Štev. 47.
V Ljubljani, dne 31. decembra 1919«
Leto XXXII.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
»i■■■■nu in
t Izh
I"
Izhaja vsak četrtek. — Cena mu fe 15 K na leto. — Za Nemčijo 18 K. — Za Ameriko in druge tuje države 20 K — Posamezne Številke se prodajajo po 50 vinarjev.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ D o m o 1 j ub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Katoliško ljudstvo I
V dneh družabnih preosnov in preobratov, ki posegajo globoko v srca posameznikov in v življenje Nuiodov, v dneh, ko se snuje usodna zgodovina in poraja nov vek
pozivamo in kličemo na manifestacijo krščanskega prepričanja.
Jugoslovanska katoliška telovadno - kulturna mladinska
organizacija OREL
upravlja polet v Maribor in sklicuje za dneve od 29. julija do 3. avgusta 1920
prvi slovanski orlovski
Ob tem svečanostnem prazniku katoliške mladine naj slavi zmago socialna misel krščanske vzajemnosti; zato naj se zbero vsi: delavec, kmet, obrtnik, uradnik, razumnik. Vsi stanovi naj se zavedo, da tvorijo v krščanstvu eno družino. Prepričajo naj se, da je njih mladina nastopila pot prave svobode, da se je uvrstila med bojevnike za uveijavljenje katoliških načel, za izenačenje pravic, za spoštovanje poštenega dela, za dosego stanovskega in mednarodnega bratstva.
Katoliška mladina je sema nove, zdrave družbe. Posejano je v zemljo, ki jo je razorala strašna svetovna vejska. Sistem laži in krivSc. je strt. Drevo večnih resnic pa zeleni in ob tem drevesu se zbira zdrava, čila, vzorna in značajna mladina, ki hoče ob navzočnosti kulturnih narodov slaviti svoj dan. Ob idealni mladini pa naj črpajo vsi, ki se zbero k skupnemu prazniku, navdušenja za vzvišene vzore.
Na ta slavnostni praznik vabimo torej vse bratske orlovske odseke iz Jugoslavije, vsa bratska orlovska društva iz Češkoslovaške ..-eoublike, iz Združenih in drugih ameriških držav, ter katoliška telovadno-kulturna udruženja iz Poljske republike. S srčnim veseljem bi radi pozdravili tudi vse dobromisleče brate iz Rusije in drugih slovanskih držav, kakor tudi iz Francije, Anglije, Belgije, Nizozemske, Švice, Španske itd.
Vse vabimo in prosimo, naj se pravočasno pripravijo ter nam sporoče, v kolikem številu se nameravajo udeležiti slovanskega orlovskega slavlja.
Vabimo končno katoličane vseh navedenih narodov in držav iz vseh stanov in organizacij. Prihitite k nam ln dajte s tem izraza katoliško-kulturni vzajemnosti!
Bog živi I
Ljubljana, o Božiču 1.1919.
Predsedstvo osrednjega pripravljalnega odbora za prvi slovanski
orlovski tabor v Mariboru:
Jože Pire,
predsednik,
Jože Stabfej,
glavni tajnik,
Dr. Anton Korošec,
pokrovitelj.
Leopold Eiletz,	Cilka Krek,
I. podpredsednik.	II. podpredsednica.
Jože GostinČar,	Janez Brodar,
odbornik.	odbornik.
Ivan Mazovec,
III. podpredsednik.
Ludovik TomažiC,
glavni blagajnik.

Ujetniki se vrn®fo.
Iz Bclgrada jc došlo danes poročilo, da je italijanska vlada na predlog ministrskega predsednika Niitija sklenila, da se vsi jugoslovanski vojaki, ki so bili ujeti na italijanski fronti, poiijejo v domovino. Število ujetnikov znaša nad 50 tisoč mož. Kakor se čuje, jc italijanska vlada zahtevala od naše države, naj imenuje komisijo, ki bo uredila transporte ujetnikov.
Pozno sicer, a končno je vendar naše odposlaništvo \ Parizu doseglo io odločitev italijanske vlade. Maša vlada pa naj ne dela tukaj z znano svejo balkansko lenobo in počasnostjo, temveč naj hitro pripravi vce potrebno transport. Vsak dan zamude slane par z.% {jeni.
Brez parlament
Po dolgem cincanju sc jo vendar odločila liberalno-socialistiinr. areinja vlada. Dne 15. t. m. je bil podpisan v ministrskem sveiu ukn;., ds sc parlament od-godi za dva r.icscca — ;!o 15. februarji prihodnjega leta. Dva r:c?cca borno torej brez drž. zbora, dva meseca !>o vlada šc naprei delala brc.- vsake kontrole od stran' ijudskih zastopnikov. In lak sklep si je ;.pala storiti vlada, v kateri sedijo sami demokrati in socialisti, ljudje, ki si edini lastijo pravico nazivati se pravim zastopnikom ljudstva«, ko se imenujejo »sol Jugoslavije«. Tak korak se je drznila napraviti vlada v času, ko nujno trka na vrata rešitev najtežjih finančnih, gospodarskih, notranje- in zunanjepolitičnih vprašanj; v času, ko ni nobene države v Evropi razen Rusije, l;i nc bi imela drž. zbora.
Sr^cminjuino sc enih žalostnih časov, ko si jc v bivši Avstriji n t m š k a ra a n j-I i n s k a vlada pomagala iz zadrege s § 14. Toda vc.no pa tudi vri. <lu nekdanja Avstrija kijub svoji t;:!;<vi ni bila ustavna monarhija, da ni bi)a demokratična, pa tudi ne parlamentarna država v pravem pomenu besede. In c'a sc nc v: nejo več tisti žalostni či.si, polni krivic in nasilja, — prav zato smo sc borih, da si zgradimo samostojno državo, ki bo urejena it) vla-dana po načelih modernega dem okra-tizma — zato smo prelili toliko krvi. pretrpeli toliko gorja.
Ko sta v strašni borbi nazadnje de-mokratizem in svoboda zmagala nad absolutizmom in suženjstvom, smo se ujedi-nili in ustanovili lar-tno svobodno državo. Dobili smo začasno narodno predstavništvo. Tedaj so ,se vse začasne vrhovne oblasti: narodno veče v Zagrebu, srbska vlada in srbska narodna skupščina zedi-nile in sklenile slovesno, da se skliče z a -
Časno narodnopredstavništvo,
ki mora ostati skupaj na delu tja do konstiluante. Ustavo-tvorna skupščina pa se ima sniti šest mesecev po sklepu miru. To je slovesno potrdil v imenu vladarja tudi prestolonaslednik Aleksander. In ko se j« letos vlada g. Da-
vidoviča predstavila prvikrat parlamentu, je podal ministrski predsednik svečano izjavo, c!a v 1 a d a hoče delati s p a r-I p m c n t o m,
Omenjeni sklep so storili zastopniki jugoslovanskemu ljudstva. Kar pa sklepajo ljudski odposlanci v imenu ljudstva sa-racja, io je demokratični državi s k 1 ep, ki i m a veljati kot zakon. Zakoni pa nc vežejo :r.mo ljudstva, ampak tudi vlado, ki ima nalogo čuvati in izvrševati | zakone. In vsako obljubo je treba držati, i posebno pa šc obljube, storjene javno in v slovesnih trenutkih. To velja za vsakega poštenega človeka, pa menda tudi za najvišjega državnega fttnkcijonarja. G, Davidovič bi lahko delal s parlamentom, čc Li le hote). Parlament ni nikdar zaključil, da noče delali, ampak ravno nasprotno. Predstavniki opozicije, ki tvorijo ve"ino nar. predstavništva — po najnovejših poročilih štejejo okrog 150 poslancev — so celo ponovno zahteval: od predsednika drž. zbora in cd vkide, da . c mora p a r 1 a m c n t n e m d o m a sklicati na rl c 1 o Toda g. DaviJovič tega ni hotel, ker se jc zbal kazni za vladine grehe, G. D a -v i d o v i č je s n c d c 1 dano besedo, vlada je namenoma kršila zakon!
Kako strašna mora biti kratkovid-I nosi teh demokratov! Kako siabo raz-i uincjo sedanji čos! Kako malo mislijo na bodočnost! Grozno jih jc raslcpila stran-k; rske. strast in hrepenenje po vladi. Vladati, — samo vladati, — pa magari — po turško! Saj ic vendar jasno vsakemu državljanu dc zadene kazen vsakogar, ki krši zakon. In kaznovana mora biti tudi sedanja vlada. Ljudstvo samo jo bo pokli-; celo na odgovor po svojih zastopniki!] ka-j kor hitro sc zopet snide parlament. Za ; vse naredbe, ki so bile izdane brez odo-| briive od strani narodnega predstavni-I štva, za sklenjene trgovske pogodbe, za j samovoljno rešitev valutnega vprašanja in i agrarne reforme, za razpust občinskih od-! borov in oktroiranie nedemokratičnega j občinskega volilnega reda, za vse tepta-! njo najsvetejših ljudskih pravic bo ta vla-j da morala dajati odgovor. In ž njo vred j bodo odgovarjali tudi vsi njeni pristaši, j takozvani demokrati! Tudi za nje ho cn-I krat prišel čas obračuna.
Za sedaj pa r.ikar obupati, slovensko 1 ljudstvo! Pokonci glavo in z vso vnemo na delo, politično in gospodarsko! Skrbno in vestno se je treba pripravljati za bodoče občinske in državnozborske volitve. Parola naj bo: delo 111 agitacija! In ko pride čas, da boste kmetje izrekli svojo obsodbo, takrat pa udarite s silno svojo pestjo, udarile po leh lažideniokratih in lažisoci-jalistib z vso svojo močjo, da bodo na tleh, da jih bode bolelo za vedno! To bodi vaš odgovor, vaše maščevanje!
Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljubakmetsko glasilo.
Iz pisarne J. K. Z.
Gospodarsko politični tečaj.
Naznanjeni gospodarsko-politični tečaj bo trajal od 12. do 14, januarja. Obravnavali bomo važna gospodarska in politična vprašanja. Vsak dan bo pet predavanj z razgovori. Natančneje program priobčimo v prihodnji številki »Domoljuba«. Predavanja sc vrše na galeriji Ljudskega doma. Udcicženci naj sc tam zbirajo. Prvo predavanje bo 12, januarja ob pol deseti uri dopoldne. Prvi večer bo v Ljudskem domu predstava za udeležcnce, drugi .večer nastopi ljubljanski Orel,
Kmetske zveze naj javijo takoj število udeležencev. Za prenočišča in hrano j bo preskrbljeno.
Koledarček J K 7., Kakor snrio že javili, j izda JKZ. za leto 1920 svoj koledarček, ki
Gžc do tiskan in se nahaja v knjigoveznici, parno, da ga bomo takoj po novem letu razpošiljali. Cena koledarčku ni že ugotovljena, 4 krene pa ne bo pre-egala. — Prosimo vse Kmetske Zveze, da število Izvodov hitro naroče, ker zaloga ni veKka [ in se na por.nejša naročila nc bomo mogti j ozirati. Koledarček bo imel žepno obliko, ; vseboval bo poučne članke in Itidi prcccj čistega papirja za razne zapiske.
Mnogo Kmetskih zvez jc ur lanovljc-j nih, od katerih pa tajništvo do danes nima še nobenega poročila. Prosimo vte j one Kmetske zveze, ki nc dobivajo okroi-j nic, da nam nemudoma javijo natančne i naslove odbornikov, okoliš no občinah in približno število članov,
„Srmostome" teži G j dr. Korošcu.
Obrekovanja in laži proti našim u I diicljem nasprotniki nadaljujejo. Ta gonja itna svoj i.ivor v Ljubljani. Nekateri lahko verni možje z dežele se čutijo siirto počaščene, čc jim kak »visok« gospod v l.H'b-ljani pošrpcta na ušesa — seveda zaupno — češ. da bi bilo že bolje, čc nc h) bilo tega zlobnega dr. Korošca ali kaLega drugega vodilnega moža VLS. Seveda pristavi tudi, da ima za to, kar je povedal, trdne dokaze. Kaj sc briga tak ^nebeh gospod, če jemlje poštenim ljudem dobro ime, ugled in vzbuja z lažjo in natolcevanja« nezaupanje med nepoučeno miužico.
Kako delajo nasprotniki, so zopet ias-no pokazali na zadnjem shodu KZ v Strugah, Po govorih zastopnikov KZ je nastopil domačin, ki sc vozi večkrat v Ljubljano, in je smelo trdil pred nabilo i>uJnO dvorano, da jc dr. Korošec naročil v Ameriki pšenico z namer.om, da bi dcl?l konkurenco našim kmetom, dalje da je zato najel v Ameriki v zlatu posojilo, ki jc tako visoko, da bo morala sedaj naša država vsled ničvrednosti našega denarji plačati najmanj dve in pol miljarde dolga. Omenjeni govornik domačin jc seveda tudi pristavil, da vse te trditve tudi lahko dokaže.	.
Govornik KZ je takoj izjavil, da sliši to natolcevanje prvikrat. Izjavil je tudi, da se hoče o teh obdolžitvah na pristojnih mestih takoj poučiti in bo vso stvar
C zjasnil v Domoljubu, pa naj li fe r.a dr. orošca ugodna aH neugodna. Pozval je tudi omenjenega moža in ga je prijel za njegovo moško besedo, naij prekliče, če I »e potrdi, da je napačno govoril, Bomo videli, kaj bo mož sedaj naredil. Stvar je namreč ta: Ko ie bila vsa Srbija po Nemcih in Avstrijcih zasedena, je bila srbska vlada na Krfu.Odrezani od domovine in ujcnih virov, je imela vlada vendar dolžnost, da preskrbuje z živili srbsko armado na solunski fronti in drugo prebivalstvo j z živili. Vlada je napravila z Ameriko pogodbo za dobavo velike množine žita, moke in drugih potrebščin. Ameriks. je tudi v resnici dobavljala živila. Ko ie po porazu Avstrijcev in Nemcev srbska vojska vojska osvajala zopet domovino, jc našla vse opustošeno, deželo brez živil in drugih potrebščin. Nemci so vse uničili ali odpeljali. Bila je prava sreča, da je prihajalo žito iz Amerike. Ko je postal dr. Korošec minister za prehrano, je omenjeni dovoz živil še trajal, vsled pogodbe, ki jo je napravila prejšnja srbska vlada. Korošec je pa videl, da imamo pri nas dovolj žita za celo državo. Uredil je vse potrebno, da se je prebivalstvo cele države zalagalo z domačimi živili in je tudi ustavil dovoz amerikanske moke.
Pribijemo torej 1. Dr. Korošce ni napravil nobene pogodbe z Amerikauci za dobavo moke. To je storila prejšn;« srbska vlada na Krfu. 2. Zato tudi on ni na-piaiil nobenega dolga v Ameriki, ki bi ga morala sedaj država poravnati. 3. Amerikansko žito je tedaj rešilo srbsko prebivalstvo pogina. 4. dr. Korošec ie umel z domačim žitom oskrbeti vso drž.-.vo. Ljudem se ni bilo treba postavljati v dolge procesije in čakati na kruh, kakor sedaj, k* ministruje socijalni demokrat Bukšcg, ki v na dobro zabavljati in kričati, draginjo pa nc odpraviti.
Pošteni možje, sodite, kaj naj rečemo o nasprotnih zapeljanih ali nezapcijanih agitatorjih, ki mečejo hladnokrvno na javnih fliodih in zasebni agitaciji poštenm možem zlobna podtikanja v obraz. Politični boj, kakršnega uganjajo na|iiovejši kmetski prijatelji« grd si.
nebesa na zemlji.
Dne 26. t, m. se je vršil na Šoli pri Ža-lini v gostilni shod, ki ga je sklicala Samostojna kmetska stranka. Glavni govornik je med drugimi izustil te-le besede: »Duhovni vam obljubljajo za vaše trpljenje nebesa po smrti; mi bomo pa skrbeli, da boste imeli že na tem svetu nebesa, da sc vam bo tukaj dobro godilo. Saj potem, ko enkrat crkneš, tako nič več ni.« Mi smo ponovno vprašali različne može, ki so bili navzoči na shodu, če so res padle te besede, pa so nam vsi isto potrdili.
Tako liberalna kmetska stranka vedno bolj jasno kaže, kakšen je njen verski program, s katerim se hoče ponašati. Ne samo, da Kmetska stranka ni nikdar zinila besedice proti brezverskemu ljudskošol-skemu načrtu, ne lc da pridno z gnojnico poliva slovenske duhovnike, nc lc da ni našel Kmetijski list nobene besedice, da bi obsodil »Naprejevo« blatenje sv. R. T.,
itd. itd., sedaj celo njen govornik na shodu naravnost napade vero. ?otem se pa čudi Kmetijski list, zakaj duhovniki nasto pajo proti novi stranki. Naj nikar ne misli, da se bo kdo dal preslepiti s tiskanimi programi — dejanja govore.
Omenjeni govornik je omenjal, da duhovniki dosedaj niso ničesar naredili za ljudstvo in da obljubljajo samo nebesa onkraj groba, Samostojna stranka pa bo dala kmetu že na tem svetu nebesa. Kakšna so ta nebesa, se je videlo pred nekaterimi desetletji, ko so razni liberalni trgovci in gostilničarji in magnatje po deželi držali naše kmetske domove v svojih oderuških krempljih, ko je dan za dnevom pel boben, dokler jih teh »nebes« ni rešil — duhovnik s svojim požrtvovalnim zadružnim gospodarskim in izobraževalnim delom. Kje so bili takrat naši samostojni? Agitirali so za liberalno stranko in metali polena pod noge duhovnikom, ki so v lastno škodo delali za ljudstvo. To je resnica in naši kmetje to tudi dobro vedo.
Samostojnim kmetom pa se že vnaprej zahvaljujemo za njihova »nebesa« na zem-» lji. Smo jih že skusili.
Hli ste ie naro£ili
»Domolfiiba"?
..... '■ '
Veliko grmenja — pa nič dežja.
Strašen krik je zagnalo pred par tedni vse, kar liberalno leze in gre, cclo uradni dopisni urad je krepko pomagal, kakšne velikanske goljufije so se vršile v Kropi, ko so »klerikalci« župnik Oblak, naduči-telj Pleničar in drugi, kolekovali bankovce. Sredi noči so jih z nasajenimi bajoneti odvedli v radovljiške zapore, in kroparski liberalci so celo zažigali kresove, ker se je oblasti posrečilo razkriti velike državne škodljivce. »Jugoslavija« je kroparsko afero s strganim desetkrenskim bankovcem celo primerjala osješkemu škandalu, kjer je liberalna banka s goljufivim žigosanjem uvoženih bankovcev ogoljufala državo za več milijonov.
In preiskava se je z veliko vestnor^o nadaljevala. Sedaj pa konec. Sodišče je preiskavo popolnoma ustavilo ter izdalo naslednje uradno potrdilo:
»Uradno potrdilo. Podpisano sodišče potrjuje s tem, da se je kazensko postopanje zoper Val. Oblaka, Jos. Pleničarja, Mat. Lazarja, Jož. Gašperšiča, Ladislava Sadarja, Ignaca Ažmana ter Ant. Žmitka radi hudodelstva po § 106. kaz. zak,, oziroma po § 101. kaz. zak., sklepom deželne soclnije 22. decembra 1919 ustavilo, v smislu § 90. kaz. pr. reda, ker za nadaljno preganjanje ni najti vzroka. — Kr. okr, sod. Radovljica, III., 24. decembra 1919. — Dr, Štular.«
S tem pa zadeva ni še končana. Po kakšni pravici smejo sredi noči gnati nedolžne ljudi z nasajenimi bajoneti v zapore, preden je bila kaka preiskava?
Mi dobro vemo, da so bili zgoraj o r: »■ njeni samo zalo preganjani, ker so prish~i Ljudske stranke. Niti oblasti ne poznajo več pravice temveč strankarska prip;J-nost jim je že zločin. To je svoboda lii' ralcev in soc. demokratov. Zadeva pa ho imela za liberalce še dolg rep.
Iz Uradnega Lista.
Št. 182. Uredba o ustroju ministrstva za prehrano in obnovo dežel. — Naredba deželne vlade o ustanovitvi aprovizacij-skega sosveta konsumentov, ki sodeluj; pri določanju cen, pri nadziranju trgovio, oddaja mnenja o ureditvi izvoznih in uvodnih predmetov, V sosvet pošljejo zastopnike razne gospodarske centrale, mestna občina ljubljanska in mariborska. — Občinski odbori v Mostah pri Ljubljani, v Selah, v Noršencih, v Škofji Loki in Št. Juriju ob Taboru so razpuščeni. — Razr.i razglasi.
Št 183. Naredba deželne vlade o ustroju poverjeništva za kmetijstvo. Deli se v pet odsekov: splošni odsek (se deli v personalni, pravni, gospodarski pododsek in pododsek za agrarno pravo in politiko ter knjigovodstvo), odsek za kmetijski poduk (se deli v pododseka za kmetijsko šolstvo ter kmetijske razstave in poučn i potovanja), strokovni odsek (se deli v pod-odseke za poljedelstvo in travništvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, kmetijsko poizkustvo in pre-izkustvo, za konjerejo, živinorejo in pašništvo ter mlekarstvo, čebelarstvo in svilar-stvo, ribarstvo, kmetijsko obrt in industrijo, kmetijsko statistiko, kmetijske me-' Iioracije, za zgradbo hudournikov), odsek za veterinarstvo, odsek za stanovsko in gospodarsko organizacijo kmetijstva} ki se deli na pododseke za stanovsko organizacijo, za kmetijske zadruge in društva, za kmetiški kredit in kmetiško zavaro. inja, za preskrbovanje gospodarskih potrebščin, za razpečavanje kmetijskih pridelkov). —•' Naredba deželne vlade, glasom katere jc treba za obrt trgovine z živino, dalj j za obrt trgovine z mlekom in jajci koncesije od okr. političnega oblastva. Vsi, ki so prijavili te obrti po 1. januarju 1916, morajo do 5, januarja 1920 prositi za koncesijo, sicer mine njih obrtna pravica. — Občinski odbor v Železnikih se razpušč:.. — Razni razglasi.
Iz Kmetskih Zvez.
ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM.
Shod K. Z, se je vršil pri nas dne 21. decembra. Udeležili smo se ga v izredno obilnem številu in z zanimanjem slediii dve uri dolgemu govoru. Tu smo slišali, kako daleč od demokracije so oni, kate.i vladajo sedaj. Svojo barvo so pokazali 7 dovolj svetli luči z nameravanim šolskim zakonom, po katerem bi naši otroci ne "n.ii več naši, temveč last države. Mi bi morali le skrbeti za šolsko poslopje, lepo stanovanje učitelju, država bi pa govorila, kaj se bo učilo in kdo bo učil, in lahko nam pošlje Turke iz Bosne s turbanom na glavi in učil bo turško vero in mi se n-i
fcoi • uiogii pritožiti. l'uvh vohlui red nam ho*\,o vsiliti, zastareli srbski.
žalostjo smo i1 uii. kako s« igrajo t Da- i denarjem Markirali so ga, da so si uj K>iuili prazne blagajne in tekli, da se bo j tem valuta dvignila, danes pa vidi-u>o. da vsak dan bolj v>ada Koliko bo do iz-.-v ave ponarejenega in koliko bomo U' . Sava inauik ta zažiranje cigaret, se u. v v. Nazadnje (.va. 6ouk> Jkt i pri izine %f%x v i okoli 1 K Aa en dinar, ki je ravno U> io \iedea kot krona, ker nima aika k. .a jK«k .tja v zlatu. — ln i« uino^o diu,-jjs.. t smo slišali o naših nasprotnikih, ki ni u poiuo lepih beoed za kmeta, delajo po .oper U/ega, kakor ia.Mic> vidimo sedaj. ?: . uujtio s« svojega pravega uncua hbe-aie« m sc Aavijajo v lepia, Kdeu teh je m v'- nastopi J 4 i a.uiuiii očitali ua »hodu, V. ;a t bilo treba dokazov, j«; pa uniolk-i. <-.'o, v gostilni s« lažje hu/ska kot na &i',w i, kjer c treba dokazov. — Razšli «ii.w .e vsi z namenom, da bomo ob voiit-i .i v taboru Knn-.sk« Zveze. Ne bo-... -ijeli lbeialceiu, ki pa tuiujo vsak rugo ime.	Kmetica.
,r PETER PRI NOVEM MESTU. Dne 21, t, m, e priredila domača - ctsrfa i v e iui*. pvis>veiovailii >e»ia.'ieil -> i članov. Ju ?U ,jo»podaj;ev se e t.ilo >ui.v ciDv.uiiu. S pomilovanjem . i^ctovilo, i c. ;>ui |Uui iu.im in ta-t ovi .u jociiii popuvitukov /.a 10-vi. .no Ciuckljsko stranko. Nekj.eri
i. «vtli, m Uul ». >po Zlimi iaoiu ibeiaiiie itiianice. Kaneeka /.u. i iu ovila »ri&Uw»cv na Ink na-:0 o ■. • l rajši «ktipa| > premišljenim ^•lviti, število njenih udov je w jI*. O .0*. oiiiitj-J*. Navzoči m -e ■i.i v m.. v r.i' lvvtjo jiutno postopati
nzajovj t '.a.povfui «i Atuau doiiou--c&iaauo o -ibsoditi 'Ui»itnu viauo, .cel ■ .neanjo itjjjrrtuu q pokrajinsko Jcijaiji. )onia.vih občanov 'dihuje v ec tanjaiisicem ojaem ijeuuštv u. .. ; i toriia	;o eoaj & t revčke?
.bicLi ouvtj* so e .aije '.aciideiio ,'iaiHaa, .<uCo ia. i« me« -a .inh ;e»ilmh miijoiiov, a ih Beigrttuu ia.-a..iC/0 a envjso prehrano, ničesar ia.
11 c. one driuine po 'aueuh. šo li nasi .c vi n twi«.|ši 'uiain izkijuveiu od i-vi. •ao-.i/ciaiisučn«, 'uilosii?! .Ie-.i oioka i. c a uc&ia? -Obiivittuce« n obuvai-ic> aino za	n reie/iučar|e? —
-f±'vi utiuelavcUli ^OiSki aKon o ia-^u.i lu^ia^neje protestirali. Ugovaijiii x> o Uul Oroti odlOtCu 'isje^a šolskega, v v. , Ca Ia st za kmečko delo -.amuje-iv .venčeve ure mptej ne upraviči.
a o, aa ioui)0 itroei po uu^nvisil veno v -oio. So ua gotovo na, kmetih tu n t tuli la«vo iujiui opravila, da se mora .•eiuOkti ;ak aan tuui >blowbve/ni otruk ■i delo. iois&e ublasu itt| tei.aveu luuetov v.oi.a) .ipv»»tevajol Končno so ^oglasno . ieiuli: Odsiej loeeino	mesec
i al kupaj priti ter teKoee svo)« težave vrcšetati.
Razgled po svetu.
Jugoslavija.
j Vojno odškodnino, ki jo bo dobila Jugoslavija, bodo razdelili v denarju in j tfst>ovlarskih potrebščinah po tistih krajih, ki so bili po vojski prizadeti. Vsa odškodnina bo, kakor se idi, ostala v Srbt.i.
i Amen-ka nam posodi 250 mib;<xicrv dolar rev, kar je približno 2 milijardi in 500 milijonov kron. To posojilo se bo porabilo ta. nabavo novejfa železniškejfa mater.-
i Trojni denar imaro seda: v Jugoslaviji: ko.kc-v.ine Icrone. stare srbske !>ančne dinoirie in nove državne narodne dinarje, v kater-h sedaj izplačuje:o rrlačo i vojakom ui orožnikom. Ta novi na redni ; dinar uiiiia. toii'u> vredocsti -ot stari ba.1-čni 'iinar.
j Stranka koiniaistov, to -e strinlvj, ki hoče potom nasi -e revolacije prevrniti se\i.n»,i družabni red te- uvesti »kupno liljt vse.i proizvajalnih sredstev (tovarn, pr:-uiw»{okopov in ivjin.;1;). ■>; med soc:;aIai~i ocmokrati vedno noeneiša. in ima sedaj /.« večino. V Za>trso sklenili pri občinskih volitvah samostojno aa>tepit;. Soci-aiiiwietinvrtri.jii; v(a«i:i voditelji kaker Kristan, KcraO i ^ukseii so os i. ali brez siraniie. Kijiib ifina sece aa ministrskih : sU/icih.
i >iai>i umi-r: — veiekapi^ausii. Hr-
vut^Ki isi -Narodna sicooda- našteva na še muii^tre tar ;o anenih, ki so obenem ravnatelji, upravni sveLniiii itd. raznah ka-pituiisučujli bajirt. Ni čuda potem, da ie -ircieju _>edui veiekapitalisti in vojni dofcič- -'tar'i na scrlncu vladne milosti.
i 9 ministrov ptuuie nu državne stroške, viuuu ju 14. "rtbiOevič sani. Jsno ue-rnokrati«..
1 Nat. :i"ei v It uii jo. Souijaino detno-kraiična Vohiu tvezu e [»reišnii teden z i^ozila v ''rat !•> vagonov »resieev, več va-'4ouov vmov 111 i^.oia m 1 vag011 lož. Začni -iaua ziiaiu dovoljenj« /.a izvirz °iv unevaiKO, ko vendar 'm ius zlasil na vmeiiti ako silno miuanikuie 'imiiu.
; ilay,o o veono v Soiunu. V Solunu >e vedno 'czi iUUU vagonov raznega blaga ■a Jugoslavijo. 1'rebivalstvo, nisebno v ; Sebin, bo kmaiu nugo, liberaino-sociaii-stični Tiinistn aa lotujeio,
1 Zagreb brez noitc. Zagreb je nI o 3oaiC.u brez moke, ter železnico ne dciu-;«K>, Pač pa se /.lvila imuno izvažaio v , Avurijo, llaiiio in Francijo. V iusi državi ie skozi uani reua :n vedno več jjnilobe.
j Veiekepitai n živež. Liberalnosocia-lisiicntt vlada ie izročila dobavo 1000 vu-gouov pšenice in AH) vagonov turšice Aa Dalmacijo, Grnogoro in Bosno nekemu kouzorcaiu beigraiskih trgovcev. Zopet bodo odirali!
j Sako »e »odi Haulču in Pazmanu. Svoj ca* so na, Hrvatskem zaprli vouiteija seijacke stranke Rauiča n duhovnika Pa-inuna., češ, da sta veleizdaialca. V zaporu j
sta še sedaj in zelo pazijo nanje. Večkra* posebni scdnijski agenti gledajo skozi od-prtino v vratih, kaj delata, na sprehodih ju vedno spremljajo Ln ima,o navado, da večkrat postavijo prednje in jih nepremično dclgo čara fiksirajo. Za Pazmanom gre policijski agent celo v kapelico, k tr jetnik mašuje.
j Ek-;plcr-:;a na vlaku. Na p..-taji Saš na Hrvatskem je eksp'odiral velik transport municije. cb-.toječ iz več vagonov, ki so jih peljali v Ljubljano. Ubitih in ranjenih ic rnr.ogc oseb, v!ar in tračnice so r>o-pcir.cma raz.isjar.i.
REKA.
Zdi se, da se vprašanje Rene zopet obrača v na.-io kinst. italijanska ministra Saioia in Niti sta se izjavila, da Kcka nima nocenega gc ;po<larskega por,-^ra za Italijo, da >e Italija tud; are/. Keks dosegla to, kn ;e hotela z v . • ko pri.-;-.'-, i. ,".ni-stra tako pripravita italijansko javnost na izgub-j Keke in Laimacijc, .cer sti nerada ugriznila v to leisio jaoo.i-to, toda Amerika, od katere je (talija cen. -no, go-spcdar-j.t.-) in j ede prehrane popolnoma cd-isna, ne odneha od svojih zahtev, zagotoviti Jugoslaviji pr-.stan-.v.e izpeljati meje skozi Isiro nn kranjsko mejo. .'•lenda bi po 'Xusono. >m načrtu celo kos Goriške in sicer ceriim.iki ok- moral pripadali Jugoslaviji FrmcosU ; in Ar ■ ,a, na kateri se e • liija 'o-,ed. naihoij opirala. se nekolika um ata in prepuščata rešitev a :r i.- ;i( -^i ir isar. . \msriki. Reško pr-:bivalstvo se je odlr.-.:lr. to, da tLVnnunzio odide i Re«e. Pi mn; e. hram in sedaj mu je ital-iam-lii poveljn-.:i poslal ultimatum. — Poroča ;e, da Itaii ani zapuščajo Kranjsko, kar pa maio -— Jadra.-sko vprašanje se bo - -c-šilo že v januarju.
v ^ .
A,
:evi oo/.icniini prazniki so	ti
na dunai.s^iii kolouvoriii krvavi iz^rjui Za pra/.mlve so bili namreč odpovedani vsi vluki radi poiuunjkaniu preuiuga. Liuaie, !ti so Hoteli domov, so se borili s sa.iio-krc-i /.a idnje vlake, iii so se vozili. Po-sieuovaii o moralo vojaštvo in rešilne po-stuic. - število <Junu|skega prebivaistva vedno bolj pada, Statistični pouatki izkazujejo v pivih desetih mesecih ieta lqt9 ni Jiinaju jJ.dlo več smrtnih .^lucuiev in 09.292 inuni roistev kakor v /.uunjem nu-rovneni letu, tako da iznaša skupna izguba 121.30S duš. — Avstrijski monurhisti menda zeio živahno delajo. Sedaj se govori, da bi postal avstrijski kralj bulgarski princ Koburžun Ciril, ki nui bi obenem postal ogrski in poljski kralj. Tako bi bila med ten-i tremi državami personuin.i unija (kjer je v več samostojnih državah isti vladar), ki bi bila naperjena proti Čchoin.
ČEHOSLO VAŠKA.
Na čchoslovaškem je vladala nekaj časa huda vladna kriza. Socialnodemo-
hiša nai iiar§£i »Domoljuba'f
kratski delavci so namreč — kakor pri nas — skrajno nestrpni in nnsilni in so začeli metati svoje narodnosocialne tovariše iz delavnic. Začele so se velike pre-kljarije po časopisju, socialni demokrati so svoja nasilstva nadaljevali, dokler se niso zastopniki narodnosocialne stranke v vladi zjezili in podali ministrskemu predsedniku, socialnemu demokratu Tusarju ostavko. Sedaj je bila socialnodemokrat-ska stranka v veliki zadregi; zato so se pobotali: narodni socialci so zopet vstopili v vlado, v parlamentu pa se bo sklenil zakon svobodnega združevanja. — Znani duhovnik dr. Izidor Zahradnik, poslanec liberalne agrarne (kmetske) stranke, ki je najbolj delal na to, da se duhov-ski celibat (brezženstvo) odpravi, je te dni odpadel od_ Cerkve ter se poročil. »Domovina« z veseljem pozdravlja to češko »gibanje«. — Na Čehoslovaškem vlada še veliko večja korupcija kot pri nas. Vendar nima vlada sedaj nujnejšega dela, kot da bo predložila državnemu zboru zakonski načrt ločitve Cerkve od države. Svo-bodomiselstvu je zmerom prva in glavna slvar: boj proti katoliški Cerkvi.
OGRSKA.
Kakor je bravccm znano, so na Ogrskem nekaj časa vladali komunisti v veliko korist svojih žepov in v še večji strah vseh poštenih ljudi. Gospodarili in morili so tako, da sc je mažarsko ljudstvo uprlo in vrglo komuniste. Nova vlada je uvedla velike preiskave proti zločinom, ki so jih zakrivili komunisti za časa svojega vladanja in narekuje tudi zaslužene kazni. Tega pa komunisti niso mogli prenesti in so zasnovali veliko zaroto proti sedanji vladi in armadnemu poveljstvu. Hoteli so z bombami pognali v zrak poslopje, kjer je nastanjeno vojaško poveljstvo, ministre so hoteli pomoriti in tudi velik del uglednih meščanov. Zaroto so ob pravem času odkrili, in sedaj se vrše velike preiskave. — S Čehi se Mažari ne razumejo dobro, ker jim še zmerom hodi po glavi nedeljivost Ogrske in jim je zategadelj najbolj žal za Slovaško, posebno ko vidijo, da se Slovaki sami ne počutijo dobro v novi državi, Zveza za nedeljivost Ogrske zelo pridno deluje na to, da bi z močno armado potisnili Čehe iz ogrskega ozemlja.
ITALIJA.
Italija dela kjerkoli mogoče, da bi Jugoslavijo oslabila. Glede reškega vprašanja se sicer prisiljena nekoliko umika, ker ji vedno preti Amerika, a zato na drugem kraju toliko bolj skuša prinesti zmedo v našo državo. Posebno se zanaša na Črno goro. Kralj Nikita še vedno upa, da se vrne v domovino in zasede prestol kot kralj samostojne Črne gore in Italija ga v teh nadah krepko podpira. Plačuje mu mesečno 250.000 lir ter organizira na svoje stroške v Črni gori roparske tolpe, ki naj t" delovale v korist Nikiti. Zdi se pa, da ti italijanski načrti ne bodo imeli uspeha, posebno ker sta Anglija in Francija Nikiti odtegnili svojo podporo. — Vlada v kratkem predloži parlamentu zakonski načrt, po katerem ne bo smel več kralj napovedati vojske ali sklepati mir, ampak samo državni zbor. Zelo pametno,
ŠVICA.
V Švici je zapadel velik sneg in plazovi povzročajo velikansko škodo. Z gore Schiahorn se je utrgal plaz, ki je udri v neko zdravilišč in napolnil vse notranje prostore dveh hotelov s snegom. Nekaj oseb je bilo ubitih, veliko poškodovanih, Nadalje je zasul plaz neko židovsko zdravilišče in zraven stoječe skladišče,
FRANCIJA.
Na Francoskem, kjer je svoj čas versko življenje zelo nazadovalo, se v tem oziru obrača vedno na bolje. To se kaže tudi v političnih strankah. Že pri zadnjih volitvah v državni zbor so stranke, ki stoje na katoliškem stališču znatno napredovale, sedaj pa se je ustanovila zopet nova stranka, ki se imenuje »Mlada republika« in ki stoji na stališču verske svobode nasproti svobodomiselnim strankam, ki hočejo versko življenje in mišljenje popolnoma zatreti. K novi stranki so pristopili zlasti francoski inteligentje v velikem številu. Nova stranka bo znatno pripomogla h katoliškem gibanju na Francoskem.
RUSIJA.
Boljševiki so zdaj zopet na vrhu in so vse nasprotne armade premagali ter groze, da bodo s pomladjo napadli tudi Poljsko republiko, česar se Poljaki zelo boje. Antanta sedaj išče oblike, kako bi priznala sedanjo vlado in obliko ruske države in sklenila z njo gospodarske pogodbe, ker so predvsem francoske tovarne v zelo velikem obsegu navezane na ruske surovine. — V petrograjsko sovjet so se vršile volitve. Zmagali so z ogromno večino komunisti. Pač pa so vrgli Ljenina, ki je bil dosedaj poglavar boljševikov in predsednik izvršilnega odbora ruskih sov-jetov. Za predsednika je bil sedaj izvoljen neki Kalinin. •
NEMČIJA.
Nemčija se upira izvrševati trde mirovne pogoje in zato išče zveze z Rusijo, da bi se laže ustavljala. Antanta hoče zato s silo pritisniti. Poslala je Nemčiji zelo odločno pismo, v katerem ji naroča, da podpiše protokol, po katerem mora dati 400.000 ton pristaniškega gradiva v nadomestilo za ladje, ki jih je svoj čas potopila, namesto da bi jih izročila antanti.
ANGLIJA.
Stanovanjsko krizo imajo tudi na Angleškem. Tam so se seveda tega vprašanja drugače lotili kot pri nas. Vlada bo sezidala za delavce pol milijona delavskih hišic, stavbišča za 800.000 hiš so že na-kupljena in tudi toliko hiš bo kmalu gotovih, Ko bodo vsi delavci pod streho, bodo začeli s polno paro razvijati svojo industrijo, delati v večjih množinah za zaloge, vsled česar se bo blago pocenilo.
PoHt!Snc,
p Občinske volitve se bodo vršile po celi državi koncem januarja 1920.
p Poskusno glasovanje na Koroškem.
V coni A se je izvedlo poskusno glasova-
nje. Nad 80 odstotkov prebivalstva je gla. sovalo za Jugoslavijo.
p Na shodu Samostojne kmet. slramki v »Unionu« je bila sprejeta edina resoiu cija: udanost kralju Petru. Sedaj prinaša kmetijski list celo vrsto resolucij, ki so bile menda sprejete na omenjenem shodu. Resolucije so dobre, saj so natančno posnete po resolucijah, ki so jih te davno stavile naše Kmetske zveze. Torej Kmetske zveze vseeno niso tako zanič, da morajo celo »samostojni!', hoditi po njenih potih. Nam je — odkrito povedano — zelo prav, ker s skupno močjo bomo gotovo prej ali slej dosegli uresničenje teh resolucij.
p G, Jamnik, ki je duševni vodja liberalne kmetske stranke in urednik ^Kmetijskega lista« skesano priznava, da je re-kviriral žito na Verdu, seveda naprtuje krivdo klerikalcem posebno dr. Larnpetu, ki se več braniti ne more. To je kaj lahko. Noče pa priznati g. Jamnik, da jc zabrusil kmetski ženi v obraz: »Kar si preje preveč požrla, boš pa sedaj toliko manj.« Kljub temu, da Jamnik to taji, mi zno\a trdimo, da je to res, ker imamo najbolj zanesljive priče. Jamnik bo seveda še nr dalje duševni vodja »samostojnih« kmetov, dasi se je izkazal za takega kmetskega »prijatelja«.
p S krampi na cerkve! Na socialističnem shodu v >■ Mestnem domu;; v L jubljani dne 21. deccmbra je pozival neki sodrug Uršič sodruge, naj gredo v samcslane, ter naj preženejo nune in redovnike iz samostanov, potem bo stanovanj dosti. Gredo naj šc v cerkve, češ: čemu bodo ti prostori prazni? Vzemite krampe s seboj aa podelite pri?nice, s katerih se največ hujska proti nam. (Te besede je še ponovno poudarjal.) Sledilo mu je odobravanje od strani zavedene soc5ja!ističr.<- lmse. Tako delajo ti možakarji v Ljubljani. Ko pa gredo lovit ljudi na svoje limanice, pa ti molijo an;|elovo češčenje s poveše-:o glavo in sklenjenimi rokami,
p Socijalai demokratje ia kmetje, So-cijalicli izdajajo nek časopis »Ljudski glas« z namenem, da bi lovili in slepili kmete in jih za svojo 'orezversko stranko pridobili. Kaka je pa v resnici njihova ljubezen do kmeta, kažejo na svojih shodili, na katerih udrihajo na vso moč po kmetu. Ko je na shodu v Tržiču neki krnet nastopil zopet šolsko postavo, ga jc socijalistični list »Naprej« ozmerjal z analiabetom in se norčeval iz n'ega. Socijalnim demokratom Irži-i širim povemo samo to. ko bi imeli toliko modrosti v glavi kot oni kmet, ki pa ni župan, bi se lahko ponašali, sedpj so pa daleč za njim,
p Ne razumemo! Socialni demokratje kaj radi sklicujejo shode v Ljubljani in zabavljajo čez vlado, da sc kar krese A kljub temu zabavljanju ne odpokličejo svojih zastopnikov iz vlade. Nekaj jc: ali socialni demokratje niso več socialni demokratje, ali pa Kristan ni več socialni demokrat.
p Naši ujetniki pa dr. šustsršič. Piše se nam. Neki slovenski list je pisal, da dr. Šusteršič deluje v Italiji med slovenskimi ujetniki za kralja Nikita, oziroma za bc\ zoper Jugoslavijo, Potem pa je pristavil
/ribližno tako-lc: j<-kvu)>io manj vredni ljudje gredo za njim. le besede so hud idarec za naše trpeče sobrate v italijan-»kem suženjstvu. Piše mi ujetnik: »Vsi so te šli domu, samo mi, zavrženi Jugoslovani, smo še tukaj zaprti. Živimo še slabše kot prnsci. Zdi se, da sc nihče ne zmeni za nas.« To pismo pove dovolj. Ujetniki sc čuii,o, da jih jc mati Jugoslavija zavrgla, da se jiii sramuje. Ce bi v takem razpoloženju stopil pred nje, magari sam — dr. Susteršič, verjetno je, da bi šli za njim, ker bi videli vsaj enega, ki jim hoče pomagati. Zato pa, jugoslovanski državniki, popravite, kar ste zamudili na naših ujetnikih. Zaenkrat pravijo, da je bil dr. Šu-itcršič samo v glavi nekaterih ljudi pri naših ujetnikih; slorite, da res ne pride med njt ta jugoslovanski bavbav.
d »Samostojna« liberalna avantgarda. Kako je ^samostojna« popolnoma v službi liberalnega kapitalizma, smo posebno dobro videli pri nas v Bohinju iz dogodkov zadnjega časa. Ko je prišlo v javnost, da nameravamo ustanoviti »gozdarsko za-i.jgo , so liberalni trgovci in gostilničarji .e! teden tekali semintja, zabavljali čez radrugo in vabili v »Samostojno«. Na nedeljo 7 t. m. so dobili »samostojnega* ,5- Mermolja, ki je pridno udrihal po SLS. in dr. Korošcu, ki da so edini krivi vojske in \ sega gorja. Dr. Korošec je največji hi-navcc, ker je lani v oktobru zapustil dunajski parlament s svojim klubom. On jc kriv, da so Lahi zasedli naše kraje, da so Nemci opustošili Koroško, da sedaj nimamo kruha in nc obleke, da vlada tolika korupcija na železnicah, da je tako pod nič naša valuta itd. Lcj, vsega tega si kriv ti, ubogi dr. Korošec! Samo čakaj, kdaj te »samostojni« obesijo na prvo drevol — Samostojni so nato rekli: »Fejst je govoril < -- Mi pa tudi lepim besedam nič ne | verjamemo, ampak verjamemo samo dejanjem. Prihodnji dan namreč so liberalni trgovci nagnali sainostojneže od vseh strani in jih napojili s šnopsem zato, da bi »azbili ustanovni občni zbor omenjene zadruge v Bohinjski Srednji vasi in jo v kali udušili, kateri sc jc isli dan vršil. Kričali so: >Vse pobijmo!« in grozili s pestmi. Ker sc ni dalo govorili, je g. kaplan povabil naše ljudi v župnišče. Pa so tudi tja ;Sa-mosiojneži prihrumeli, vdrli v župnišče in grozili, da bodo tudi župnišče razbili. Ker so naposled le videli, da je naša volja odločna, so jo odkurili. Kajne, dejanja govore! Mam je čisto prav. Le kar tako naprej! Bomo vsaj zopet lahko razločili ovce od volkov.
domače novice.
d Potui listi za Italijo h» iz Italije. Da
se olajša osebni promet med Italijo in kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slovencev, vi-dira do nadaljne odredbe potne liste za osebe, ki žele potovati v Italijo, gospod Gonsalvo Sumonle, ataš 6 beograjskega italijanskega poslaništva v Ljubljani, za potnike pa, ki potujejo v naše kraljestvo, g, Branka jVnrkovič, predstavnik našega kraliestva v Trshi.
d Drobiž po 10 in 20 vin. je izdal mestni magistrat za Mr "I"--,-. T1vai*etvi-narski že cirktilira, 10 • ' • »Hde v promet ta leden 6'
d Nova pošiljatev iz Amerike bo zelo velika. Samo iz Clevelanda bo menda odposlanih 1150 zabojev v vrednosti 7 milijonov kron. Pošiljatev bo došla v Trst ali Dubrovnik.
d Železniški načrt Kranj-Velikovec. Inženirji so izdelali načrt za zgradbo železnice Kranj-Velikovec-Št. Janž na Mj-stiču. »Mir« pravi k temu načrtu, da bi bolje kazalo, speljati progo na Kamnik, ker bi bila železniška zveza od Železne Kaplje na Kamnik krajša in bi otvorila Savinske Alpe svetovnemu turistovske-mu prometu.
d Krekova prosveta je izobraževalno društvo v Ljubljani za žensko delavstvo. Šteje do 1800 članic. Do lanskega leta sc je imenovalo »Kat. društvo za delavke«, potem pa se je v spomin svojemu ustanovitelju prekrstilo v »Krekovo prosveto«. 28. decembra t. 1. je obhajalo 25 letnico svojega obstoja. Zjutraj je bila sv. maša, popoldne govor prevzv. škoia dr. Karlina, ki je svoj čas pomagal pri ustanovitvi društva, potem pete litanije v natlačeno polni cerkvi, po lilanijah slavnostno zborovanje, pri katerem so govorili poleg društvenega predsednika g. J. Cegnarja in predsednic posameznih odsekov g. urednik Kremžar, Bog. Remec v imenu S. L. S., Iv. Mazovec v imenu Kršč. soc. zveze ter Jos. Pire v imenu Orlovske zveze. Zvečer je bila v Ljudskem domu slavnostna prireditev z deklamacijami, petjem in dvema predstavama. Vsa slavnost jc naredila zelo mogočen vtis.
d Delavsko nezgodno zavarovanje. V Zelo velikih slučajih se dogaja, da ponesrečenci, njih vdove, otroci tn ascedentjc listine frostne liste, mrtvaške liste itd.), ki jih pošljejo delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani, kolkuiejo, včasih celo z večkron6kimi kolki. Opozarjamo tem potoni vse prizadete, da so take listine, namenjene uradni uporabi zavarovalnice, po § 56. nezg. zakona kolka in pristojbine prosta. Župni uradi morajo take listine izdajati ex olfo. Dalje opozarjamo, da morajo vsi dopisi privatnih oseb na zavarovalnico biti zadostno frankirani. Zgoraj omenjene listine pa morejo upravičenci dopošiljati tudi potom občin. V tem slučaju pošiljatve ni treba frankirati.
d Župan občine Šmihel-Stopiče g. Josip Zurc je podal občinskemu odboru dc-misijo, a občinski zastop ni hotel tega na znanje vzeti. Zato je g, Zurc še za nadalje prevzel županske posle.
d Naše ljudi, ki hodijo v Zagreb po kupčijah, opozarjamo, naj se ne dado po zagrebških ulicah v vodstvo raznim ljudem. Dogodilo se je že parkrat, da so jih taki voditelji speljali na samotna mesta, kjer so jih oropali.
d »Dobrota je sirota.« Ljubljanska stanovanjska komisija, ki je skušala z večjo oziroma manjšo srečo Ljubljančanov preskrbovati stanovanja, je bila naposled sama vržena na cesto in je sedaj brez stanovanja. Pravijo, da se bo preselila v Dravlje v železniške vagone,
d Pismo bivših ujetnikov. Eno leto je sedaj minilo odkar smo prišli iz ruskega ujetništva. Mislili smo, da smo zadnji ujetniki, ali žal, koliko je še naših bratov, prl-
jateljev, sorodnikov v italijanskem ujetništvu, ki trpijo v velikem strahu, zimi in gladu. Zatorej prosimo našo vlado, nai napravi enkrat konec in naj reši naše nedolžne jugoslovanske ujetnike, ki zdihu-jejo in žalujejo po svoji domovini. Mi &mo ie bili v ujetništvu, vojski, lakoti in vemo kaj se pravi ujetništvo. Opozarjamo ie enkrat: Kar prej mogoče, naj se napno vse sile, da se rešijo naši bratje iz hude muKe. Franc Cudrman, Ivan Dolinšek, Ivan Kimale, Ivan Bognar, Preddvor - OlševtK -Gline.
d Umrl je dne 19. t. m. v Orehovici pri Št. Jerneju Jožef Miklavčič. Bolezen si je nakopal pri vojakih. Bil je edini sin in zapušča starše osamele. Bog mu daj večni pokoj, staršem pa tolažbe!
d Šmartno pri Litiji, Dne 15. decembra je umrl Franc Ceglar, stari oče gosp. kaplana Sušnika, najstarejši mož v uri; rojen je bil 15. novembra 1824. Zdaj pa jc najstarejši g. notar Luka Svetec, ki je bil rojen leta 1826.
d Umrl je dne 20. dec. t. 1. v Šmihelu pri Novem mestu obče spoštovani posest nik in mlinar, podžupan g. Ivan Znane v 69. letu starosti. Blagemu možu večni pokoj!
d Velika nesreča se je pripeiila dn« 24. t. m. v kurilnici glavnega kolodvora v Ljubljani. Pred nekaj časa je našla urad niča Dovgun na kolodvoru malo granato, katero je prinesla v pisarno in jo porabljala kot pisemsko utež in o kateri so vsi mislili, da ni več napolnjena. Na usode-polni dan je uradniku Pavliču granata padla z roke in se je nenadoma ra/počifa, Zraven stoječa strežnica Frančiška Zaje jc bila takoj mrtva, uradnika Pavlič in Fur-lan sta bila zelo ranjena na nogah. Pavlič je v bolnišnici umrl. Ni se pa ničesar zgodilo navzoči uradnici Hutman, ki je pa v Pavliču izgubila svojega ženina, ki ga je hotela v kratkem poročiti.
d S strupenim plinom sta se na s veti večer zadušili v Ljubljani postrežnici Terezija Meglič in Barbara Nemanič. Ker nista imeli drva, sta užgali v sobi lesno oglje in pri tem zaspali. Drugi dan so obe našli mrtvi. .
d Velika avtomobilna nesreča o« Zgornji Poljskavi pri Pragerskem. V petek dne 19. t. m. je peljalo iz Maribora več avtomobilov drug za drugim. Na ovinku državne ceste pred Zgornjo Poljskavc se jc prvi avto radi ledene ceste naenkrat obrnil in se trikrat prekopicnil. Ljudje »o iz bližine takoj prihiteli na pomoč ponesrečenim potnikom in jih skušali spravit' k zavesti. Naenkrat pa je pridrvel novi avtomobil in butnil v prvega ter pri tem povozil šoferja prvega avta. Čez par trenutkov pa je v ta prva avtomobila butn'' še tretji avtomobil, smrtno pa je pri ien> ponesrečil samo prvi šofer, katerega »p zanesli v mrtvašnico na Gornji Poljskavi. Avtomobili so vsi pokvarjeni in so jih vlekli nazaj v Maribor.
d Velika tatvina v Kranju. Neznani vlomilci so vdrli pred dnevi po noči v trgovino L. Rebolj v Kranju in odnesli okrog 40 kosov zgotovljene moške in ženske obleke (suknie, hlače, jopiče itd.), 1 no. 7 m sukna in še par drugih stvari pri i so izložbeno okno na trgu,
d Policijski lov na strehi, Franc Žiro v nik iz Mengša je kradel v Ljubljani na bieiweisovi cesti v podstrešju hiše št, 18, Policija ga je izsledila sredi dejanja, toda tat jo pobriše na streho, policija za njim. Tako so se lovili nekaj časa po strehah, dokler ni Žirovnik obupal nad svojim begom in se udal.
d Tatovi, ki so kradli v škofovih zarodih, prijeti. En vlomilec ustreljen. — Tržaške vlomilce Franca Švaro, Antona Vodopivca in Antona Keršiča so zasledovale oblasti radi neštetih vlomov in zločinov, ki so jih izvajali v Ljubljani, v Zagrebu in drugod. Družba je pripadala tisti tolpi, ki je vlomila v zavodu sv. Stanislava in v Ljubljani; nekaj so jih detektivi ljubljanske policije aretirali v Zagrebu, navedeni trije pa so ušli na Reko, a so se kmalu povrnili in so v Sevnici izvedli velik vlom. Orožniki, katerim je bil vlom naznanjen, so ustavili vlomilce na kolodvoru in so aretirali Švaro in Vodopivca, Keršič je pa bežal, in ker se ni ustavil, dasi so orožniki klicali za njim, da naj obstoji, so stre- | Ijali za njim, krogla ga je zadela in Keršič se je zgrudil mrtev na tla. Z aretacijo Šva-re in Vodopivca so varnostni organi končali delovanje ene najnevarnejših roparskih tolp.
d Cerkven rop. V Veliki dolini so tatovi vlomili v cerkev, raztresli svete ho-stije in pokradli cerkvene posode.
d Poneverba v Vnovčevalnici za živino. Policijski stražnik F.anc Poljanšek jc ustavil na Vodovodni cesti Alojzija Pe-telinška in Antona Pirmana, ker sta uosila vsak po en zaboj, kar se je zdelo Poljan-šku sumljivo. Predstavil je navedenca načelniku policijske ekspoziture g. nadzorniku Ljubiču, kjer sta sc izgovarjala, da sta dobila mast, katero sta nosila, od nekega kmeta. Hitro izvedene poizvedbe 30 pa dognale, da masti nista dobila od kmeta, marveč, da sta si jo nepošteno prilastila v Vnovčevalnici za živino, kjer sta bila zaposlena. Masti je bilo v vsakem zaboju 12 kg in je vredna 800 K, Mast se je vrnila lastniku. Petelinšek in Pirman pa bosta čakala sodbe v zaporih ljubljanskega deželnega sodišča,
d Velika tavina v Kamniku. V noči od 15. na 16. decembra t. 1. so vlomili tatovi v trgovino Ivana Žargija na Glavnem trgu v Kamniku, odke _!cr so odnesli pri glavnih vratih mnogo kosov manufakturnega blaga. Škoda je tako ogromna, da se ceni tatvina tretjino cele zaloge, Akoravno je bila trgovina zelo dobro zatvorjena in so vse iste zapore varovale trgovino nad 31 let istega gospodarja, kljub temu so moderni zločinci z največjo urnostjo vlomili, tako da ni nihče opazil in ni bilo slišati niti najmanjšega šuma,
d Znani liberalec škofjeloški Žigon in tovariša pred ljubljansko poroto. Pred poroto so sc zagovarjali znani škofjeloški »zasebnik« Matija Žigon, mehanik Anton Majcen in trgovski pomočnik Adolf Kern, Zigonu očita obtožnica, da je nagovoril Majcena k tatvini 2 zabojev cigaret (60.000 cigaret), 1000 zavitkov hercegovinskega tobaka, 3 bal tobaka za pipo s 500 zavitki in 1 balo tobaka v skupni vrednosti 14.065 kron, O Žigonu pravi obtožnica, da je bil že dolgo časa v kupčijskih zvezah
za blago dvomljive vrednosti. Žigon je bil
obsojen na 18 mcsccev težke ječe, Majcen na eno leto, Kern na 5 tednov.
d Kdo kaj vi o Francetu Zorko, ki jc zadnja leta bival v Ameriki, in sicer v Kaliforniji Whittier, 144 Santh Bright Ave. Naj se sporoči na Marijo Zorko, Sred. Grčevje 6, p. Št, Peter pri Novem mestu.
d Ceciliji Glavan iz Slrahomera pri Igu sporoča Franc Jager iz Krškega, ki je prišel iz ruskega ujetništva, da je njen mož Anton padel 7. maja 1915 ob reki Se-ret v Galiciji. Anton je bil takrat pri 17, pp. 6. stotniji, 2. oddelku in je odšel na bojišče z 9, maršbaonom.
d Dimnikarsko obrt je pričel izvrševati v Tržiču mojster Rudolf Ahačič. Priporočamo ga vsem občinam sodnega okraja kot dobrega in zanesljivega moža, ki svojo obrt pošteno izvršuje.
Gospodarska obvestila.
g Našo valuto hoče sedanja vlada kar ■ na svojo roko in sicer brez ljudskih zastopnikov rešiti. Vse reševanje tega kočljivega vprašanja se sedaj suče okrog tega, kako zamenjati krone v dinarje. Finančni minister Veljkcrvič trdovratno vztraja pri mnenju, da se zamenja 1 dinar za 4 krone. Zastopniki onih krajev, kjer je doma krona, se sicer upirajo, toda vse kaže, da bo finančni minister zmagal. Začelo se bo zamenjavati najbrže že meseca januarja in sicer s takimi dinarji, na katerih bo na eni strani tiskano 1 dinar, na drugi strani 4 K, Ker Se ni dovolj novih bankovcev v Belgradu, je šel zastopnik finančnega ministra v Pariz ponje.
i Valuta na zagrebški borzi 23. dec.: Dolar (100) : 9200 K; avstr. krona (100) : 55 K; f r a n k (100) ,900 K;mar-k a (100) j 245 K.
g Valute v Švici. Borza v Bazlu dne 17. decembra za prodajo: francoski franki 52, nemške marke 10,57,. lire 41.75, dunajske krone 2.70, češke 8.50 švic. franka. Angleški funt 20.37, dolar 5,52 švic. franka. Za Beigrad (dinar) doslej v decembru ni nobenega notiranja.
g Dolar pada. Zadnje dni je dolar hitro in nepričakovano padel. Izmed valut zavezniških držav jc bila ameriška edina, ki se je trdno držala in celo — kljub zapletenemu političnemu položaju, mezdnim gibanjem in vojni nevarnosti z Mehiko — stalno rastla. V času od 18. do 20, l. m. je padel dolar na zagrebški borzi s 100 na 90 K. Dolar je padel tudi v Franciji, Italiji in Curihu. Vendar sodijo trgovski krogi, da je ta padec samo hipen in da nima globjih razlogov,
g Vojna posojila. Akcijski odbor odgovarja na številna dosedanja vprašanja, ki so mu prišla od lastnikov vojnih posojil, da ne more sporočiti vsakemu posebej, kako stoji to vprašanje, marveč, da bo vse, kar je potrebno o tem, objavljeno sproti v listih ter naj ljudje te objave čl-tajo. Na rešitvi tega vprašanja se resno in marljivo dela, tako da bo isto čimprej mogoče rešeno,
g Tuje valute. Tisti, ki potrebujejo za uvoz blaga ali iz katerega drugega zelo važnega vzroka tuje valute, se naj odslej
obračajo s tozadevnimi prošnjami na podružnico Centralne uprave v Ljubljani, pri kateri se je ustanovila Devizna centrala. Dalje se poživljajo vsi, ki imajo tuje valute na razpolago, da jih ponudijo Devizni centrali pri podružnici Centralne uprave v nakup.
g Lokomotive za Jugoslavijo. Te dni' odide v Celovec posebna, iz železniških in tehničnih strokovnjakov sestavljena komisija, da bo prevzela onih 50 lokomotiv, ki nam jih odstopi Nemška Avstrija« g Dobava morske soli. Odsek za prehrano naznanja: Tvrdka Ant, Krisper Cou loniale v Ljubljani prejme koncem tega meseca oziroma začetkom meseca januarja večjo pošiljatev morske soli preko Trata« Ta sol se bo razdelila po vsej Sloveniji teii se bo odkazala posameznim političnim okrajem po številu prebivalstva. Dispozicijo s soljo v okraju bo imelo pristojno okrajno oblastvo. Trgovci, zadruge in drugi naj se radi nakazila te soli ne obračajo na odsek za prehrano, temveč na pristojno okrajno oblastvo.
g Le izvažajmo in stradajmol Francoska vlada namerava pri nas kupiti 50.000 ton žita, 100.000 ton koruze in 1000 vagonov ovsa letošnje žetve. Naša vlada pa je celo ponudila več: in sicer 300.000 ton pšenice in 200.000 ton koruze,
g Štetje železniških vagonov po vsej Evropi. »Narodna Politika« poroča, da se prične štetje železniških vagonov v vsej tivropi po vodstvom entente namesto 7, decembra 1919 šele 4. januarja 1920,
g Cene mesa so hoteli ljubljanski m«-, sarji zvišati za 4 K pri kili, to pa zaradi-tega, ker so cene kožam padle za 10 K. Ker so pa strokovnjaki dokazali, da je za-raditega zadosten zvišek 1 K 60 v pri 1 kg, je deželna vlada prepovedala mesarjem meso bolj podražiti kot po 1 K 60 vin.
g Devizna centrala se je ustanovila v Ljubljani. Zdaj bodo lahko izvozničarji dobivali tako v Ljubljani plačana inozemska nakazila v jugoslovanskih kronah, medtem ko so sedaj morali čakati več mesecev, preden je prišlo kaj iz Belgrada.
g'Promet z Italijo. Dne 16. decembsa 1919 se je otvoril direktni železniški promet med Italijo preko Logatca, Podbrda in Rateč na eni in Jugoslavijo in preko nje na drugi strani. Pogoji; mednaroden tovorni list z vsemi spremnimi listinami (ca-rinske, prevozne, uvozne, izvozne itd.) in plačanje frankature vsaj do italijanske obmejne postajej povzetja so nedopustna.
g Cene usnju in kožami. Deželna vlada -e določila sledeče cene za podplate 44 do 84 kron, za rjavo zgornje usnje 84 do 95 kron K, za črno zgornje usnje 76 do 84 kron, za telečje zgornje usnje 117 do 125 kron za kilogram. Cene za telečje in goveje kože so najvišje 18 K za kilogram, konjske po 100 do 150 K, svinjske kože 8 do 12 kron.
g Za mlinarje je izdala deželna vlada v Ljubljani z naredbo z dne 29 novembra nove predpise: Mlinarji, ki meljejo za plačilo, so dolžni mleti žito, ki se jim izroča v ta namen, ter ne smejo odklanjati naročil, dokler morejo po obsegu svojega cbra-ta zmagovati delo. Plačilo smejo zahtevali le v denarju, prepovedano je za plači'o jemati žito, moko ali otrobe. Od 100 kg žita
t>»
f;
Čiste teže smejo zahtevati mlini z vodnim t ozonom 12 K, mlini na paro 14 K ralev-cinc, za dovoz žita s kolodvora in odvoz mlinskih izdelkov na kolodvor 3 K oziroma mlini, ki imajo za dovažanje in odvajanje lasten tir, 2 K 50 vin.; za basanje blaga, ki prihaja prosto nasuto v vagonih, 30 \ in.; porabnino za eno vrečo in 4 tedne 1 K 20 vin. Zaprašitev ne sme presegati: n izdelovanju moke 2 odstotka, pri pode-o vanju ječmena in prosa v ješprenj oziro-r i kašo 1 odstotke teže žita, koruzo mora r 'in na zahtevo razkaliti. Politične oblasti Imajo pravico kontrole v mlinih. Prestopki te kaznujejo z globo do 20.000 K
g Uradne ure Gospodarske komisije ra stvarno demobilizacijo v Ljubljani so vsak delavnik od 8. ure dopoldne do 1. ure in od 4. do 6. ure popoldne. Da se pa more poslovanje Gospodarske komisije vriiti redno in gladko, se sprejemajo stranke samo v torkih, sredah, in petkih od 10. lire dopoldne do 12. ure opoldne. Le vplačila pri blagajni Gospodarske komisije se sprejemajo vsak dan ob uradnih urah. — Skladišča Gospodarske komisije so odprta vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 12. tire opoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Od 1. do 8. januarja 1920 ni vstopa v skladišča radi nove inventarizacije.
V Ameriki ni draginje. Res, da ie ;';oi:cko blago plačano v kronah dra-kol pri nas in da Amerikanec s svojimi c Tiari pri nas mnogo ceneje živi koi v AmerT i, toda pomisliti moramo, da zasluži amerikanski delavec povprečno po 5 dolarjev na dan, t, j. v naši valuti sko-ro 500 kron dnevno. Amerikanske strojepiske na Dunaju zaslužijo po 300 dolarjev mesečno, torej 50 000 kron Pri takih plačah amerikanska draginja nt nobena dr?-|inja.
Cena živil v Avstriji. Nemški listi n v edujejo, da bodo cenc živilom v Av- j striji ob novem letu naslednje: Svinjska i mast °0—100 K, moka 10—12 K. čoveje , '8-68 K, pečenka 80—100 K kilo- I gr n, 1-ebček kruha 5 K.
o ">e.£inja na Angleškem. Kakor se je uradno dognalo, so povprečni gospodinjski stroški narastli meseca dccembra 1919 za 125 od 14. juliia 1914. Inozemsko meso je za 250 % dražje, mleko za 211 % in sladkor za 300 %.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
ORLOVSKE ZVEZE
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko ccrkvljo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3 vc brez kakega odbitka.
'm are N jJlilr^sU^i
Pleš, fp«vc>r«t!
o Celjsko okrožje Orlov. Dvignite Orli v jasne višave krila ponosna, mlade moči Te besede vam polagam, dragi bratje Orli, na srce, da se prepričate, da je edino prava vaša organizacija, ki sc je upostavila leta 1908. in jc štela 1. 1913. 5228 članov, 26% telovadcev, dočim je imel Sokol 6613 članov in 1761 vpisanih telovadcev, kljub temu. da Sokol že stoji od leta 1863. Orel je najbolj sveža in čila organizacija, ki pri delu ne more zastareti in pri pravem vodstvu tudi nc kreniti na napačna pota. Vaše proste vaje, vaje z palicami, vaje na bradljah itd., zasleduje ljudstvo z velikim zanimanjem in občudujoč vašo spretnost. I udi vi, celjski Orli, ki ste del naše velike organizacije, ste ponos našega krščanskega dela naroda. Preteklo leto t. j. 1919.. ste zopet prebudili po štiriletnem spanju, kljub temu, da se je večina fantov nahajala še pri vojakih, ter da sc jc predrednik celjskcga Orla, Alojz Mimik iz Babncga še le komaj vrnil iz ruskega ujetništva. Začeli ste delo 1. decembra 1Q18 s skupnim sv. obhajilom. Vaše število se pomno-žuje od dne do dne. Priredili ste žc več javnih telovadb aa pr. na Gornji Ponikvi dne 13. julija 1919, dalje veliki slovenski tabor v Celju dne 27, julija 1919, katero obširno delo ste prevzeli vi in mladenke iz celjskega okraja. Na tem velikem taboru, se je udeležilo 284 Orlov, 172 Orlic in nekaj naraščaja, obilo narodnih noš in Orlov v navadnih oblekah. Vtis, ki ga jc človek imel ob pogledu, ko ste korakali po naših ulicah, je bil lep in razveseljiv. V našem, nekdanjem nemškem mestu, ste priredili prvi veliki tabor, da javno pokažete, da vaše vrste niso trhle, da so se po vojni pomnožile z novimi člani. Dalje Orlovski izlet v Vojnik, dne 24. avgusta 1919, skupno s sosednimi okrožji Orlov. Tu ste nastopili pod vodstvom celjskega voditelja brata Kerinavner,a zelo dobro! Obenem ste vzbudili Orlovstvo v Vojniku. Dre 5. oktobra 1919 ste imeli sprejemanje no.ih članov. Dne 23. novembra 1919 pa Orlovsko akademijo. Naj omenim šc ustanovitev Orlic dne 19. junija 1919, Pri vojniškem izletu fo žele največ priznanja zelo ljubko sestavljene vaje celjskih Orlic. O Orlicah prihodnjič kaj večl »Mlaj, kakor ga še ni postavila čvrsta slovenska roka — cvet, kakor ga še ni rodila nobena pomlad na slovenskih tleh — zdrav!« Tako sta brzo-javila dne 2. maja 1908 dr. Krek in dr. Korošec z Dunaja, prvim orlovskim telovadcem v Ljubljano. Te besede tudi jaz vam polagam na srce. Bog blagoslovi naše delo! Na zdarl
Dopis?.
ŠT. JAKOB OB SAVI.
Tukajšnji neodvisneži so hoteli očitno po, kazati svojo odvisnost od liberalnih demokratov z junaškim činom, da so svojega župnika, ki um m ničesar naredil, z blatom ometali v liberalnem časniku »Domovini". Vzrok slede-
čih vrstic je dvojen. Prvič, da branim ž.,„ i kovo čast, do katere imajo tndi ubogi »Li kale!« pravico. Dragic, da branim časi 5 ljanov, ki to blatenje večinoma obsojalo
91!!nnilrit uo nr>i♦ o Kapa VeaL-	' '
bi mogel v 6t. Jakobu noben župnik khLn Ni pa resnica, da se gre tukaj za kake /JI." zaloge. Liudje so skozi štiri leta bero nžZ ma plačevrli in tako tudi sedanji neodvisne« » Župnik ie tudi radevolje dajal res preo«t,neL žitnemu zavodu in sicer po 200 do 300 k{ »iti na leto, kar lahko županstvo potrdi. NBj s! da župniku taka plača, kakor jo imaio drua'i stanovi z menjio Izobrazbo, pa bo vsak - y» seljcm pustil bero. — Z rckvizicijo ni "imel župnik ničesar opraviti, kar ve vsa -inpnili — Očita sc mn, da c držal z dr. Šuslcršičem! Dokler je bil isti načelnik S. L S., je Bevcd» držal z njim, a ko je nastal razdor, ie bil odločno na škoiovi strani. Sicer pa neodvisneži sovražite dr. Šusteriiča le zato, ker ie krjIo. pal katoliško stranko. — Neodvisneiem r.iso všeč župnikove pridige. Mladeničem je Uv« rekel, da so mlečnozobi, pa so bili na vojs!-j a žu-mik se ie doma grel. No, če ic res podi* ta besefla, ie veljala pač le miečnozobin in praznoglavim. Laz je trditev, da e imel zus-nik politične govore, če ni politično govorili o božji previdnesii fent. cerhvi, kal. zaveJ. nosfi, svariti pred vojnimi nevarnostmi, epa. minjati k vztrajnosti t. dr. župnik ni bil u vojski, ker je bil tudi prestar, a bila ni tudi večina sedanjih neodvisnežev. »Doinorinini« mazači f.o onečastili svojo ožjo domovino, kateri v tast bodi rečeno, c!h ;s c.;i!'ovo sierilo zelo omejeno, kakor j« oire cno njihovo du.no obzoije. Svetovat fci neodvisneženi, da naj It teko nadaljujejo, pa bo krtialu zmanjkalo od* visnežev cd !e stranke.
SV. ANA PiRI TKzIčU.
Nr,4a do'ina bila presrečna za božiča« praznike. Obiskali no j« rdeči preroki: bistriški paša Erloh, Stc2nnr kok, Ecdina. Ba.\ov-nik Joža in šc par drugih ozn^ojevaiicv. Bili smo veseli, ko smo videli te može, M ioujo pi vo b-;sedo pri konsnmu in pričakovali smo, da uan bodo povedali, kdaj bo konec neznosne draginje, kdaj r.sm bodo sociiaiističai ministri preskrbeli dovolj moke in si.iJkorja, Toda molčali so o tem (cr raje zabavljali čet občinske može In klcrikalce, «;eš, da drže i kapitalisti. Niso pa povedali, da vlečejo tri« socijaiistični irinistri na vso moč kapitalistični voz v Belgradu in da bi se bil brez iijih ž« davno prevrnil. Čez kapitaliste je zr.bavM Eiloh, ki ie sam v vojni poslal kapitalist. Ko so iztnoli'i v Zvirčevi gostilni svole kozfs molitvice, sc je cgiBsil k besedi slaJko ai-njc-nl Toc,:nc in povedal, da je iaic! tesar Kari, lc i jc bil le nekaj let oženen, 90 otrnk, dečitr. jib ie imel on Tominc r.mi 12. Soo'ja-lislora jc la »govor« tako ugajal, da so sklenili Toininca odslej tudi na druge shode vfbiti, da bo govoril za njimi. In po takih govorih bo »ispeh gotov in vse bo drlo v socialno demokracijo ln še več bodo plačali kot 70 vinarjev. Saj so pa taki govori, kakršne so imett Erloh, Jerišov Rok iu Tominškov oča šc veš vredni kakor 70 vinarjev. Na te limaiice. j« sedlo pet oseb, ki so se zapisale rdečkar em na rojstni dan Odrešenika. v katerega socialisti nič več ne verujejo in za njegove zapovedi ne irarajo. Šentanci smo že toliko P*' metni, da se ce damo premotiti sladkobesed-nim tržlškim socialnim demokratom, ki samim sebi ne morejo pomagati, kaj šele dru-gim. Kmetje se držimo svojega Boga ln gai mo-limo in ne maramo tistih, ki so staregs Bo«* zavrgli in molijo sedaj v Belgradu zlato tel*.
LESE.
Tukajšnji liberalni učitelj Josip Gonšek. Id se od 20. oktobra t. I. udeležuje meščanskega tečaja v Ljubljani in bi si rad v OJ: renjski Vipavi, preden jo ostavi kot n>.el6anr2 uči tel |, stekel za liberalizem podobnih zasiu* kakor na Sv. Gori pri Litiji, odkoder |e mora pobrati šila in kopita, se je vrgel na dopiso|» teljsko polje. Na roženvensko nedeljo je ski pucal dolgovezen dopis, ki ie v 42. *t«J" »Domovine« ood zaglavjem «Resnlca o tes»
M Gorenjskem« dce 12. decembra »kot za-Itarel, a še vedno aktualen«, zagledal luč /veta. Povod temu dopisu fe dala letošnja roženvenska pridiga, katere sicer učitelj Gorišek sam ni slišal, ampak mu jo jc menda povedala njegova žena, ki je bila takrat slučajno v cerkvi. Pridigar fe med drugim poudarjal, da ae bo verska mlačnosi Sc posebno razširila, ako sc nasprotnikom sv. Cerkve posrečijo njih peklenske nakane, vreči krščanski nauk iz šol in vzeti staršem ves vpliv na šolo, izvzemši plačevanje.
Te besede so neiavzo:ii;a učitelja Goriška tako razburile, da je mera! dati duška tvoji razburjenosti v »Domovini« s tcaii-lc stavki; »Ker smo bin v Lešah nekoč na priž-nici napadeni, da hočemo vreči verouk iz šole, opozarjam vsakogar na načrt šolskega zakon?.. V členu 20. vidi lahko vsakdo me;l predmeti, ki sc jih otroci v šoli uče, na prvem mestt: verouk. Če bi jnz v cerkvi vpričo Boga govoril laži — bi me bilo sram — čc se drugi ne sramuiejrt — pač nisem jaz za to odgovoren. — Poleg tega jc parita na prižnici tudi beseda, da imajo sterši pri šoli besedo le takrat, kadar plačajo, drugače p;s šolski upravitelj. Šolstvo je urejeno po šolskem zako&u, ki so ga sklenili od staršev >kvo:jeiii pos,auci...«
Mi sami dobro vemo brea opozarjanje ^resnicoljubnega« učitelja Goriška, da načrt novega šolskega zakona v členu 2i). sicer še dopušča verouk kot predmet v šoli: vemo pa tudi, da v členu 1. poi darja potrebo samo moralne vzgoje brez verske podlage, torej učitelj lahko otroke čisto brszversko vzgaja, in kar katehet verskega v dveh tedenskih urah nauči, !o lahko brezverski učitelj v vseh drugih urah podere, ker ima to pr.ivico, in te pravice bi sc svobodomiselni učitelj zelo pridno posluževal. Poleg tega izključuje načrt vsak drug vpliv Cerkve na šolstvo, ker je zastopniku Cerkve zaprta pot do vseh šolskih odborov! In naj se duhovnikom po novem načrtu tudi daje prilika io naiaga dolžuost, da sami imajo in vodijo verski pouk v šoii, koliko časa bi to obstalo, rko bi se uresničile želje in nakane nasprotnikov sv. Cerkve, ki so pred pol letom izdali v enem svojih listov, ki je g. Gorišku bližji in soro«'nc}ši nego nam, parolo: »Krščanski nauk mora iz šoli?«
Ako b; se kaj takega zgodilo, na kaj neki bi nas potem opozarjal »resnicoljubni« Gorišek?
»Če je padla na prižnici tudi beseda, da imajo starši pri šoli besed? Ie takrat, kadar plačajo...«, ic bila mar taci ta beseda lažniva? Naj nam izvoli g. učitelj Gorišek povedati, koliko zastopnikov pn imajo starši po načrtu novega šolskega zakona v deželnem, koliko v okrajnem in koliko v krajnem šolskem svetu? — V višjem šolskem svetu ne najdemo nikogar, v okrajnem šolskem svetu tako malo, da kar zginejo v številu raznih uradnikov, v krajnem šolskem svetu pa imajo večino zastopniki staršev, a nimajo druge pravice kot plačevati.
Ni li tedaj docela resnična na prižnici padla beseda, da bi imeli starši pri šoii besedo le takrat, kadar bi trebalo plačevati, ako bi obveljal načrt novega šolskega zakona?
In ako učitelj Gorišek slednjič kvasi, da |e šolstvo »urejeno po šolskem zakonu, ki so ga sklenili cd staršev izvoljeni poslanci«, naj nam blagohotno pojasni, ker je za vsako pojasnilo vsakomur na razpolago, kateri starši so izvolili one poslance, ki so izdelali načrt novega šolskega zakona? V tem oziru smo prav zares tako nevedni, da ne poznamo ne listih staršev, ne onih poslancev!
IZ TRŽIČA. #
Lepo se je izvršil javni ljudski shod, ki ga |e imel bivši predsednik Slovenije dr. Brejc v Našem Domu v nedeljo 14. t. m. Navzoče jc bilo delavstvo, pristaši Kmetske zveze za trži-šlrf sodni okraj in ženstvo ter nekaj socialnih demokratov. Govornik je v poljudnem govoru dokazal, da jc vse te neznosne draginje kriva sedanja liberalnosocialistična vlada, kateri je ljudstvo deveta briga, pač pa so ji pri srcu banke in vojni dobičkarji. Ža dr. Brejcem je nastopil socialist Vrhunc. ki se je silno osmešil, ko je znane belgrajske liberalce prišteval naši ahrankL Blamlral je sebe in socialistično
stranko do kosti. Oglasil se je tudi znani An tka iz Gozda, ki je bil svoj čas liberaiec, a je sedaj srečno priromal v rdeči tabor. Mož že dosedaj ni imel mnogo ugleda med ljudstvom, a z zadnjim nastopom je zapravil vsega, ko je klical, da ni treba shišati duhovnov ne v spovednici ne na prižnici. Gromoviti doli £ njim klici so snu doneli na uho. Kmet Ferž iz Loma je nastopil proti novi šolski postavi in brezverske-mu učitelistvu. Treba bi bilo že več tako poučnih obodov, in kmalu bi potifecilc iažajive govorice o stranki in njenih voditeljih.
iZ ŠMIHEL-STOPIŠKE OBČINE.
Že dolgo čara so zlobnež«' cbrekovali g. kanonika Jakoba Porcnto, nekdanjega župnika v Sicpičab, da je volivci zgodovinsko sliko ccricve v Štopičah proda'.
Kaj fe bilo s to slik o, smo sc imeli priliko informirati pri škofijskem erdinarijatu v Ljubljani.
Kanonik Porenta ja jc po naročilu kon-servatorifa osrednje komisije za varstvo spomenikov dr. Franceta Steleta meti svetovno vojno poslal v Ljubljane, da jo popravi slikar Matej Strrcn. Vskd izbruha svetovne vojne je ostal3 siika nepopravijena pri slikarju Strnem', Po vojski je prsvzel sliko škofijski crči-liarijat v Ljubljani ia jo oddal v popravilo slikarju Jebačinu. Fop;avljeua sl-ka bo po-siana nazaj v Stopičc.
Vsled zlobnih govoric it bil C. kanonik
{tiisiijeu iskati zadoščenja. Leopold F.cgel iz dinščine je moral preklicali trditev, ki jo jc izrekel dne 10. novembra 1919 ob križižču cest pred mostom v Kandiji: »Tr. hudič je pa še Mater božjo p?.odal«.
S tem naj bi biii peklensko-zlobni jeziki zavezani, a krivica, ki se jc dclela g. kanoniku Porenli bHzu dve leti, sc ac da nikoli popraviti.
V BEGUNJAH PRI CERKNICI
je priredila »Samostojna kmetijska stranko« shod v stari šoli. Bi! je slabo obiskan. Že iz plakatov, ki so vabili na shod. so naši zavedni možje spoznali starega liberalca, ki si je nadel zopet novo ime. Kako so »samostojni«, so pokazali možje, ki so shod sklicali. Ljudstvo jih že od nekdsi dobro pozna in tudi sedanja nova suknja jiia nc more pokriti njihovih liberalnih kopit. Govornfl: jc nadrobal cclc vagone raznovrstnih obljub. Koruza in moka se že peljeta s Hrvatskega. Vse stranke so zanič »Samostojna« pa bo rešila kmeta vsega gorje. Zoper vlado, Id podpira povsod kn?!ta!nte, Irraeta pa te«e s škerpjoni, ni bilo nobenega protesta. Kako tudi, ko so sami pokorni vladni hlapci. Slovensko ljudsko stranko je ponovno imenoval »klerikalno« stranko ic izustil grdo neresnico, da je »klerikalna stranka vse zahirala, ker jc njen voditelj po končani vojski pobral ovoje milijone in zbežal iz dežele«,
Kmetijeka stranka je ustanovljena za kmete, u jurejme tudi kovače, čevljarje in sploh obrtnike. Ne brani se tudi duhovnika seveda liberalnega. Posebno pa so ji dobrodošli kmetijski strokovnjaki. Kdo so ti »strokovnjaki«, ni povedal, a jih sami dobro poznamo. Če vt; stanovi dobe pribežališče v novi stranka, jo ime »kmetijska« le prazna beseda, da se lažje lova nevedni kalini-
Govo»i!i so, kakor da pri nas ni nobene kmetijske organizacije. Pa že od spomladi obstoji Kmečka Zveza, ki šteje nad 250 članov, katerim je tekom pol leta razelilo 5 vagonov koruze in drugih živil. Nastopali so kot prinašal« edinosti in miru, pa so sefali le stran-karstvo. Čemu poleg S. L. S. z lepo razvito Kmečko Zvezo še Samostojna kmečka stranka? Čemu poleg naše trdne »Kmetijske Zadruge nova zadruga »Ekonom«. Kako so hinavski ti »samostojni«. Tudi s tem so pokazali, da so le pristni »stari liberalci«.
IZ TUHINJSKE DOLINE.
Hvala Bogu, da so še možje, ki se v razmerah sedanjega časa znajo možato in do-sojno vesti. A dovolite nti omeniti, spoštovani bralci »Domoljuba«, mnogo pa je pokvarjenosti še posebno med mladimi vojaki. Tvoj sin je k vojakom šel, in Ti mati si jokala. A če bi vedela, kako se tam lahko pokvari, še
bolj b: žhlcvala. Odkod ta nezadovoljnost? Bi! sen« med tujimi naretii in videl, t!a m;, Slovenci mnogokrat mai.o potrpimo,. a ranogo gedrnjamo. in tudi to bi ra omenil: vc'i spo-stovanja treba do duhovnikov. so n:<m piekorislnih naukov in resnic učiliž Kadi pomagajo v dušnem, pn tudi v telesnem oziru; njih opnvviio fe trud, li niso zgled obnašanja na potu, učtieij v cerkvi, vodnik v srecuo večnost? Pa zakaj ni več spoštovan a do njih? Človek vzgojen krščansko, gre mlad v svet, pa rad kaj kmalu vrže proč to, kar naj bi mu moralo biti najdražje: nank staršev, učite-1 ifev in nauk katekizma. O ta zaslepljenost in zmota, iti hoče spedriniti poštenje na mir z bližnjim. Pri koncu mojega pbr.nin prešini »Domolubo ve« prijatelje, da smo tudi v novem letu svojemu staremi prijatelju »Domoljubu« zvesti bralci.
Bo^Ste pozdravljeni novi r.rroeniki,
Vsi bodimo v prve krščanski fenaki,
Na?« vera najdražji zaklrd.
Ne sme jo omajati najhujši zaklad.
ŠT. VID PRI STJČHL
Osrtd::c čebe;:rsko društro v Ljubljani je preskrbelo za cnšo čebelarsko poetužnico 793 kg sladkorja za spomladansko pitanje čebel. Katcfeik pcdružc.-rs je pestmi! sladkor ckrajneiau glavarssii v Litiji, da ga persbi aa ljudi in ko bo več sladkorji, bi ga glavarstvo nam vrnilo. Glavarsivo ie bilo s tem zadovoljno, ji. pa kacnajc sporočilo (Dgpis z dr.c 26. novtm;ira 1919 sit. 15.415>, ta ga naj porabimo ie čebelarji ?a čebele. 7 ako sr-.o "re-jeii imenovani sladkor clie dcccmbra in shranjen jc bil pri načelniku čebelarske po-t;ružnicc. Takoj v redčijo, dre 14. dc .c.nora, ko čebelarji določili, a b> sled.rcr razde i! čc- -fceiar Kuro! Eržen ;z Podboršla. Priče ztio so: Rttdoli Krašovic, Alojzij Ceglsr, Fran':: J''rab i/, it. Vida ter Zaje h Bča. Za ta siaoukor ia izvedel ::nani Fink iz Št. Vida m ta jc šel od hiše do hiše in jpravi.iil ženske skup;::;,,češ t?a im£.ia skrit aprovizacijski slakor. Zrjte-vali so, da ga nej takoj razdelim. Povedal sem, da je r.iadkor last čebelarske podrnžn;ce in da ga jaz ne smem deliti. Ker sc ženske niso hotele raziti in sc je bilo bati, da bi bile za-peljcnc h kazojiverau dejanju, sem jim ga odstopil na njih odgovornost. Hu^kači, liberalci in socialni demokratje, so pn hujsk&ii iu se secai hujskaio, da je bil s.adkoi skrit in da je bil aprovizacijsk1. Kdor dokaže, da je bit sladkor aprovizaci slii, tiu ni bil čebelarski ia da jc bi> shranjen sladkor tl^ii koi S dni, dobi lOC-O li. Esgrace. To ie resnica o skritem sladkorju. Kdor drugače tre.i, ga imenujem iaž-nika in nekaj lakih se bo zagovarjalo pred sodiščem. — J. L., načelnik čebelarske podružnico.
Cerklje pri Kranju. Kolkovanje bankovcev. Ker smo blizu Koroške, je bil po koroškem načinu za kolkovanje določen poštni urad, ki je pač najmanjša uradna soba v občini. Po cele dneve so morali ljudje lačni stati na cesti v mrazu. Ali res ni bilo najti v Cerkljah bolj primernega kraja? Vodja je bil seveda g. nadučitelj Lapajne. V pomoč so mu bili prideljeni: njegova gospa Julika, sinček Julček in hčerka Anda, učenka 2. razreda ljudske šole, učitelj Luka, nadučitelj velesov-ski, ena domača gdč. učiteljica in ena menda iz Mengša, g. poštariea in njena dekla. Da )3 bila v poštni luknji velika grječa, razume lahko vsak. Razen Tomažka in Plezovtovega Miha je bila v komisiji skoro vsa cerkljanska inteligenca. S svojim šikaniranjem in surovostjo je delal ob tej priliki g. Lapajne najboljšo reklamo za svojo liberalno stranko. Pri nekaterih je zavrgel več bankovcev, pri drugih nobenega (nepristransko). Ljudje so si znali pomagati. Tiste bankovce, ki jih je veleučeni g. Lapajne s povečevalnim steklom zavrgel, so dali svojemu sosedu, da jih je ta nesel, pa je bilo prav; vsi so bili zadostno žigosani. Četudi nam je zavrgel več tisoč kron vrednosti, smo skoro vse spravili pri njem v kolkovanje, nekaj pa drugod, Ljudje! Ali zdaj poznate tiste, ki so vam pred enim letom na Hribarjevem shodu obetali vsak dan pečeno kuro? Le veseli bodite: Hribar jo ima, Lapajne tudi, če hoče, vi ste pa nesli bankovce spravit, obenem »te pa slišali norčevanje in zmerjanje.
4*
lak« ie pod liberalno-sociaiislično vlado. — iola. Dobili bomo šestrazrednico, kakor trdi g. Lapajne, ker je spoznal, da z«more le na ta način našo mladino zadosti izobraziti. Dobili io bomo, Četudi so vsi proti nji,ker imajo učitelji moč. Prav pa vedite, da imamo tudi Cerkljanci moč. Čudno to v naši državi, da ima človek, ki nc plača nič davka, več pravice določevati pri šoli, kakor oni, ki plačujejo visoke davke. Nikakor ne moremo razumeti, da bi se motfli otroci več naučiti pri istem učitelju, če bi jili bilo več v enem razredu. — Kdo je večji državljan, ali tisti, ki vleče od države na dan po 30 dinarjev, ali oni, ki da 20 odstotkov svojega denarja državi? — Na praznik ujedinienja SHS smo zapazili, da marsikje ni bilo zastav; zakaj ne? Ker kolkovanje bankovcev več nese, kot pa izobešanje zastav. — Eden v imenu večine.
Iz Črnega vrha. V uedeljo, 16. novembra c prišlo sem iz Polhovega Gradca par >■ neodvisnih kmetov — 7. godci — ustanavljat novo liberalno kmetsko stranko. Kakor se je slišalo, »« imeli največ uspeha godci, ker zaključek vsega opravila je nil ples. — Tudi v prospeh kmetskega stanu! — Ljudje sc za novo liberalno kmetsko stranko nc zanimajo, tem manj, ker dobro poznajo barvo tistih par mož. ki bi jo radi tu \gnjezdili.
»Np Listek »»
^___________
A^VAVA\ AVAVAVAM^
junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja'" (Dalje.)
Koliko se je trudil pater Albert, da bi ustavil strašno bolezen! Z jesihom in limon« je izpiral bolniku sežgane ustne, z vodo in Vinom mu je vlival v usta srce okrepčujoča zdravila, z lastno roko mu je puščal kri —-Joda \se zaman, bolezen se je čedalje bol| liu;šala . . . Na Veliko soboto zjutraj je spodaj v samostanski cerkvi veselo zaplamtela velikonočna sveča, orgle so zabučalc, zvonovi «o zadoneli in mogočno se je razlegala iz ccrkvc vesela > Aleluja^ — zgoraj v stolpu je po težki, prečuti noči klečal Albert ob postelji svojega groznega bolnika. Groza ga je fcilo in skoraj bi se ga bil polastil obup ob neznanskem rjovenju bolnika, ki je blaznel v strašnih bolečinah in trgal svojo odejo . ..
Prišla je Velikonočna nedelja, in vse se fe radovalo v Gospodu. V Albertovo ječo na visoki gori v teiflnem stolpu ni hotel prisi-
1*ati žarek radosti. Kužni bolnik je blaznel in )esnel; čez modre ustne so se mu vsipale nesramnosti, da je Albertu skoraj srce zastajalo v prsih. Sedaj je nesrečnež preklinjal Boga in vse svetnike, sedaj je-grozno psoval svojo priležnico; nato je zabodel kakega »pata ali grofa, ki mu nista hotela dati kruha, slednjič je nekemu škofu postavil na streho rdečega petelina. Danielu v levnjaku pač ni jbilo tako hudo med divjimi zvermi kakor Albertu v tej strašni, zapuščeni ječi pri tem ■nesrečnem izvržku človeštva.
Pa še huje je moralo priti. Albert sc je * obliži in mazili približal postelji, da bi bolniku nanovo obvezal bule. Ravno se je nagnil It bolniku, ki se je v tistem trenutku v hioni blaznosti sklonil pokonci v postelji, strašno aarjovel in je s svojimi od gostih bul pokritimi rokami zagrabil patra za vrat, da bi ga Sadušil. Med Albertom in nesrečnežem se je začel boi za življenje in smrt. Ravno se je posrečilo Albertu premagati blaznika in se re-Siti njegovih rok, ko je spodaj ob stolpu zapel »vonček. Albert si je obrisal pot s čela, oddahnil se je in je začel navijati vrv s ko-lem... ves vesel, da dobri Erteiij ni pozabil na ubogega bolnika...
Ko je koš prijadral do okna, se ie Albertu zasmejalo srce. Hvala Bogu, koliko dobrih stvari je v košul Poleg belega kruha je turovo maslo v podobi rože, zraven pa stoji kamenit, dobro zaprt vrč z mlekom. Albert
3'
je takoj natočil mleka v kozarec in ie premagujoč se šel k postelji ter je bolniku, ne da bi črhnil najmanjo besedo, da ga nanovo ne razdraži, ponudil novo okrepčilo.
Bolnik jc srepo upiral vanj svoje motne, kalne oči — zdelo se je, da se zopet zaveda, in da se sramuje; slabotno je zašepetal: »-Menihi Ti---dober!« To je bila prva beseda hvaležnosti, ki io ie Albert čul od bolnika. Toda tudi sladko mleko, ki ga je Štefana zjutraj na vse zgodaj, potem ko je že ob štirih zjutraj pomolzla kravo, prinesla čez hrib, ni mogel pogasili notranjega ognja, ki je palil bolnika. Ta dan ni besnel, mirno ie ležal na postelii; ko je solnce vzšlo visoko, je Albert s strahom opazil, da bolnik tišči črno peno in da mu s čela lije modrikast pot; tuintam je bruhnil iz ust in nosa črno, izprijeno kri, v kateri so kakor črne kačice mrgolele ži-valice. Albert je vedel, da so to predzna-menja kužne smrti.
Menili jc premišljeval, kaj storiti. Toliko se jc že trudil za bolnikovo zemeljsko življenje, toda zastonj — telo mora umreti... Gre za neumrioeo dušo, gre za večnost... treba je rešiti dušo nesrečne smrti. Res je bil divji razbojnik, zato mu je toliko bolj pri srcu njegovo večno izveličanje.
Albert je vzel v roko stari, železni križ in ga je pokazal groznemu bolniku. Če-li ve. kdo ie ta, ki visi na križu? Ječe ie prikimal bolnik: Jezus! Če ve, zakaj da ie umrl na križu? *Da, ve.
Dobro, veš, umrl je zaradi tvojih grehov Ti ležiš tu na kugi in moraš umreti. Ti je-li žal tvojih grehov? Se mi jih li hočeš izpovedati, da ti jih odpustim namesto Boga?
Kakor ukročena zver na svojega krotilca, je bolnik srepo zrl na patra Alberta. Da, izpovedati sc . . . Zodniič da se jc izpovedal še kot majhen deček . . pred kakimi Štiridesetimi leti — sedaj ne zna več.
Albert jc rekel: Pomagal ti bnm Sedel je k postelji, napravil je nadenj velik križ in ga je izpraševal po desetih božjih in cerkvenih zapovedih; bolnik je odgovarjal s slabotnim glasom, kakor ie vedel in znal, da« ali nc . — Nato je Albert molil Očcnaš in Če-ščenomarijo in je pozval bolnika, iaj moli ž njim, toda ta sc mu ie nemo reža! češ, da ne zna. Štirideset let da že ni več molil. Albertovo dušo je objela žalost. Mu-li hudič nc pusti moliti? — Vendar je sklenil, nesrečnežu preskrbeti sveto popotnico...
Ob štirih popoldne i«1 zopet sondai zvonček zapel. Albert je glasno zaklical doli: Kdor je spodaj, naj malo počaka«. Ko ie zopet koš oriromnl gori in je Albert pospravil šiefaninc darove, o katerih oač ni vedel, odkod prilia;ajo — ploščo rumenega medu in sveženj sveže redkvice — je s svinčnikom zapisal par besedi na orazno stran bieviria, je položil listič v koš, ki i'a jc nato spustil doli. Slišal je od spodaj hiter korak; ni mu prišlo na misel, dn to ni moški korak, pa je stopil k postelji, da bi trpečemu bolniku, ki se je vil v Groznih bolečinah, popravil vzglavie. Zopet je snodaj zanel zvonček; potegnil je koš gori. Listka ni bilo več notri. Spodaj ni opazil nikogar.
Štefana ie letela na norto in je prosila brata vratarja, naj ii pošlje patra Erteliia gori v sobo za paramente. Tja je prihajala vsak dan, odkar je vedela za skrivnost v stolpu, da bi spreicla novih naročil.
i Erteiij te nrišel s počasnim, težkim korakom bled kakor zid.
Ko je Štefana vz.ela iz rutice bel listič, je slutil, da je to Albertovo pismo; obšla ga )e groza.
ie, rekla: »To ie bilo v košu *.
»si-li brala? • ie vprašal in se je umaknil nazaj.
berem?86"1' Pa '''"k" gospodu palru Pre'
m-x Kako .do.'?er ie ta an2el, Pomisli. Erteiij. Nič se ne bop, junaško srce ima... on pa se
'' šT ipisma/ k?r '.e Priš,° iz kužnega kraja.
Štefana je brala počasi: »Pater z bolnikom gre h koncu, črna pena na ustnih... iz ust in nosa bruha črno kri ... Smrt trka na vrata... Danes sem ga izpovedal, prosim zanj za sveto popotnico, in sicer še nocoj pred
P»pir
polnočjo, sicer bo prepozno. Albert Ta le pokajen s pomambro.i
Erteliju ss zdi, da se izba vrti nL„i, njega, pa ie za trenutek pritisnil roko čelo. »Nekdo mora gori s presvetim Z.L. mentom, Štefana. < Bil je ves potrt in hI j kakor pepel, kakor bi hotel reči: Sedai nekdo v smrt.	of<
»Prav je, duhovni oče,« je rekla
in jc brez vsakega strahu uprla svoje ju« oči v preplašene patrove, sladko hrepenet?« ji je pretresalo dušo... »Da bolnik vul prejme našega ljubega Gospoda; o koliko it moral trpeti, ta ubogi človek, enkrat sem {. slišal strašno kričati.*
'Res, nekdo mora gori,* je srepo pred« zroč ponovil pater Erteiij. »Toda kdo naj gre? Bratje v samostanu ničesar ne vedo o skrivnosti. Zvedelo bi se. — »Jaz moram! J« sami ■ je obupno sopihal. »Pa ne vem, če morem po stopnicah gori, polomil si bom noge . . .« sedel je na stol ob oknu, izgledal je hudo bolan, »črna smrt... meni se zdi, di mi jc nemogoče.« je mrmral sam pri sebi.
Štefana je bila doslej bleda kakor smrt, sedaj pa je zardela kakor roža. Že preje, ko j« brala listič, se ji je vzbudila želja: da bi vsaj mogla žvenkljati z zvončkom pred Izvelitar-jem, kadar bo šel v stolp — sedaj pa, ko vidi smrtno grozo v patrovih upadlih ličili, jt zmagujoč kakor plamen v niej zagorela želja:
■Ubogi gospod nc more itil Pa pojdem jaz! I'a ponesein jaz Izveličarja v stolp Po-tegnila je belo rutico globoko čez zardeli obraz in je začela premišljeno govoriti Prečastiti gospod se slabo počutite, prečastite gospod, ne morete iti, sicer vas popade kuga; mislim — ni mogla več prikrivati radosti in iuepencnja, sklenila je roke in je rekla Prečastiti! Naj greni jaz! Oi, tako rada. tako rada bi ponesla Izveličarja ubogemu bolniku.•
Starček ni spravil besedice ž c s tresoče sc ustnice. On, duhovnik, se boji črne smrti
—	ona pa, nežna deklica, ne misli na jmrt, misli samo na Izveličarja . . . tako rada. pravi, ti pa praviš ne morem.
Prečastiti, nadaljuje Štefana, s.ij so že nosile ženske presveto Rešnje Telo — sveta Klaia! In dečki — sveti Tarzicij. Oi pro»iro, lepo prosim, nikar mi ne branite. Kar sta smela redovnica in deček, bom vendar tudi jaz smela. Nisem svetnica, pa moje srce ie čisto, včeraj sem se izpovedala O, daite mi Jezusa, <!a ga nesem, pomislite, kako željno ga pričaku e ubogi mož.
Štelka, je jecljal starec. Krievito so se mu dvigale prsi, dve sol/.i sta se utrnili ic' nagubana lica. Saj ti ne branim. sc\eda smeš, nobenega vprašanja ni, smeš ravnotako kakor Klara in Tarzicij; ccrkev pravi: v skrajni sili, in gotovo so —» sedai mu jc gl»' upadel, »vrednejše pred Bogom tvoje ljube iu-naške, deviške roke, kakor mo:e stare, vse obup.ine . . . Štefana, smeš, sme*: t"da bolnik ima kugo! Smrtna nevarnost ie, dete mo|c: Lahko si nakoplješ smrt! In tvoia mati. nu vsi, moj otrok — in še marsikdo, ki te Ijuo«
—	o, kako bi vsi jokali, če bi umrla ti — m nobene druge Štefane vcč.» ,	.
O jej!-« se je zasmejala in je pokazala svoje biserne zebe, oi kako ie vesela, ker ie rekel, da sme. Da ni nobene druge Štetane več? Kajne zato, prečastiti, ker sem tako ia-zična? — Pa le bodite brez vse skrbi! ie tolažila starca, ki mu jc položila v roke svojo nežno roko. Mene sc ne bo prijela. r>ai s,e •sami rekli, da se lotili tistih, ki se bo|c jaz se pa prav nič ne bojim. Gleite, l!ns°0fj* Alberta se tudi ni prijela! Prečastiti, nc bo|te se, angel varili me bo varoval, ko bom nesia Izveličarja v svojih rokah; saj tudi mladenič' niso zgoreli v ognjeni peči, ker jih |e obv. -roval Bogi«	. i,
Erteliju se je tresel glas, ko ic rener Otrok, tvoja vera je velika! Kakšni siroma*' smo mi drugi! Da. Albert! V devištvu )e 1«; naška moč ... Štefana, naj se zgodi, kar pr viš, kakor te navdaja božji duh. Nesi Izve"
čarja ubogemu bolniku. Dragocenejše »o«^
štrance kalcor tvoje roke nc morem najti, < • Ni poslušala hvale, polna veselja _m pr čakovanja je rekla z otroško radostnimi ocn • »Prečastiti oče, in kdaj naj ga ponesem'« »Počakaj! Sedaj je še pemogoče: ne mo
Fc
Fc
rem ti izročiti presvetega Zakramenta, dokler so ljudje v cerkvi, tndi ne moreš v stolp, dokler so ljudje na potih: ljudje bi se pohujševali, čc bi videli žensko stopiti če* prag mcniške ječe. Albert piše: še pred polnočjo; torej mož šc ni v zadnjih trenutkih. — Moreš li do polnoči ostati v Garstenu?« je poinišlja-ioč vprašal, >.Ii ne bodo mati v skrbeh? MoreS li pozno v noč iti sama domov?«
Mati že vedo,« je reklo dete, »da imam sedaj večkrat pota za patra; zato jih ne bo skrbelo, Strah me tudi ni v temi; ponoči so vse mačke črne!«
-Dobro.« je rekel starček, »potem napravimo tako-le. Drevi ostani tu v sobi za paramente; delati danes ne smeš, ker je praznik, toda lahko pregledaš paramente in iz-bereš one, ki so potrebni popravila. Po an-gelovem češčenju se prične v koru večtmn molitev patrov; ko bodo patri odmolili, okoli devete ure, pridi doli v cerkev ln poklekni tam ob Bertoldovem nagrobnem kamnu; nato pridem jaz, da ti dam Gospoda in te spremim ln te izpustim iz cerkve in skozi samostanska vrata. Stolp ima, kakor veš, železna vruta' dal li bom ključ od teh vrat.«
Štefana je veselo prikimovalu; na vsaki potezi njenega ohraza je trepetalo veselje, eričakovrnje. Tedaj sc je starec zopet oža-ostil; položil ji je svojo gubasto roko na zla-tokostanicve lase in je rekel: > Štefka, to mi pu moraš obljubiti, da se niti za trenutek dalje ne pomudiš gori, kakor je treba, da bo ubožec prejel 6veto popotnico. Tudi moraš jazili nn stopnicc, zelo so strme, in bolnik cži vis"ko gori v drugem nadstropju. Čez obleko bom ogrnil slar plašč, da se kuga nebo mogla prijeti tvoje obleke. Kadar prideš iz stolpu, ga vrzi v bezgovo grmov'e, da gi pozneie seSgemo.«
•■Hvala vam,« reče deklica; ->tako ste dobri, pročasliti, vse bom ubogala in bom skrbela, da ničesar ne prinesem domov materi ter bratcem in sestricam. Zame se tako ni bati, prečastiti, kopriva ne pozc.be.•
Nastopila je noč in v cerkvi so odmevali zadnji klasovi večerne molitve patrov. Tedaj l'e prišla i>. sobe za paramenta Štefana, potem ko jc gori v sobi ugasnila luč. S previdnim korakom Ic stopila v samotni hram božji. Samo luna, ki je vzšla visoko no nočnem nebu. ji je svetila na poti.
Kn je prišla do Bertoldovega spomenika, , . pokleknila in je v goreči molitvi pričakovala patra Ertelva, da pride ponjo.
Nkrcno je prosila Boga, da bi ubogi kužni bolnik še pravočasno prejel sveto popotnico, dn bi pater Albert ostal čvrst in zdrav, da bi kuga ne prišla v Štajer in da bi tudi sama ostala zdrava: zaradi matere ter bratcev in sestric. Nato je obudila tri božje čednosti, vero. upanje in ljubezen ter popolni kes, da bi mogla čista, brez najmanjšega znanega prahu greha sprejeti Gospoda v svoje roke .,.
V zvoniku je ura bila četrt na deset, tedaj |e zaškrinal ključ v cerkvenih vratih. Štefana se ie dvignila. V zibajočem se svitu svetiljke je prihajala meniška postava, ki je metala predse zdaj majhne, zdaj zopet velikanske sence. Bil je pater Ertelij, ki je nosil čez ramo plašč. Štefana mu je šla nasproti.
»Štefane,' je zašepetal, da je strahovsko odmevalo v zapuščeni cerkvi, »te tudi sedaj le ni strah?«	(Dalje.)
Za naše gospodinfe.
Krompirjeva jaha s prekajeno jeguljo. Krompir olupi in pristavi, deni malo ma-jarona in česna in posoll. Ko je juha kuhana, operi v mlačni vodi pol kile jegulje, razreži jo in vrzi v vrelo juho, pusti, da prevre parkrat, postavi lonec na rob ognjišča, da se vleče še deset minut, vrzi v juho pest peteršilja in daj na mizo.
Rezanci ali makaroni z ribo. Rezance skuhaj in odcedi. Jeguljo, ali kar je, operi, snemi kožo in odreži glavo, deni vse sku-
paj z rezanci v skledo, postavi v sopar in pusti tam par minut. Preden daš na mizo, vzemi kožo in glavo vun in razreži ribo.
Koleraba s prekajeno ribo. Kolerabo skuhaj in zmečkaj vanjo par krompirjev. Jegulji snemi kožo in odreži glavo in kuhaj s kolerabo. Meso razreži in deni na orh kuhane kolerabe, postave lonec na stran in pokrij, da se pari tako legulja kakih deset minut.
Zelenjadna zmes z ribo. Več vrst zelenjave kuhaj skupaj ali vsako zase, kakor grc, podmeti in daj na mizo z razrezano ribo, ki je bila kuhana na zelenjadni ali drugi vodi.
Da ne obole svinje in ovce na kužni bolezni: Stolci 20 ki- angelike, 20 gr lccj&na, 30 gr bodeče neže, 10 gr pe-linti, 10 gr vinske rutice, 20 gr srčne moči, 20 gr zelinščice, (prunelice), pest soli in za lešnik kafre. Tega dajaj ovcam dvakrat na teden po pesti med otrobi ali ovsenim zdrobom, prešičem devaj ravno toliko v pomije. Zrak in snaga, dobra piča, so najboljša obran bolezni. Ovce, ki leže v mokrih stojali, prešiti, ki niso okopani in ki ne pridejo na zrak, so bolj podvrženi nalezbi.
Nevarnost za vranični prisad pri noveli. Preskrbi živali praprotno steljo in krmi jo z dobrim senom in redkim močnikom. Po fcivotu jo zdi-gni vsak dan s slamo, namočeno v okisano vodo. Za vživanje slolci 15 gr Naska-rilinega luba, ki sc dobi v drogeriji, 20 gr vrbinega luba in 15 gr lecjana. Kuhaj štiri pesti lanonega semena na poldrugem litru vode, dokler nI voda sluznata, precedi, stresi v vodo stol-čene reči in dajaj vsak četrt ure po '/»1. Ko ni več nevarnosti, dajaj živali še li dni med krmo po pesti celin-ščice.
iičeneta se krmijo prvegu pol leta vsak dan trikrat in sicer z redkim hranivom, pozneje mora biti hrana bolj gosta, napraviti j« jc treba samo toliko kolikor pes poje, to je potrebi primemo, da ne postane pes požrešen, kajti mlada žival sc navadi mere. Pasje pogače, ki sc dobe v prodajalni, so prav pripravna hrana, posebno, čo jih opariš z mlekom ali z juho. Psom, ki so posebno drage vrste, dajejo tudi kuhane telečje noge in na telečji juhi kuhan riž — pa takih psov bo letos bržkone zelo malo. Ako dobi taka živalica želodčni katar, nc sme dobiti pasje pogače, ampak dosti riža in malo kuhanega mesa. V pijačo mu devaj noževo konico natrona.
Turški riž. Operi trikrat 125 gramov dobrega riža. 10 gramov sladkorja zavrej na litru kropa in skuhaj na njem riž. Pregosto ne sme biti. Odstavi riž od ognja in raztepi 8 beljake, vmešaj 100 gramov stolčenega sladkorja ln 3 žlice kake dobre sadne mezge med beljakov sneg, tepi celo uro, vmešaj potem rahloma med riž in peci par minut v namazani skledi v pečici.
Namesto riža se dene lahko ovsena aH prosena kaša.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid, 6 dvoj-natih ah 2 veliki špecijalni steklenici 27 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Felierievimi Elza-krogljicami. 6 škatljic 12 K. — Želodec okrep-čujoča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje, Eugen V. Feller, Stubfca donja, Elza trg št. 134, Hrvatska.	D
leto
Srečno in veselo novo
2«li vsem svojim odjemalccm l^ati 0Ysec-j)ržaj
trgovina i vinom, žganjem in mešanim blagem
£jub!jana, florjans^a ulica
ČEVLJE
moake in ženske,
lino in znjamč prist. reč. delo, krasne uiuorik. fazone, na'bolj-te rujavo ali črno usnje in pristni trpežni podpiatl. Hazpoš. po K 270: U rasne boks čovije po K 300 in K 360 par ve etr ovina s čevlji rt. Sfermtckl, Celje SOS Slovenija. — Nato« te ceniki Cenc;c kakovosti od 1C0-— K naprej.
FRAN SGHONLIEO,
tovarna orožja £ aro vije, Koroško
so priporoča za dobavo dobrib lov^lilh puik iu streliva po zmar-nih cenali. Veliki ceuik so pošlje proti predplačilu C K.
Priporočam si. občinstvu svojo zalogo raznega blaga: kontenina, bela in pisana, barhend, cefir, volneno blago, sukno, stilen popiin, svlia v raznih barvah, cvilih za postelje, odeje, raznovrstno perUo in bluze. Dobijo se tudi čevlji za moške in ženske domačega izdelka. Prodaja se kolikor mogoče po najnižjih cenah. Vzorci se ne razpošiljajo. IVANKA PEAPHOTNIK, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. ,
Kupujem vsako množino kož od divjih; zajcev ter plačujem po najvi&ji dnevni ceni,	IVAN BERNIK
klobučar v Višnji gori.
Poročne prstane
ima v zalogi	(
Josip Janko urar v Kamniku našutnl (nasproti farne cerkve.)
8NT Brusni les
(schleifholz) slabše vrste, smrekov les, kupi po visoki eeni Frid. Tome, pošta Medvode.
Sviiena in žirnrlata
mlinska sita
[pni ti ji) vseli vrst se dobe v trgovini A. čadež, Ljubljana, Kolodv orska ul. 35,
nasproti ..Stare TiSIcrjeve gostilne".
Durolit
smole prosti specialni asfaltni strešni papir
k i ti i( atc iskn družba za asialt In „ASpnaM kemično tehnično industrijo
Dunaj IX. Llechtensteinstrasse 20.
Tovarni t Du«ia;-Brno	53-?
Lepo črno letošnje
brinje
oddaja v vsaki množini in po ni/ki ceni tvrdlca Ivan Jelačin. L,ubrana, Emonska cesta 2.
ten •i(i'f
Hočete utirati svojo lepoto ? Hotele imgfl .aHor Oaržun men-
eokm itelesc inozolp iaotrcev?
Uporabljajo Felleriovo pravo Iilzn obratno, kožo obvarujočo pomado' Občudovani bodetel /.n-vidani! 1 lonček (i K. \o. tti. močneiše vrste '.i i\. Iv temu Fellerjevo najfinejše lilijnoralefno milo 16 K.
HM lupe, zCravo M
Felierjevu p a* a lilza Ttinnochiim pouiada za rast las uoseže bujno
lase.
rano oiveiijc. '/; . :m» pie<o : 1 lonček ti K. No. III i) K. IC temu mreno terovo : iil<i z.ai-tn'r ..!• Rlt;«.o s K. kami on 1 MO'i!n a brke 1 K S" in '2 !. 50 vin.
m% u?=s \m očesa ?
7,a: rt- i prhaj, pro
;c-v prnvi lurs.t
I'e!'o ski <bliž učinkuj« licicčin. hitro in -/anes' ivi-'. Nobenih knr;i'i očes ver I Nt-bcii')i "ii I 'c v!
Nol eno t;(!e kože! Muia' ;:a-tljiea K 5(1 v, volikn Skntljn 5 K TiO v.
'
yf
v
2el;le še ioj?
Felliricve Elzn mnijvalno pustil.o (Iiolonj.-ka voda) t Škatla fr— K.
Fellerjev us palni prašek proti potenju 1 ika Ija 5 K. Fcllenev mentoini črtnlk zoper glavo- in zobobol 1 škatljlca 3 K DO v.
Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatlh alt 2 veliki steklenici Spocijalni 27 K.
Najboljši parfum z najfinejšim duhom od 8 K r.aprcj. Najfinejši Iloga-puder Dr. Klu-ger. bel, roza in rumen. 1 vel. fikatlja 12 K.
Močim Francovka v steklenicah po 6 K ia 16 K. Ovoj in poštnina posebej a najceneje. — Eooen V. Feller, lekarnar, Stablen Donjn, Elzatrg št. 16, Hrvatska..
Primešaj krmi Hastln
enkrat na todon eno post. Oh pomanjkanju krme l>o .-eui orabljnjonadomostllna sredstva v,a krmila pa ne primera dvakrat na teden. Prašek Masti«, dietetično sredstvo, za živino, .ie dobil naiviSje kulajnc nn razstavah v Londonu, .\ Parizu, v ilimu in na Duna.u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mnstm, ko ga enkrat poizkusijo. in ga ponovno uiliijo. C> zavojev prnšlta Mastln zadostuje za <> mesecov za enega prašičku nli vola.
Ako se Mastln pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem gii naročite po pošti. 5 zavojev Mustinn 2050 poštnino prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(ntiftomnziloi uniči pri ljudeh m živini, garje, liSnj, srbečico, kožne bolezni, upilččaio. Ko smrdi, nemaže perilo, t lonček ti kron. Po posti kron 9-5') v.
Lekarna Trnk6czy
Ljubljana, Kranjsko. Zraven rotovžn.

suhe satlne ln odpadko sveč kupuje po nojvišii dnevni ceni J. Kopač, svečar v Ljubljani, Gosposvetska c. !H). Sp. Šiška.
Med ii\ vosek
kupuje v vsaki množini družba „Sud'' pre.o Pri-mož Itudovernik, Ljubljeno, Kolodvorska ulica!
Mežnar iv% organist
se iščo v Hožo.-iu (Koroško). Nastopiti moreta-, koj. Vrednost ima rokodelce, krojač ali čevljar ki najde dovolj zaslužka. Službene razmero
proti poSti.lni obratno naznanja Župnijski urad
Ko/ck, Koroško.
stenice- ščurki
I Jf^i: 1» * eti >w» r mww%
viM-rtit flntu
,C	IliSi
L..:)rx. . ■'.-> i u« - 1
iu vca . oiuzcn mora poginiti ako porabljale moia naibolic preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti noljstclm m>iin K 6'—. za nod':nne in mili K 6.—; za ščurke K 7.—; posebno močna tinkturi za stenice K 6.—; uničevalec mol «▼ K 5.—; prašek proti mrčesom K 4.— in 8.—; mazilo proti ušea pri ljudeh K 3>—; mazilo za »II pri živini K 3—; prsiek za ali v obleki in perilu K 3- -, tinktur« proti mrčesa na sadju in na zelenjad! (uničevale-.-rastlin) K 3*—; pralek proti mravljam K 3—, i ošilja po povzetju /.avou za Crfspoit
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska uiica l.
a
UJV&CkktUM baUJEMV Kit* IIT
•sr* 'o ofz■«•.jmum-nmm
•-•eKi .K.U 0	AISI
L^bSKfl P050JILMIC/1
v LJubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. S
obrestuje l-.ranilne v!c(.',c po čistiii
3
CH
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
cwi»rjTir=: mm ......
rezano in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Mattjn Podkraišek brivec. Ljubljana, Sv. Patra cesta 32.
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
loan ,3eia£in( Mui^ana
Emonska cesta 2. 4?92
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
IV življenska zavarovanja.
Sprejema: V življenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otrofiko doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnej Simi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovunja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih conah.
Podrulnlcai CELJE, Breg, 33.
Izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tekaro*.