali mlatiče pri svojem delu, mesarje, zelo domi- selen je bil tudi voz, ki je prikazoval delo oglarjev, pa tudi tisti, ki je prika- zoval kmečko kuhinjo in v njej moža in ženo pri vsakdanjem prepiru. Naj- večjo smolo pa so imeli žičani, ki so na posebnem vozu prikazovali delo v vinogradu. Klopotec, tako značilen v vinogradu in zato nepogrešljiv tudi na okinčanem vozu, je bil pre- visok in se je zato za- pletel v transparent, raz- pet čez loški trg. Obisko- valci so napeto opazovali, kaj se bo zgodilo. In kon- čno — neubogljiv klopo- tec je zgrme! med mno- žico! še sreča, da je bil narejen bolj za šalo in so ga ogroženi obiskovalci zlahka ujeli. Sreča v ne- sreči, bi temu rekli stari modri ljudje. Kmečki praznik so v Ločah zaključili s pikni- kom za naše delavce, ki si služijo kruh onstran naših meja. Veliko se jih je zb^',^lo, prišla so iz Av- strije, Nemčije, Italije, Švedske in od drugod, da bi skupaj s svojimi doma- čimi proslavili slovenski praznik. Na slikovitem gradu Pogled pri Ločah so preživeli prijeten večer z ansamblom Dobri znan- ci, zabavala pa sta jih tudi Marjana Deržaj in Braco Koren. Udeleženci tega že tradicionalnega piknika so plesali in se veselili še dolgo v noč. Organizatorji loških po- letnih prireditev so s kmečkim praznikom zno- va dokazali, da vedo, kaj hočejo. Obiskovalcem so ponudih prireditev, ki je zabavna in poučna obe- nem. Dali so jim prire- ditev, kot jih manjka. Več kot 3000 obiskovalcev je bilo zadovoljnih in ver- jetno je marsikomu od njih utrnila misel, da bi moralo biti podobnih pri- reditev še več. DAMJANA STAMEJČJIC Vsi trije posnetki zgovorno pričajo, da je bilo v Ivočah zares živo. Največje težave so bile s klc»potcem. Fot-o: D. Stamejčič št 30 — 31. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 Sprehajala se je ob Savinji in zamiš- ljeno zrla predse. Kdo bi vedel, zakaj je hodila tako sama in s povešeno gla- vo! Ko sva se srečali, se je vzravnala in zazrla vame. Brez besed sva nato stali sredi poti in molk je postajal vedno bolj moreč. »Si res nimava kaj povedati?« sem jo vprašala. Ostala je tiho in komajda sem verjela, da je to ona, moja velika prijateljica Ničesar nisem razumela, le sklepala sem mnogo. »Sprehajajva se skupaj,« je nato pre- dlagala. Oh, da je le spregovorila, sem pomislila. Zelo redko se mi je zgo- dilo, da sem s težavo spravljala besede iz ust. V tistem lirenutku pa je bilo iako. Ko sva se ustavila na mostu, se je idazrla v deroče valove. Po licih so ji drsele solze. V moji podzavesti so se rojevale njene misli. Toda še vedno sem upala, da sem v zmoti, da so te misli le plod moje fantazije. »Najraje bi umrla. Skočila bi v va- love in nikoli več ne bi slišala tistih grobih maminih besed: IZGINI OD DOMA, DA TE NE VIDIM NIKOLI VEC!« je končno spregovorila in še vedno zrla v vodo. Približala sem se ji in nisem vedela, kaj naj ji rečem. Nisem ji hotela vsi- ljevati svojih mnenj in sočustvovanja. Hotela sem jo le vrniti na tisto mla- dostno pot, po kateri je hodila še pred nedavnim. »Sonja, ne jemlji stvari tako tragič- no,« sem dejala, »čas bo storil svoje. Spoznala boš, kako neumno in brez vsakega premisleka si spregovorila te besede.« Pogledala me je in njene oči so bile tako prazne. Ves nekdanji žar je izginil. Tudi obraz se ji je spreme- nil. V njej je nastajalo novo bitje. »In kaj boš rekla, če ti povem, da me je Marjan zapustil?« je vprašala, »boš zdaj lažje razumela mojo ne- srečo?« Osuplo sem jo pogledala in skoraj nisem mogla verjeti. Kako je to mo- goče? Marjan je bil vendar fant, ki se mi je zdel popoln. V spominu so se mi zavrteli trenutki, ko sva sedela ob kavici in je ves čas govoril samo o njej. Pomagala sem mu celo izbrati darilo za njen rojstni dan. V spominu mi je ostala tista njegova sreča v očeh ob pogledu na šopek dvajsetih žamet- no rdečih vrtnic in zavojček, ki je vse- boval knjigo in ploščo. »Misliš, da bo vesela?« me je takrat vprašal. »Gotovo bo,« sem dejala, »saj si je v izložbi vedno ogledovala knjigo »Dok- tor 2ivago« in kadar je bila pri meni. Se je na gramofonu morala vrteti ta plošča, sicer ni bila srečna. Ko sem se tako zamislila, mi niti na misel ni prišlo, kako bom odgovo- rila na njeno vprašanje. Bilo mi je hudo, toda tega ji nisem smela poka- zati. Rada bi jo vprašala, kako se je vse to zgodilo, toda zanjo bi bilo to preboleče. »Si brez besed, kaj?« je vprašala, »Tudi jaz sem bila in še vedno mi- slim, da so bili trenutki slovesa le sanje. Ko sem mu povedala, kako je z mano, je z njegovih lic izginil na- smeh in njegove roke so me izpu- stile iz tesnega objema.« Poslušala sem njeno zgodbo in v ustih se mi je nabirala grenkoba. Zjo- kala bi se z njo. Toda zakaj bi jokali? Za fantom, ki se mi je zazdel umazan, za njim, ki je še tisto noč zbežal v temo brez kakršne koli besede? Za- radi njene matere, ki pod vplivom al- kohola govori neumnosti? Ni bilo pra- vega razloga za jok. Rešitev je bilo treba najti. »Ko sva se kasneje srečala v mestu,« je mirno nadaljevala, »me ni niti po- gledal, šel je mimo mene in prepad med nama je v trenutko postal še večji. Danes mi je njegov prijatelj prinesel sporočilo: Najdi rešitev, ka- kor hočeš. Odpravi. V tem primeru se vrnem, sicer pa naj ti bo jasno, da študija ne morem pustiti. »Na drobne koščke sem strgala ta vunazani papir in vse v meni je kipe- lo.« Za trenutek je utihnila. »Skušala sem biti močna in preboleti vse. Niti pomislila nisem več na njegove besede. Skušala sem se približati svoji materi, prvič sem začutila, da jo potrebujem. Toda nisem našla razumevanja. Zapo- dila se mi je v lase in izkričala vse, kar ji je padlo v misli. Vse to me je spravilo s tira. Tako ne bo šlo več naprej,« je ostro dejala. »2e od ne- kdaj mama tako čudno ravna z me- noj, kot da ne bi bila njena. Pomislila sem celo na to, da se je njej morda zgodilo podobno kot meni, saj še da- nes ne poznam svojega očeta.« Ob teh mislih ji je bilo neznansko hudo. Najbrž si je predstavljala svo- jega malčka brez očeta in trenutke, ko bo njen otrok želel, da mu pripo veduje o njem. Tiho je zajokala in se privila k meni z velikim občutkom pogrešane ljubezni in topline. Moreče šumenje vode in ostrina vetra mi je polnila ušesa, z vetrom so prihajali oblaki in vse bolj termio je postajalo Občutek nesreče me je obdajal in bala sem se vseh naslednjih trenutkov. »Kaj bi storila?« je v joku vprašala. »Najprej stran od doma,« sem na glas razmišljala, »nikakor ne moreš ostati doma. Poiskali bova sobo in v miru boš lahko čakala tisti lepi trenu- tek v življenju vsake ženske. Tudi zate mora biti lep kljub vsem bolečinam, ki so ti jih prizadejali. Verjemi, po tem ko boš imela ob sebi drobno bit- jeoe, boš pozabila na vse te umaaane dogodke. Gotovo boš ponovno zaživela in postala srečna mamica.« »Kaj res misliš tako?« me je z na- smehom na licu vprašala. Tudi iz oči ji je zasijal droben žarek, ki je pome- nil, da bova s skupnimi močmi pre- brodih težave in se skupaj veselili srečnega dogodka. Kot da se je prebudila iz dolgih, mo- rečih sanj ... Zazrla se je v nebo in šepetala: »Rada ga bom imela, nadvse rada. Vse bom dala zanj!« Naslednjega dne sva pri moji znanki našli prostor, v katerem bo živela. Ce- lo noč sem morala razmišljati, kako bi ji pomagala in končno sem se do- mislila svoje starejše prijateljice, ki me je pred leti vabila k sebi, kajti živela je sama v dokaj velikem stano- vanju. Sonja je zopet ostala brez be- sed. Toda tokrat od sreče. Zamislila si je svojo življenjsko pot in kar ver- jeti ni mogla, da se je preselila v to- pel dom. Iz njenih oči je znova za- sijala mladostna sreča in rojstvo ot- roka bo njen srečni trenutek krutega življenja. Oddahnila sem si in vsa sre- čna odšla proti domu. Skozi okno sem nato dolgo zrla v noč. Grenka spozna- nja moje prijateljice me bodo sprem- ljala skozi vse življenje, življenje je marsikdaj tudi za mladega človeka lah- ko kruto. MARINA KOCEN Stasa Gorenšek poletje v mestu Ves ostali poletni čas, preden se bomo odpravili na počitnice in potem, ko se bomo z dopusta že vrnili, bomo seveda več ali -manj preživeli v mestu, v službi. In poletna garderoba za tak »delovni« čas se seveda nekoliko razlikuje od dopustniške, počitniške garderobe. Kajti imamo veliko delovnih mest, na katerih mora biti ženska vedno lepo urejena, negovana in prijetno oblečena. Seveda je lahko oblečena tudi moderno, mladostno, to poletje recimo v akttudne široke obleke, če ste si jo pripravili ob pričetku poletne sezone, vam je bila gotovo že na morju dobrodošla, prav lahko pa jo boste sedaj nosili tudi za službo. Ce pa se še vendarle niste odločili za takšno obleko^ imate še vedno dovolj časa. Kajti nosili jo boste lahko še dolgo, še potem, ko se bo poletje poslovilo in bodo dnevi postali hladnejši. Takrat boste pod obleko oblekli bluzo ali puli in spet boste moderni. . priporočamo Za različne lokale in za večja, sodobno opremljena stanovanja so primerna plastič- na cvetlična korita, ki Jih v beli, oranžni in rdeči barvi prodajajo v trgovini Slovenija- les. Oblikovani so pravokotno ali okroglo (premera 40, 50 in 100 cm). Cene: od 422,00 do 1.560.00 din. Za nekoliko hudomušno darilo lahko izbe- rete uvožene, velike plastične glavnike raz- ličnih oblik, ki so seveda tudi uporabni. Našli smo jih na drogerijskem oddelku veleblagovnice T. Cene: 21,50 in 32,00 din. Novost na knjižnem trgu in sploh pri nas je knjiga, v kateri je izbor sodobnih nizozem- skih novel z naslovom Bolečine v trebuhu, ki je izšla pred kratkim. Kupite jo lahko v Mladinski knjigi. Cena: 140,00 din. Še vedno aktualno poletno krilo iz bombaž- nega večjega ali manjšega kara, sešito v konfekciji Oro Orosavje, lahko Izberete v prodajalni Mladost. Na voljo so številke od 36 do 42. Cena: 190,00 din. Na eiektro oddelku veleblagovnice Tkanina smo fotografirali tale italijanski sušllec za lase, ki deluje popolnoma neslišno. Cenat 217.15 dm. 16. stran — NOVI TEDNIK Št. 30 — 31. julij 1975 SMORT NT-ŠPORT NT - ŠPORT NU ŠPORT NT - ŠPORT NI ROKOMET Rokomeiaši so zaključili kratek odmor. Na celjski Skalni kleti, ki bo gostila celj- ske rokomctaše še nekaj me- secev, vse do momenta, ko bo zgrajena nova športna dvo- rana pod tlolovccni, so z red- no vadbo za novo prvenstvo začeli celjski rokometaši. To- krat pod vodstvom strokovne- ga odbora, katerega vodi Franc Ramskugler, trenerji pa so prot. Tone Goršič, Janez Goršič in Žarko Presinger. Pomagali pa bodo še Miha Bojovič in Milan Peunik pri vadbi pionirjev in pri pionir- ski rokometni šoli. V stro- kovnem vodstvu so še Andrej Pečovnik, Peter Hribernik in Drago Šeško. Torej zelo moč- no vodstvo, ki si je zadalo velike naloge že na občnem zboru RK Celje. V moštvu Celja letos ne bo večjih sprememb. V moštvo bodo vključili številne mlade igralce. Te dni je mladi Slav- ko Ivezič odlično odigral ne- kaj srečanj za našo državno mladinsko reprezentanco v Tu- nisu. Vlado Bojovič pa prav Veteran v celjski ekip! Jure Koren bo tudi letos poleg I^evstika. Marguča in bratov Bojevlč udarna moč celjske rokometne ekipe. te dni uspešno igra v član- ski državni reprezentanci v Romuniji. V novi sezoni v moštvu Ce- lja, ki nastopa v deljeni II. zvezni ligi, ne bosta nastopi- la Trbovc, ki odhaja v JLA In Pucko, ki se Je preselil v Ormož in ne bo več igral ro- kometa v zvemem tekmovanju. Ostali pa so še: Marguč, Hu- darin, Vojkovič, Levstik, Mi- ha in Vlado Bojovič, Kune j, Anderluh, Lu.skar, Božič, Ko- ren, Mrovlje, Pevnik, Ivezič ter Igralci iz mladinskega mo- štva. Celjani bodo prvič nastopili za točke 6. septembra v sre- čanju proti Piranu v Celju. V drugem kolu gostu.lejo v Rovinju. Zanimivo, je, da se bodo v šestem kolu pomerili proti Zagrebu v Zagrebu In v devetem kolu v Celju proti Slovanu. Torej še kar ugoden žreb v prvem delu prvenstva, ko se bodo skupaj s Slova- nom in Zagrebom borili za povratek v I. zvezno ligo. J. KUZMA NOGOMET ŽIVO NA GLAZIJI! Pri KJadivarju pridno delajo s pionirji in mladinci. To je korak naprej. Pionirji so te dm' osvojili prvo mesto na turnirju v Žalcu. Prvi uspeh za najmlajše nogometaše Kladivarja, katere vam predstavljamo v celoti. Mnogi med njimi imajo možnost napredka pod vod- stvom nov^a strokovnega teama. 2e nekoliko let spremljam delo na celjski Glaziji pri no- gometaših Kladivarja. Toda nikoli nisem zasledil, da bi tako vestno in marljivo dela- li, kot letos. Obiskali smo zadnje treninge celjskih igral- cev, kjer redno vadi preko 25 igralcev. Kaj več pa so nam povedali novi trener prof. Ljubo Matovič ter trije boljši igralci lanskoletnega prven- stva — kapetan Jože Cer- nič, Sabahudin Krivic in Slavko Kurež. JOŽE CERNIC: »Igralci so resno pristopili k delu. Pri- prave so uspešne. Novi tre- ner nam je vrnil zaupanje v naše znanje, Ce bo med nami prijatelstvo, bomo uspeli. Na treningu manjka le Marjan Dobrajc, ki je te dni dobil hčerkico in ima nekaj dni do- pusta,« SABAHUDIN KRIVIC: »No- vi trener je prinesel nov ve- ter v delo društva. Imamo vse- kakor najmočnejšo ekipo v zadnjih letih. Edina skrb, ki nas lahko ovira pri naših ci- ljih so poškodbe. Mišljenja sem, da bi morah meti skup- ne priprave vsaj nekaj dni,« SLAVKO KUREŽ: »Trenut- no delamo na fizični priprav- ljenosti vseh igralcev. Te nam je lansko leto najbolj pri- manjkovalo. Zato bomo od prvenstva prišli v najboljšo formo. Potrebno bo najboljšo enajsterico čimbolj e uigrati. Po povratku Maribora in Ru- darja v republiško ligo so na- še možnosti za uspeh zmanj- šane. Kljub temu pa se bomo borili za uvrstitev v sam vrh,« Trener prof. LJUBO MATO- VIČ: »Kader, ki sem ga pre- jel ob prihodu v Celje, je mlad in dober. Zlasti mladin- ci iz matičnega kluba, V Ce- lju ostanem dve leti in upam, da se bo poznal premik, že sedaj pa povem, da bomo gra- dili na mladih in to iz naših vrst mladincev in pionirjev. Ivan Bauman in Vlado Glin- šek sta odlična pomočnika. Trenutno delamo na moči. Tehnične in taktične variante bodo na sporedu šele v av- gustu.« J. KUZMA BRON ZA ČOPA IN KOPITARJA Dva mlada celjska tleta sta bila uspešna na Balkanskih mladinskih atletskih igrah v Karlovcu. Boris Cop je pre- skočil 206 cm v višino, Franci Kopitar pa vrgel kopje 66,12 metra. Oba sta s tem dosegla tudi osebna rekorda! To je zadostovalo za tretje mesto na Balkanu in za osvo- jitev bronaste kolajne. Lep uspeh! Aljana Kovač je v metu kopja osvojila četrto mesto, enak uspeh pa je dosegla tudi atletinja Velenja Andreja Šverc v teku na 800 m. ALPINISTIČNI KOTIČEK V SEVERNI TRIGLAVSKI ^TENI Vreme se je končno ustali- ) in odprla se je plezalna -zona tudi v najvišji steni -illjcev — severni steni Tri- lava. .Alpinistični odsek Ce- je je postavil šotore v kam- I« ob nabitem Aljaževem do- m sredi plez^.skega babilo- la z vseh vetrov. Najmanj st« Iplnistov je čakalo ugodno reme za vstop. 14 članov bi •čajnikov AO Celje je 20. ■ 11. preplezala naslednje: ■ilovensko III. (Debeljak, Zev- lik); Neško s Zimmer-Jahno- im izstopom III.-IV, (Grač- ler, Lorber, Planinšek, Krar ner — po severnem grebenu 1o vrha); Tržaško IV.-V. (Vo- lišek, Šah); Sandi Wisiakovo V. (Canžek, Bergant); Bohinj- :ko IV.-V. (Jošt, Lesjak). To ie bil edini dan brez neviht vi so ga v popolnosti izkori- tili samo Celjani, V ponedeljek, 21. VII., je stopilo v steno 11 članov in ■čajnikov. Preplezane smeri: -»lovenska po kaminih III. Gračner, Kramer); Nemška i V. (Mesarec, Zevnik, Lesjak );-želak); Bavarska IV. (Pla- ilnšck, Bergant — sestop po -ilovenskl smeri); Čopov stc- ■ler VI. (Jošt, Vodišek); Ste- nar — južna stena — Jugova smer (Debeljak, soIo). Navezi v Bavarski in Čopovem ste- bru je pri izstopu iz stene presenetilo neurje s strelo, vendar so v mraku vsi sreč- no, seveda premočeni, dosegli šotore v taborišču, v triglavski steni torej 26 vzponov v dveh dneh. Uspeh bi bU še večji, če v soboto in v torek ne bi bilo nočnih neviht, zaradi katerih oživi padajoče kamenje in slapovi vode v grapah in kaminih. Pet članov In tečajnikov je plezalo 20. in 21. v stenah Male Rinkc in Turške gore ter v grebenu Križa nad Okrešljem. Opravljenih 8 vzpo- nov II. in HI. težavnostne stopnje. Odhod najboljših navez v Francoske .Alpe se odlaga iz tedna v teden. Snežne razme- re so še povsem zimske In \^ odprave doslej so se vr- nile brez pomembnejših vzpo- nov. X V soboto. 26. VIL, so bili alpinisti ponovno na Okrešlju in spravljali na kočo gradbe- ni material. Poleg dela so preplezali Režkovo smer v Štajerski Rinki, Igličevo in Vzhodno v Mali Rinki ter Salajev greben Turške gore, X Zaradi objave res velike al- pinistične bere v preteklih dveh tednih, bomo obljubljeni sestavek »Ob gorskih nesre- čah« priobčili v naslednji šte- vilki Novega tednika, CIC .'>meri, ki so jih v triglavski steni plezali celjski alpinisti ZAKAJ TAKO? TELOVADNICE V NARA VI - UČINEK? z največjim optimizmom in dobro voljo smo spreje- li pred nekaj leti misel, da bi tudi pri nas upeljali ta- koimenovane »telovadnice v naravi« ali po domače »trim steze«. Gre za naravne objekte, speljane po gozdnih površinah in opremljene s predmeti, ki odgovarjajo vsa- ki starostni dobi. Podobne objekte že dalj časa poznajo zlasti v Skandinavskih deželah in obeh Nemčijah, torej tam, kjer je tudi splošna telesna kultura zelo razvita. Pri -nas smo z gradnjo takšnih stez začeli zato, da bi občana po napornem delu v stehniziranem svetu odteg- nili od vseh težav in ga v nekaj popoldanskih (prostih) urah poskušali bolj utrditi za vse nadaljnje delo, ki ga čaka. Zato smo zgradili nekaj deset stez v celjski regiji, jih opremili z vsem potrebnim in čakali. V začetku je bilo precej obiska, ki pa je — žal — vedno bolj padal. Zakaj? Zakaj v začetku navdušenje, potem pa ne več? To je tu vprašanje! Zal moramo ugotoviti dvoje: steze so vse manj obiskane, in kar je še bolj žalostno, vse bolj so pod udarom razvratnežev, ki jih uničujejo. Da, prav ste prebrali! Vedno manj obiskane in vedno bolj uničene! Poglejmo si samo stezo v Preboldu, ki je bila v za- četku nedvomno med najlepšimi —- če že ne najlepša — na celjskem področju. Manjka polovica rekvizitov, od žoge, uteži, raznih drugih predmetov. Celo drogove, ki so bili položeni v travo, so odnesli oz. pometali v ni- žava! Polomljene so klopi, odtrgana vrv za nihanje, izko- pani »čepi« za skakanje itd. To je ena plat medalje. Temna. Druga, tudi temna (ste že videli medaljo z dvema temnima stranema?), je v tem, da je vedno manj obi- ska! Prej so bili trim kartoni, kjer si moral po opravlje- ni trim stezi dobiti žig, da si akcijo opravil. Letos tega ni več in vse je prepuščeno človekovi zavesti in poštenosti! In ta človekova poštenost in zavest za lastno kondicijo ter dobro počutje je takšna, da so trim steze prazne! Zakaj? »Spiralasti« karton s 120 polji lahko izpolneš doma na parket in dobiš ob koncu leta značko! Prej takšna praksa ni bila mogoča. Naredili smo steze — te- lovadnice v naravi — za boljšo kondicijo človeka in isto- časno vse skupaj prepustili njegovi zavesti! Te pa zal ni, vsaj zaenkrat ne! In kaj imamo? Opuščene te- lovadnice v naravi, ob koncu leta pa bo ogromno do- bitnikov značk (v času »značkomanije« to ni nič čudne- ga!)! Kdo je po vsem tem zadovoljen? Po našem skrom- nem mnenju nihče ne bi smel biti! Trim steze niso sa- me sebi namen, ljudje pa tudi ne. In če vemo, da lju- dje drugače ne grejo na trim steze, kot pod »nujno«, po- tem je treba to obdržati. Ne toliko zaradi trim stez, kot zaradi telesnega počutja in kondicije občanov. Zal je tako. In zato bo treba nekaj spremeniti. Ali se odpovemo trim stezam ali boljšemu počutju in kondiciji občana? Mislimo, da je oboje rmrobe, kot je narobe to, da v kartonih za trim značko ni več obvezno obiskovanje trim stez, torej tistih objektov, ki so resnično primer- ni za vsakogar. Redke so izjeme, samo na izjemah ne moremo živeti, kot tudi ne na tem, da bo nekdo šel kar sam tja, kjer pravimo »trim«! žal, je že tako. škoda. Potreben je premik. In še to: ni bilo vse slabo, kar smo imeli, pa čeprav smo morali dobiti žig. Je že tako! TONE VRABL PLAVANJE NI POGOJEV ZA USPEH Obiskali smo celjske plaval- ce. Neumorni Rudi Travner, ki sedaj pridno pomaga pla- valni sekciji, nam je posredo- val prve podatke o delu pla- valnega kluba in same sekci- je: »Letos naša ekipa redno so- deluje na vseh tekmovanjih na področju Slovenije. Pri- čeli smo z otvoritvenim mi- tingom v Krškem, dalje sode- lovali na vseh treh tekmah za pionirski pokal Slovenije in sami priredili plavalno tek- movanje ob obč'inskem praz- niku. V prihodnjih dneh pa bomo s popolno ekipo nasto- pili na Jesenicah na memo- rialnem plavalnem tekmova- nju in za zaključek še na mla- dinskem in članskem republi- škem prvenstvu v Kopru. Na- ša tekmovalka Duška Boben pa je sodelovala na državnem mladin.skem prvenstvu v Tr- bovljah. Tu se je uvrstila v plavanju na 100 metrov pro- sto v finale.« Problemi? »Blizu 30 plavalcev vadi pod vodstvom glavnega trenerja Kristana Vemera, Pomagajo pa mu Tonček Mirnik in Ro- mana Leben, Preko leta se delo normalno razvija. Toda, ker nimamo v zimskih mese- cih možnosti za vadbo, celj- ski mini bazen v Posebni- os- novni šoli ne zadošča za vad- bo vseh plavalcev, ne more- mo dobiti »priključka« z os- talimi moštvi, ki imajo na razpolago 25 ali 50-metrske pokrite bazene s toplo vodo. Vse dokler tega ne bo v Ce- lju, bomo le delno držali korak z najboljšimi. Razlika v kakovosti pa se bo iz leta v leto širila v korist ostalih slovenskih moštev,« Ob koncu našega obiska smo izvedeli, da letos uspeš- no nastopajo za celjsko eki- po: člani Tonček Mimik, .lože Tanko, Dušan Stopinšek, Du- ška Boben, pionirji Matjaž Pečular, Borut Peterlin, Ma- tjaž C5odec, Iztok Planinšek, Zoran in Zvezdan Martič, Ja- ni Lukman ter pionirke Su' zana Pilih. Ksenija Zadravec, Sonja Vukovič in Polona Mravljak, Tu pa je še več mladih plavalk in plavalcev, o katerih bomo še večkrat beležili ugodne rezultate. J. KUZMA št. 30 — 31. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE ZA BISTRE OCI Glej risbo! PRVA MALA KRIŽANKA Vodoravno: kompot, ob- lina, raj, _Ac, Etna, trta, AO, RSM," stroka, tonkin. MAGIČNI LIK Vodoravno in navpično: 1. cvek, 2. Vrbas, 3. ebo- nit, 4. kanibal, 5. Sibdla, 6. talon, 7. Lana. DRUGA MALA KRIŽANKA Vodoravno: požar, štu- dij, Er, Avar, Noe, aga, obla, NB, Idrija, atlet. HUMOR Italijanski pisatelj Vi- cenzo Candarelli je bistro- umno opredelil komedijo in tragedijo: »Kadar v gledališču dva igralca postaneta ljubim- ca, je to komedija, če pa ne prideta do tega, je to tragedija.« Iz zdravniške ordinaci- je je prišla- objokana že- na, ki je peljala za roko dečka z namrščenimi obrvmi. Zdravnikova sod- ba jo je močno prizadela. »Zelo neprijetno mi je, ker vam moram to pove- dati,« ji je rekel zdravnik, potem ko je pregledal malčka in mu zastavil ne- kaj vprašanj, »toda vaš sin je umsko zaostal. Ne svetujem vam, da ga vpi- šete v šolo« Istega dne so na družin- skem posvetovanju skleni- li, da malega vseeno vpi- šejo v šolo: saj bodo kma- lu videli, kaj bo. Niso dolgo čakali. Ni še minil mesec, ko je prišla k star- šem fantova učiteljica in dejala: »Obupno je neu- men; nobenega smisla ni- ma, da bi še naprej hodil v šolo« Deček se je pisal Tho- mas Alva Edison. Ko je tiran Dioniz zve- del; da je bila ena od ko- medij, ki jih je bil poslal v Atene na natečaj, nagra- jena, je od veselja umrl. Atenci so dejali, da bi ga nagradili že pred dvaj- setimi leti, ko bi bili pred- videvali kaj takega.' XXX Angleški državnik in pi- satelj Benjamin Disraeli, ki je dal proglasiti kralji- co Viktorijo za cesarico obeh Indij, je kljub poli- tičnim in parlamentarnim opravkom še našel čas za pisanje romanov. »Kaj hočete,« je dejal, »kadar želim brati lep roman, roman, ki mi je všeč. si ga sam napišem!« X X X. Francoski dramatik Mau- rice Donnag je govoril o tem, kako nekatere bese- de vplivajo na ljudi. »Vzemimo na primer ča- robni vpliv besede .inte- lektualec' na bedake. Brž ko kakšna politična stran- ka zbira same intelektual- ce, že se ji hočejo pridru- žiti vsi bedaki.« X X X Francoski pisatelj in po- litik Edouard Drummont je dejal prijatelju: »Komaj čakam, da se bom umaknil na deželo in prebral vse knjige, ki sem jih kritiziral!« XXX Italijanski igralec Car- lo Antonio Bertinazzi-Car- lino je bil eden najslav- nejših harlekinov v 18. stoletju. Nekega večera je bilo v gledališču prav malo gle- dalcev. Ko se je Kolombina pri- bližala Harlekinu, da bi mu nekaj zašepetala. kot je zahtevalo besedilo, ji je Carlino dejal: »Kar glasno govorite. Saj sva skoraj sama in na- ju nihče ne sliši-«......., FOTOKRONIKA Tale možakar je pa resno vzel teden solidarnosti. Ludvik 2^bret, sicer doma iz škofje vasi se je takole vključil v boj proti kajenju: čimveč cigaret on sam, da bo za druge manj ostalo. Pa recite, če ni solidaren do ostalih kadilcev. Sicer pa se je te veščine načil v nekem cirkusu v Nemči- ji. Dobro poglejte, kam vse si je zataknil »rakove palčke«. Foto: JOŽE ZORKO V Pomurju imajo še danes takšne »razglasne postaje«. Pripelje se možakar na kolesu v vas, čei ramo ima obešen boben, nanj glasno zabobna, potegne iz žepa občinsko listino in prične z branjem. Kot v srednjem veku. Nato sede na kolo in hajd na drugi konec vasi in tako naprej, potem pa v drugo vas. Razen kolesa in občinskega raz- S:lasa, tipkanega na pisalni stroj, je ostalo domala vse enako kot pred stoletji. Pa recite, da ni več romantike na tem svetu. Foto: DRAGO MEDVED POTEPANJE PO ORIENTU(W NA POTI V SAHARO Beležnica z 'zapiski iz svetega musldmanskega mesta Kairouana je še vedno polna. Nisem še povedala, da sem si tu privoščila edino razkoš- je — kupila sem si iz- redno lepo in slovečo berbersko preprogo. Prostora mi zmanjku- je, da bi opisala gruče moških, ki se spreha- jajo po mestu (turistov je izredno malo, pred- vsem so domačini in romarji), ki ure in ure postopajo po mestu t&v pijejo čaj in kavo. Mo.ške sploh srečuješ na vsakem vogalu, žena pa bolj malo. Kmalu dobim pojasnilo, zakaj je tako. V Tuniziji mo- ški delajo le do svoje- ga tridesetega leta, po- tem pa nehajo z delom in se pustijo preživljati od otrok, ki se zelo zgo- daj Tiaposlijo. Zadnje čase so starostno mejo premaknili na štiride- set let... Tale vrinjeni podatek mi bo marsikateri naš moški vrgel pod nos in pri tem globoko za- vzdihnil. Pa če bi vide- li, kakšna dela oprav- ljajo in pri temperatu- ri, ki dosega biidi 45 stopinj, bi bilo zavistne- žev veliko manj. Okopa- vati zemljo, prekopati marelični, pomarančni ali oljčni nasad ter ne- rodovitno pustinjo spre- minjati v rodovitno prst, pomeni opravljati delo, ki telo izsuši iniz- mozga. To je začrtano v obrazih, ki so proti Jugu vedno ostrejši. Ja, iz Kairouana drži proti Jugu stara kara- vanska pot prevlečena s tanko plastjo asfalta. Pot, ki nas je peljala do oaz in začetka prave Sahare, je bila dolga 480 kilometrov. V pu- stinjskem mestecu Sbei- tli smo se ustavili za polurni počitek in ko- silo. Novembersko son- ce je pritiskalo tako močno, da j© bilo v av- tobusu vroče in zaduš- Ijivo. Trave že ni bilo več in posamezni šopi pustinjske vegetacije so sem pa tja pogledovali iz nerodovitne silikatne zemlje. Kdor je prebi- ral doživetja Karla Ma- ya, ga moram spomni- ti, da sem se vozila po pokrajini, ki jo je opi- soval v knjigi Skozi pu- stinjo in puščavo. Na lastne oči sem se tudi prepričala, da jo je moj- strsko in zelo verno opi- sal. Jaz ne znam tako, pa me tudi sram ni za-^ to. Le zakaj bi vajenec posnemal mojstra, če pa še mojster ni? Zato lahko le zabeležim, da sem se peljala mimo različnih »chotov« (sla- nih jezer) in tudi mi- mo najznamenitejšega in slavnega Chot el Dje- rida. Asfalta je kmalu zmanjkalo in vozili smo po makadamu, okoli nas pa je bilo zloglasno blato, ki požira ljudi, živali, vse kar leze in gre. Saj se spomnite iz Karla Maya? K naši glavni cesti je vodilo skodli pustinjo tudi veliko majhnih ka- ravanskih poti. Videla sem karavane s kame- lami, beduine z ovcamJ in kamelami, pa šotore, ki si jih na poti postav- ljajo da njihova živad posmuka skromne pu- ščavske bilke. Potem se odpravijo naprej, če- prav jim je dal Burgiba zgraditi cela naselja, da bi se ustalili. Pa ne gre, so potožili Tunizijci, ker so navajeni puščavske- ga pesika in življenja. Videla sem prazne, na novo zgrajene vasi, kjer se je v šolskem poslop- ju z okeniskimi loputa- mi igral veter, v učilni- cah pa ni bilo nobene- ga učenca. Ti so se na- mesto v učenosti v šoli, utrjevali v veščinah, ki se podedujejo iz roda v rod. Pijejo kamelje mleko, oblečeni so v ovčjo kožo in se greje- jo ob ognju, ki so ga zakurili s kameljimi odpadki. Kaj jedo, ne vem. Otroci, ki kukajo beduinkam izza hrbta pa so okrogli, zdravi in nasmejani. Ne pogreša- jo šol, zato pa znajo splesti čudovite bedu- inske burnuse, v kate- re se skrijejo pred pu ščavskim peskom. Ve- liko otrok sem opazila v delavnicah in pred šotori, ko so se ilbada- 11 s tovrstno umetnost- jo. Iz gline pa izdelu- jejo posodo, za katero bi mislili, da je iz pa- leolitika. Njene forme so stare in poslikane s tipičnimi saharskimi vzorci. Beduinka je zakrila svoj obraz Za beduine je takle dom večje bogastvo kot hiša iz blata, ki jih je zanje dal graditi Hagib Burgiba ZDENKA STOPAR NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične žveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice. Sentjui Šmarje pn Jelšah In 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnma to ogiasi. Trg V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk, tehni&ii urednik; Drago Medved - Redakcija: Milan Božič, Jure KraSovec. Mateja Podjed, MIlan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko StraSek. Janez Vedenik. Tone VrabJ — Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - (celoletna naročnma 75 din. poUetoa 37 din TekočI račun 50102-601-20012. OGP »DELO« LJubljana - Te lef. uredništvo 22-369 m 23-l(», mali oglasi in naročnine 22-800