Stev. 4. V Trstu, v tetrtak, 4. januarja 1917. Letnik XIII. Uhaja vsak dan, (udi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. t • Uii.i Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, L nadstr. — Vsi s? joši! ^jo medni it i lista. NeuanK.rana pisma «e ne -p.ejemajo in rokopisi se ne vračajo. 1 j i*! odgjvora: vciitft Štefan Grbini Lastnik kottsorcfj j . - s.1. — Ti«k tiskarne .Edinosti', vpisan« zadruge a i ra por<.on v Trstu rlica st. Frančiška AslSkega št. 20. Teltfoa uredništva iu uprave štev. 11-37. K i roj nI na znaša: Za celo leto.......K 24.— 23 o 4 leti . . . .............. li tri .....................• u nedeljsko izdajo za ctio leto.......5.20 t« ; j. leta................ 2.60 Posamezne številke .Edinosti* sc prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone- Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrs;a............ . 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najtnnnj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnž oddelek .Edinosti". Naročnina In rcklairacijc se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno ie upravi .Edinosti* — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohraniinični račun ši. 811 052 tum *ninwe!J!!i flos oitkov. Ron!taska bojišča. — Zvezne Čete ne- ; -vredno pred utrdbami trdnjav Focsani Br:« !a. Pintecesti in Miera zavzeta. V I) : ru '/.i zavzeta Viacin in Jiiila. Na ruskih bojiščih predssem le posa-t nič ne patruljne akcije. Na Jlijanskeni :n zapadnem bojišču živahnejši topovski boji._ Avstrijsko uradno porotno. DIAAJ, 3. (KorJ Lradno se razgiaša:] 3. ianuaria 1917. Vzhodno bojišče. — V Dobrudži no\i napredki. Južno in zapadno Focsa-ni so dospele avstrijske in nemške sile generala falkenha> na notri v močno utrjeni oddelek Milkowa. Halje severozapadno vrgle sovražnika iz Miere. Na južnem krilu fr Hite nrdvojvode Jožefa *mo pro-in na Mt. Faitucanu. zapadno Suite, so r?rli preko Negrilesci. Jugovzhodno Harje hiij »ročni napadi sovražnika odbiti s tež-k.mi u. guba eni za nasprotnika. V odseku Me- lecanesti so naše varnostne čete ru^ie sunke izjalovile v boju z bajoneti in ročnimi granatami. Pri Manajowu, vzhodno Z»oc/owa. je iz naših in nemških bojevnikov sestavljena bojna četa pripeljala s posrečenega poizvedovalnega sunka 3 ri;"k». >:.Joe in 127 mož. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nobenih imenovanja vred-clii b' jcv. Nm.stnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. i gnsško uradni) poročilo. BFROLiN. 2. (KorJ Veliki glavni stan, 2. jaguarja 1917, zvečer. Vi zapadu in vzhodu nič posebnega. BFROLIN, 3. (Kor.) Veliki glavni stan, 3. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Prestolo-naslednikova armada: Vsled boljšega razgleda so se razvili popoldne živahni topovski boji v ozemlju Moze. V Dohov-ntškern *ozdu so patrufje pešpolka št. 92 ce+elne bramhe prodne v tretji francoski jarek in se vrnile po uničenju brambnih taprav z 12 ujetniki. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Južno Drisvjatskega jezera s bili ruski poizvedovalni od-rsfi^i r-regr.ani. Vzhodno Zloczova, pri Manajoivu. so napadne skupine l.uzarske t bris:r.de skupno z avstrijsko peho- ti privedle iz ruskih črt > oficirje in 127 r ož. — Froita nadvojvode Jožefa: Močni sovražni napadi proti M t. Fnltiicami so s j izg'ibrnosoo izjalovili. Med dolinama Si»s*te in Putne je zavzetih z naskokom več višin: oro inapadi Rusov in Romunov so bi»? odhiti in zasedeni nato po boju ti 13 ^ ci in Tahesci. Mackense-rova armada: Naše creracije se vrše d-lie po načrtu. V gorah med dolino Za-bate in nižino so nemške in avstrijske čete potisnile sovražnika proti severovzhodu. Zapadno »n južno Focsani se nahajajo se-d«n Drame so sovražni letaki razvijali brezuspešno delovanie. — Romunska fronta: Po skrajno srditem PODLI S_T_ELK Njegov čas, Roman. Iz angleškega. — Poglej. Tamara. — ie dejal. — pa se ne poroči, če se ti stvar zdi prenevarna. Ne \cži se. če nisi čisto gotova, da ga ljubiš. Da ga ljubim! I>obri Bog! l>>Uo časa zadrževani občutki so pač izbruhnili sedaj in jo popolnoma obvladali. Odgovorila je v takem tonu, da si ga njen >rari tovariš iz mladostnih dni nikdar ne bi bil pričakoval od nje; tako strastna. V s\ojem angleškem življenju sta bila uavajena. da sta zatajevala vsak izbruh čustev. Vse je moralo biti kar le mogoče k< rektno! Ce bi bila imela čas premišljevati. bi se jima bil ta izbruh zdel teatra-ličen. Jack. — je dejala Tamara, — saj niti nt \eš. kaj je ljubezen. Povem ti, da jaz \ eiu sedaj. Gricka ljubim tako neizrec- boju smo vrgli žilavo branečega se sovražnika iz močno utrjenih postojank na kotah 365 in 197 pri Lukavici Zasedli smo celo sovražno postojanko in Lukavi-co. Sovražnik se je umaknil v dobro utrjene postojanke, ki se raztezajo na črti 300 korakov vzhodno Macina in severno do kote 105 ob Donavi. Ujeli smo še 217 Rusov. SOFIJA, 3. (Kor.) Bolgarski generalni štab javlja: Macedonska fronta: V posameznih odsekih ironte živahno topovsko delovanje in za nas ugodni patruljni boji severozaoadno Bitolja, pri čemer smo napi a\ ili ujetnike. Med Vardarjem in Doj-ranskim jezerom živahno delovanje sovražne artiljerije. Dve bojni iadji ste brez uspeha obstreljevali naše postojanke pri Orfanu. — Romunska fronta: V Dobrudži se je umaknil sovražnik na mogočno utrjeno postojanko ob cesti Macin—Jiji-la—Vacareni. Napredovanje proti te] postojanki se nadaljuje. Zasedli smo višino 108 vzhodno Jijile. — Sovražni monitorji so obs-treljo aii Tulceo. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 2. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta ob Tigrisu: Dne 31. decembra je napadel sovražnik del naših postojank, a je b?l odhit s težkimi izgubami, ki se cenijo na 500—600 mož. — Na ostalih frontah nobenega važnega dogodka. Scvraina uradna poročila. Italijansko uradno poročilo. 3. januarja 1917. — Naše baterije so na vsej fronti v odgovor na nasprotni ogenj koncentrično obstreljevale sovražne črte in zvezna pota, pri čemer smo pripravili do eksplozije še eno municijsko zalogo v okolici Kostanjevice. V noči od 31. de-ccmbra na 1. januarja opolnoči in tekom dneva so sovražne baterije ponovno metale granate na Gorico, ki so povzročile le stvarno škodo. Sovražni letalči so poizkušali raj-Je na planoti Sette Comiini. nad Sugansko dolino m nad Krasom. Eden, ki smo ga obstreljevali, je moral nagloma pristati v lastnih črtali. Rusko uradno poročilo. 31. decembra 1916. — Zapadna fronta: Severozapadno Zborowa so naši pe zve-dovalci napadli sovražno oviro v ozemlju Presovce,. jo porušili in privedli s seboj ujetnike. Ob Bistrici uspešna poizvedovanja v ozemlju va-i Zwinia in Kriška. Ob meji Moldave je izvršil sovražnik trdovratne topovske napade v dolini Sulte in južno odtod. Vsi napadi so bili odbiti z •—'n;eni in s protinapadi. V ozemlju severno reke Doftone in iržno doline Oitoza se nadaljujejo srditi boji. Tu se je sovražniku, Ki je .lobil mučenja, posrečilo, polastiti se fronte južno Oitoza. vsled česar smo se morali umakniti in zasesti novo postojanko. — Romunska fronta: Nasprotnik nadaljuje srdite napade ob gornjem toku reke Casinu. Romuni so z uspehom odbili napade in napadli severozapadno Soveie. Sovražnik ic bi! razbit. Romuni so napravili tu številne ujetnike neke stotnije strojnih pušk. Od jutra je pričel sovražnik z ofenzivo pri vasi Coza ob Putni. Višine so ponovno« menjale lastnike in ostale končno v sovražnih rokah. Napadi sovražnika pri Bordesti <20 vrst jugozapadno Focsani) in v severni smeri se nadaljujejo. Rusko-romunski oddelki so z napadom vrgli sovražnika iz dan poprej zasedenega mesta Bordesti. Sovražnik je s ponovnimi napadi vrgel Romune severovzhodno železniške proge Buzeu—Focsani. V oddelku jugovzhodno iste proge so naši odbili vse sovražne napade. Pri Slo-bozii se je sovražniku s ponovnimi napadi prvotno posrečilo, potisniti oddelek enega naših polkov nazaj. S sijajnim pro-t:napadom smo jarek zopet pridobili. Sovražni napadi ob železnici Buzeu—Brajla in pri Bordciul Verde južno kolodvora v Janci so bili odbiti. Sovražnik je imel tu silne izgube. Voditelj stotniie enega naših no. da bi rajši bila žnjim nesrečna, kot pa srečna s komerkoli na svetu. In če te vprašajo doma, jim povem, če bi bil on Grk ali Turk, ali pa celo zamorec iz Airike____šla bi za njim celo tudi v pogubo! ____Tako____sedaj veš! In zopet je zaihtela in skrila lice v roke. Ne. ni mogla tajiti. Kljub sramu.... sramoti in strahu____ga je ljubila____ strastno ljubila. Naravno je Jack. ki je bil zelo dobrosrčen, takoj ovil roko okoli njene rame in ji s svojim robcem ot>risal solze, ko ji je dejal pomirjevalno: — Saj pravim, dete---- pusti vendar ____pusti vendar____ne smeš tako. Božal jo je in jo skušal potolažiti; toda vse, kar je mogla odgovoriti, je bilo le, da ga je prosila, naj gre in nikomur ne pove ničesar o njenih solzah. In tako ji je Jack končno ustregel in odšel iz sobe. a je pri vratih naletel na Gricka. Ker sta se tisti dan bila že videla, ni postal pri niem, temveč mu je le prijazno rokimal, preden je odšel po stopil jic ah. kozaških polkov je izvršil jugozapadno Jance pri Berlesri sijajen napad; posab-ljal je 30 mož in ujel 35 Avstrijcev. V Dobrudži je sovražnik z znatnimi silami, podpiranimi po težki in lahki konjenici, trikrat napadel našo fronto 4 vrste severovzhodno Greci do 20 vrst jugovzhodno Brajle. Prvi napadi so bili odbiti z velikimi izgubami zanj. Tekom tretjega napada se je sovražniku po žilavi obrambi posrečilo zasesti ono višino v centru naših postojank. 1. januarja 1917. — Moldavska meja: Sovražnik je večkrat napadel višine severozapadno vas Bekas ob izlivu istoimenske reke. a ie bil vedno odbit. Ob Lomuku je preše! sovražnik v ofenzivo; pregnal je naše poljske straže z višin, a mi smo položaj zopet vzpostavili. V dolini Tat rosa je napadel sovražnik vas Kotum-bo, a ie bil odbit z velikimi izgubami. Istočasno je obstreljeval vas Agus s plin raz-širjaiočimi granatami. Sovražnik je nadaljeval napade na oddelek Sultase do doline Zobanos kakor tudi v dolinah Dofti-ane in Oitoza. Boji so bili posebno trdovratni v obeh dolinah, kjer nas je potisnil sovražnik nekoliko proti vzhodu. — Romunska fronta: Sovražnik je srdito napadel Romune na fronti severno in južno Kasina, 8 vrst vzhodno Moldave. Ob izviru Rimne jih je vrgel nazaj, nakar so se umaknili v smeri na Petreanu. 20 vrst jugozapadno Focsani. V ozemlju Focsani in dalje jugovzhodno do Donave so naše čete tekom noči in brez sovražnega pritiska zasedle nove postojanke. Od jutra napada nasprotnik na levem bregu Buzeu in ob železnici Buzeu—Brajla. Napad je bil vsled našega pehotnega in topovskega ognja ustavljen. Tekom dneva je poizkušal sovražnik v ozemlju Romanula napad, a se je v našem pehotnem ognju v neredu umaknil. — Fronta v Dobrudži: Od ranega jutra je razvil sovražnik proti središču naših postojank približno 23 bataljonov, prešel potem v napad in vrgel naše čete, ki so se potem umaknile v zadaj se nahajajoče postojanke. Danski glas o odklonitvi mirovne ponudbe. KOPFNHAGEN. 3. (Kor.) »Berlingske Tldende« Izjavi]**.' da pomeni odklonitev mirovne ponudbe osrednjih vlasti potom entente, da je ostal prvi mirovni klic brez odmeva. Toda s tein še ni rečeno, da so mirovni glasovi že obmolknili. Vojna se bo nadaljevala, morda silnoje in neusmi-Ijeneje kakor dosedaf. Vendar pa se lahko z miriio vestjo reče, da smo se bolj približali miru. Ententa in Wilsonova nota. AMSTERDAM, 3. (Kor.) Glasom Reu-terjevega urada aliiranci še niso odgovorili na NVilsonovo noto. Oni namreč žele, da naj bo med odgovorom na nemško in odgovorom na NVilsonovo no to primeren presledek. — Odgovor na \Vilsonovo noto pa je vsekakor že sestavljen in se vrše sedaj posvetovanja. Odposlan bo najbrže v par dneh. Reuter-jev urad opozarja pri tej priliki, da se Španska in Nizozemska niste pridružili koraku Amerike in da poizkus, da bi se Južno Ameriko pridobilo za akcijo, ni imel uspeha. Argentinija, Brazilija in nekatere manjše države ne store nobenega koraka. Med tem poizkušajo ameriški zastopniki v raznih glavnih mestih nejasne točke pojasniti še ustmerio. Dalje razširja Reu-terjev urad nekako s-kupno poročilo o stališču ameriških listov napram noti, ki stoje na strani aliirancev. Nekateri teh listov poizkušajo predstavljati položaj tako, kakor da pomeni odklanjajoči odgovor aliirancev korak k miru, ker želi Nemčija doseči mir na vsak način. »Newyork Tribune« naglasa, da se mora vojna nadaljevati in da je poizkus Združenih držav v svrho dosege miru vsled note entente sedaj definitivno odpravljen. Končno razširja Reuterjev urad polemiko »Westmin-ster Gazette«, v kateri se poizkuša podati nekako opravičilo za nasilstva aliirancev nad Turčijo in Grško. Angle- Tamara je sedela še tam, kjer jo je zapustil Jack. Solze so ji še vedno tekle po licu m žalostno je zrla v ogenj. Bodočnost, ki ji je lebdela pred očmi, ni bila tolažljiva. Omožiti se s človekom, o katerem je vedela, da ga bo vsak dan več ljubila, in se pri tem vsak trenutek zavedati, da se ta vez samo trpi----njen ponos in samozavest v prahu, bila je žalostna slika. Gricko je prišel potihoma skozi predsobo, da ga, zatopljena v svoje žalostne misli, ni slišala, dokler ni stal tik pred njo. Vzkliknila je prestrašeno in ga pogledala kljubovalno.... jezilo jo je, da je videl njene solze. Pobledel je smrtno in njegov glas je ohripavel razburjenja, ko je dejal: — Kaj se je zgodilo med vami in vašim prijateljem, gospa? Povejte mi resnico. Noben moški vas bi ne smel videti objokane. Povejte mi vse, drugače ga usmrtim. Z lesketajočiini se očmi }e stal pred njo. Tedaj se je Tamara vzravnala popolnoma škemu vladnemu listu nikakor ni ljuba J dvomljivost t. zv. zaščitnikov pravic malih narodov in narodnosti in izjavlja zato, da je treba podanike Turčije osvoboditi tiranstva, kar pa je mogoče doseči le tako, da dobi Carigrad Rusija. Dočim sc za Carigrad proslavlja ruski absolutizem kot o-svobodilno sredstvo, skuša »Wcstmin-ster Gazette« olepšati nasilstva nad Grško 3 tem, da se hoče to deželo le obvarovati, da ne postane absolutna monarhija. Torpedirana francoska linijska ladja. BEROLIN, 3. (Kor.) Kakor poroča »Vossische Zeitung«, je bila v bližini Malte francoska linijska ladja »Verite« torpedirana od nekega nemškega podvodnika. Ladja se nahaja težko poškodovana pred pristaniščem. _ Vesti o iiindenburgovi bolezni neutemeljene. BERLIN, 3. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo, da so vesti o obolelosti generalnega feldmaršala Hindenburga popolnoma neutemeljene. __ Avdijence. DUNAJ, 3. (Kor.) Ob VA popoldne je sprejel cesar ministra za vnauje stvari grofa Czernina, ob 5 ministrskega predsednika Clam Martinica in ob 6 kraljevega ogrskega ministra na najvišjem dvoru, barona Rosznerja. Avstro-ogrski poslanik v Monakovem umrl. BUDIMPEŠTA, 4. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik v Monakovem, Velics, je danes zvečer umrl vsled srčne kapi. Izprememba v ruskem kabinetu. PETROGRAD, 2. (Kor.) Mesto odsto-pivšega justičnega ministra Markova je bilo poverjeno vodstvo justičnega ministrstva senatorju Dobrovolskemu. pcslltfcs*^ ^esti« Povodom ogrskega kronanja oživlja praška »Narodni Politika« sledeče zgodovinske reminiscence: V glavnem mestu kraljestva Ogrskega se odigrava sede.j pomembnosti poln slavnosten čin. Krono sv. Štefana polagajo na glavo novega vladarja m tudi njegova mladostna soproga se krona kot kraljica Ogrske. V kraljestvu Češkem se je vršilo zadnje kronanje na staroslavnein dvoru praškem pred osemdesetimi leti. Tedaj, dne 7. septembra 1JS36. je bil Ferdinand Dobrotni, ki se je dal kronati s posvečeno krono sv. Vac-lava za kralja Češkega in je s tem po zgledu cele vrste svojih prednikov potrdil na slovesen način državnopravni položaj kraljestva Češkega, kakor ga je, ustvarila zgodovina in kakor traja neizpremenljivo do danes. »Venkov« piše povodom tega historičnega dogodka: Za nas Cehe imajo konstitucijonelne razmere dežel krone sv. Štefana marsikak interes, kajti kličejo nam v spomin marsikake institucije iz prejšnjih časov. Zares nam morejo biti Madjari vzor politične vztrajnosti. Resna beseda na naslov vlade. Govoreč o zapuščini nadškofa dr.a. Kolma za češko univerzo na Moravskem pišejo praški »Narodni Listy«, da je ta zapuščina postala narodnokuiturna posest češkega naroda. Vlada, ki noče biti pirtStranska napram češkemu narodu, mora respektirati to narodno posest! Češki narod poda vsemu svetu dokaz o svoji občudovanja vredni požrtvovalnosti in samopomoči tudi v stvareh češke univerze na Moravskem. Izpoznanje In IzpreoHev. L Neki nemški »narodni avtonomist« pri-obiujc v publikaciji »Neuosterreichische Korrespondenz« sledeča zanimiva izvajanja. ki so siinptomatična, ker so odločno naperjena proti zahtevam nemškega radikalizma. Ni tako, da bi vsaka politika, ki se ime- pokoncu. Poteptani ponos se je prebudi! še enkrat in ji je zažarel iz lica. Nepopisno ošabno ga je pogledala in rekla ledeno mrzlo: — Za eno vas prosim, knez, da razumete. Nočem, da bi me ža'il kdo s sumni-čenjem m tudi ne z grožnjami proti mojim prijateljem. Lord Courtray in jaz sva vzrastla kot brat in sestra. Govorila sva o najini domovini, ki je morda ne. bom videla več. Naročila sem mu razne stvari za svoje sorodnike. Ce sem se jokala, sc sramujem svojih solza, in če govorite in delate kot sedaj, se sramujem tudi občutka. ki jih je povzročil. Pristopil je korak bliže. Občudoval je njen pogum. — In kakšno je bilo to čustvo? Povejte mi, vedeti hočem. Ko je še govoril, je slučajno opazil, da si je zopet nateknila svoj poročni prstan. Izpod blestečega rubina se je lesketal zlat obroček. — Tega pa ne bom prenašal, — je vzkliknil. Skoraj silovito jo je pograbil za zapest, ji potegnil oba prstana s prsta ter nuje nemško narodno, odgovarjala žvljen-skim interesom nemške skupne stranke in specijelno onim nemških Avstrijcev'. — Nemška frakcijska politika in nemška narodna politika v teh deželah v resnici nista identični, kakor kaže to n. pr. poljsko vprašanje. Stremljenje po izločenju Galicije iz dosedanji! odnošajev do drugih kronovin cislajtanske polovice monarhije v smi^u ogrsko-hrvatskega razmerja naleta več ali manj na odpor vseh parlamentariškUi frakcij, izvzemši nemški Nationalverband. Vrhu tega streme tudi nekateri člani iz Galicije same po narodni avtonomiji oziroma razdvojitvi dežele. Nele rrenemške stranke, ampak tudi nemški socijalni dc-mokratje, in krščanski socijalci, zastopniki velikega dela nemško - avstrijskega volilstva zavzemljejo več ali manj že sedaj stališče proti nedosledni in nejasni politiki nemškega Nationalvcrban-da. ki postaja vedno boij zmedena. Je li to še centralistična politika, ki se na obrambi ostanka državne enotnosti ne umika le pred madjarskim šovenizmom, in separatizmom, marveč hoče tudi iz Galicije napraviti drugo Ogrsko?! Je-li to kak nemški interes, ako se ne samo Nemce na Ogrskem, ampak tudi one v Galiciji izio^.a raznarodovanju, potem, ko so se že skozi desetletja v Trstu in v Primorju Nemci žrtvovali italijanskemu pse\doiibe-ralizmu?!! Na kakih principih temelji politika, ki na Češkem nastopa za narodno avtonomijo. a jo obenem v alpskih deželah odklanja, ki na eni strani nastopa proti »slovanskemu federalizmu in deželni avtonomiji«, ki pa se sama izreka za ekstremna federalistična in deželno - avtonomistična naziranja na škodo obdonnvske države in nje prebivalstva?! S takim kaotičnim državnopravno - narodnim programom se ne morejo zastopati resnični narodni interesi Nemcev habsburške monarhije, se ne moreta ustvarili naroden mir in naroden red — ne glede na to, da se trajno ne more več zatirati nobenega plemena v monarhiji! Resnično nemška narodna politika in moderna državna politika mora marveč ob činu največjem prizanašanju deželnim individuvalitetam zahtevati, da bodo. v prvo, parlamentarične institucije jamčile resnično in ne fiktivno enotnost vseskupne habsburške monarhije, in v drugo sc mora tudi toliko z nemškega, kolikor demokratičnega stališča zahtevati poleg državne enotnosti narodno avtonomijo iu pa tudi zaščito manjšin za vse narode v državi. Da ta pregrama zadobi na prihodnjih volitvah zadostno zastopnikov: za to hs že skrbelo nemško ljudstvo v Avstriji! Bodoči jeilRouni zsRon. Pod takim naslovom objavlja včerajšnja »Tagcspost« na uvodnem mestu članek, za katerega velja, da ga objavimo tudi mi v prevodu, ker kaže precej jasno, kako si misliji nemški nacijonalci postopanje novega kabineta v jezikovnem vprašanju. Članek se glasi: > Prvi veliki ukrep, za katerega se mora odločiti CIam-Martiničevo ministrstvo, je pač, ali naj nove jezikovne in narodnostne zakone predloži parlamentu, aii pa naj j?h razglasi brez predidočega privoljenja ljudskega zastopa. Javnost čaka tega ukrepa in nujno želi, da se reši negotovosti. V javnosti se je doznalo, da je grof Stiirgkh obljubil voditeljem nemških strank, da z vladnim aktom poda nemškemu državnemu jeziku njegove stare pravice, toda seveda šele neposredno pred koncem svetovne vojne. (Sredi vojne oC je torej celo grof Stiirgkh bal z nemškim državnim jezikom razburjati nenemške avstrijske narode. — Prip. ured.) V nasprotstvu s tem je dr. pi. Korber izrekel namen, da najprej poizkusi sporazum s parlamentom in da bi šele potem, če bi odrekel parlament, up orabil samovlastni ukrep. Kaj namerava Clam-Martiničevo ministrstvo, se doslej še ni povedalo, kajti mesto v vladni izjavi, da se prekrči pot do parlamentarni.i raz- ji zopet nateknil samo svojega. — Tu nočem videti spomina nikogar drugega---- nobenega zlatega obročka razun mojega ____in dotlej nobenega lišpa razun mojega rubina. Izpustil ji je roko, se obrnil in vrgel jezno prstan v ogenj. Tamara je kot v obrambo dvignila roke in stopila korak nazaj, potem pa je obstala kot okamenela in oči so se ji v jezi zalesketale. — Da, res, sramujem se, da sem jokala, — je rekla s stisnjenimi zobmi. Gricko je vznemirjeno stopal po sobi in še ni mogel premagati razburjenosti. Vedeti moram, — je pričel, toda tisti trenutek so prinesli sluge čaj, in v tem ko so pripravljali mizo. je Tamara uporabila priliko, da se je približala vratom in po-r tem nenadoma umeknila iz sobe, kjer ie ostal Gricko sam v največji vznemirjenosti. s Kaj je neki vendar mislila? Ce razmišlja stvar čisto mirno, si mora pač priznati sam, da nima niti najmanjšega povoda, da bi bil ljubosumen na Jacka. Kaj je Stran n. „EDINOST- štev. 4. V Trst«, dne 4. januarja 1917. i C !: ;rstv k vlad niti vie.: ko razlago. Vendar sc pa* w :-Mart;uiwijvo mi-j iuii r' pr>!noina Koerber-1 r ^ratiiu. ker je bila. kakor se j r£i/' i : ; L i V }£ / . ! .ni vpra-tu Ji * \ ,.rcl \?adne iz i >r omembe. j pa ie i vtCja želja po jjsnosti. j ^rt l; u-Martinic prej pripadal' stranki ctskt^a vele posestva in se ; . s\ ;eir. vstopu v KocrLtrjevo! rstvo javno ločil od nje. : * i v tudi še tretji slučaj, da se ne urfloči niti za parlamentarno pot > >a?n5 vlastiti ukrep. temveč da za-. .:. . , r kor vse t-' k:i"-u nem- ( šk: . ...... v : i;jb svojima dvema za-j upnikoma v ministrstvu. dr. Urbanu in dr. j Baernreitlscrju, niso na jasnem o Clam-Martinicu m njegovih naiiienih. — Prip. ured.) Ne moremo misliti, da naj bi dalje i trajala ta negotovost To razočaranje mo-! r.- 'ministrstvo prihraniti narodom Avstri-je. Javno mnenje potrebuje vodstva in i Ncmci kot slovaški nam d: monarhije ho-! čejo vedeti, pri čem so. (No. nam pač m na te n, da bi iz. t Jeli, da smo na — slabšem!) Iz obotavljanja bi se sklepalo, da v'aJa sama še ni na jasr.iiu m da jo zadržujejo dvomi in piHnisleki. da ne stori, kar na sti----------- vi. ki bodo silili na odločitev. Kavno zaradi p lirične preteklosti grrrfa Clani-Mar-tirica mu bo moralo biti na tem. da pokaže i svojim prejšnjim češkim strankinim pristašem i avstrijskim Nemcem svojo odločitveno sposobrn«t in smer svojega m i šljema. V interesu iwe vlade nai bi se izK«;ila negotovost. panje zal če bi se pogajanja izjalovila. Upa-1 • K>razum je podobno tanki niti, ki se ireirga. je se rbes»i nanjo neznatna Ovinek oreko vprašanja na parla-končal z zloglasiem. si razsodbe. (No. če ravno ni drugega; vzn ka bi se avstrijski narodi do prave, resnvn > ustavne, parlamentarne rešitve teh vprašanj, zadovoljili tudi še s kakimi j natlalinimi nasprotujočimi si razsodbami ki • ;l'ni in državi puC ne Škodujejo toliko, kot bi pa škodovala v tem članku nasvetova-na neri&tconacijonalna igra z ustavnimi pravicami avstrijskih narodov.) Te vzroke naj h; vlada resno pretehtala. Pa naj se že od*oči v kakršnemkoli smislu, naj se zgodi to \ sekaker kmalu, ker lasna beseda pridobiva zaupanje.« Ha. jasnosti je res treba, toda v korist na£i državi, vsem njenim narodom in obojnemu skupnemu uspešnemu razvoju, nai bi ne bila taHa, kot je želi nemško-nacijonalni člankar graške »Tagesposte«! OJIc! bi st< riia. iz vrste nemške nacijonalne rk vzeti ministri bodo morali biti pr- zal s slučć n je \ tako utež. meni Uni pre t je^ pa na< ct: rc. nad\ da \ečina parlamenta, torej ečinj: avstrijskih narodov, pre-na veČina a\£trij?kega prebivalstva ni upniška zahtevo nemškega dfža.nega ika! — Prip. ured.) Drugaće pa bi bilo, M vc že razgk eni načrti predložili iaineniu v nakr ^dno odobritev. (Torej ] i >e nemški državni jezik uzak^ nil s > a* - : -jubo po > 14. kajti takim na-IK.aii l ireba naknadne parlamentarne »britve, ne pa morda z vladno naredbo,! •tim naredbenim potom.) Če bi se to j ne vojne, je di-1 izključen. (Ceš, j ^r.ta bi se v voj-j z kakšnih razlo-j enju nemške se leKoni s\t u ne takorekoč lepe nazore o moči, samozavesti in de-lazmožnosti patlamenta!) Misliti je, da izjavijo Nemci kot tudi Slovani (Italijanov in Roirunov člankar sploh ne upošteva), da jih predloge ne zadovoljujejo, da pa se hočejo izogniti prelomu z vlado. (Zopet lepo izpričevalo za parlament: ves parlament nezadovoljen z vlado in njenimi ukrepi, a vendar ostaneta parlament in vlada. V kateri državi bi bilo to mogoče?) Potem o>ta:ie ukrenjeni samo v lastni ukrep v veljavi in stvar jc urejena. Ta ureditev bi bila vodilo za bod"či razvoj. Ne da se tajiti. da i«H»lk parlamenta in nedosega spre-] jetfa a'i odklonitve vsebuje neprilično^. Ce namreč ni parlamentarnega sklepa, bi | lahki mikalo prihodnjo vlado, da bi zopet I prišla s kakim samovlastnim ukrepom.! (Seveda sedaj, ko gre v prvi vrsti za za- j dovoljitev nemškonacijonalnih zahtev, bi nenški nacijonalci blagohotno opustili te' »nepriličn »sti«.) Vsekakor pa je priporo-! čati javno razglasitev zakonov zato, da; bodo sodni dvori imeli vodilo, ki ga sedaj ni maj tako da se dogajajo nasprotujoče V smislu ukaza c. kr. domobranskega ministrstva, praes. štv. 18040 Xa (II. eksped.> 1916, ustanovi c. kr. črnovojni-ško okrajno poveljstvo štv. 27 v Ljubljani s 1. prosincem 1917 vdovski in sirotinski zaklad v svrho podpiranja zaostalih po padlih in umrlih vojakih vojvodine Kranjske in poknežene groiiie Goriške in OraT diščanske. Temu zakladu je c. kr. domobransko ministrstvo nakazalo znatno svoto kot ustanovni prispevek. Ob primernem času, ko bo zadosti denarnih sredstev na razpolago, se razglasi poziv za vlaganje prošenj za iDdporo. Pravico do podpore iz tega zaklada imajo zaostali po v sedanji vojni častne smrti padlih in umrlih črnovojniških obve-zancih vojvodine Kranjske in poknežene grofije Goriške in Gradiščanske, pri čemer ni med zakonskimi in nezakonskimi sirotami nobene razlike. Vsled domoljubja in Ijnbezni do bližnjega se mora delovati za pomnožitev tega zaklada in s prostovoljnimi prispevki zvišati njegova sredstva, da postane pomoč tem izdatnejša in blagonosnejša. Z vzorno in občudovanja vredno hitrostjo so sledili Najvišjemu vojnemu pozivu vsi pri črnovojniškem poveljstvu št. 27 v evidenco pristojni črnovojniki. se junaško borili za cesarja in domovino in mnogi teh so žrtvovali svoje imetje in svojo kri za obrambo in ohranitev svoje ožje in širše domovine. Gotovo zaslužujejo ti nepozabni junaki, da se njihovim, v stiski in skrbi živečim zaostarm nudi gmotna pomoč, da se poravna sedaj s tem vsaj v majhni meri to, ! ar so nji1 možje, oziroma očetje v svoji dolžni požrtvovalnosti žrtvovali domovini. Domoljubno prebivalstvo naj tudi tu ne za; ira svojih, vedne pomoči polnih rok m vsakdo naj po svoji moči podpira ta plemeniti namen! Prostovoljne denarne prispevke sprejema odbor vdovskega in sirotinskega zaklada pri črnovojniškem poveljstvu štv. 27 v Ljubljani. Pripominja se. da se založi spominska knjiga z imeni vseh darovalcev, ki se sprejme v zgodovino črnovojniškega okrajnega poveljstva štv. 27. Imena darovalcev se tudi v časopisju objavijo; na željo pa izostane objava. bilo neki vzrok njenih besedi? Zdela se rnu ie cela večnost, da mora čakati še štirinajst dni. preden bo mogel razpršiti vse sence in pojasniti vse, držeč jo v svoj m objemu. Ponorel bi skoraj ob po-misli. da jo bo potem res držal v svojem objemu. Skoraj bi bil stekel za njo in jo prosil, da haj mu odpusti njegovo jezo. da bi jo : kfjubljal in dragoval. da bi ji povedal. da jo blazno ljubi in da je ljubosumen celo na zrak. ki ga diha ona, dokler končno ne bo sam slišal od nje. da ga ljubi tudi »na. Sklenil ie. da ji piše par besedi: — Gospa. — Je pričel, a obenem skleni!. da oMane strogo formelen, kajti drugače bi mu bilo popolnoma nemogoče, da bi d i igral svojo ulogo do konca. — Obžalujem svojo silovitost. Razmere so se mi zdele čudne, ko sem vstopil. Sedaj uvi- vam popolnoma, da nisem imel vzroka. Ga bi se jezil. Prosim, oprostite mi. Od-počijte se sedaj; ob tričetrt na osem pridem po Vas. Gricko. Velja tudi za nas! Pulski »Hrvatski List« toži. kako ga je prevarilo pričakovanje da pri tistih, ki so pozvani v prvi vrsti — inteligenti in imovitniki — da omogočajo obstanek listu, tolike važnosti za narod v Istri, najde primerne pomoči in podpore. Pulski list jim govori na srce: »Da bi vedeli, kake težave moramo premagovati pri izdajanju lista, da bi vedeli, s kakimi težkimi inaterijalnimi neprilikami je spoje-jeno naše podjetje, da bi imeli na misli, da s samo naročnino tudi ob najbolji volji ne moremo pokrivati niti tekočih in najnuj-nejih troškov, da imamo znaten deficit — potem bi nas podprli ne le z naročnino, ampak bi se tudi trudili, da list razširijo in nam tako olajšajo breme, ki smo je vzeli na svoje rame. Ako bi nas ne spodbujala misel in nada, da se ti krogi s časom pridružijo listu, že davno bi bili ustavili izdajanje. Mi ne iščemo nikake koristi in bi kak eventuvalni prebitek porabili za zboljšanje in razširjenje lista.« — Tako pulski list. Naši čitatelji nam morajo priznati, da nam ni v navado, da bi ob rokih, ko preteka naročnina, rekriminirali in pisali ganljive apele. Saj niti suhih vabil na naroče-vanje ne objavlja naša uprava. Toda, beseda, ki jo je izpregovoril pulski list, je tako resnčna in upravičena, in stiska, ki so jo prinesle sedanje razmere, tišči vse manjše liste, in pa — dejstvo, da je v nas ljudi, ki menijo, da se listi v sedanjih časih — okoriščajo: vse to nas je sklonilo, da omenjam i tožbe pulskega lista. A to s tem večjo pravico, ker pri nas vsa javnost, vsako društvo, vsaka organizacija, vsak javen zavod, vsako narodno podjetje, da tudi poedinci. kadar menijo, da bo njihov namen koristil narodni stvari — ker vsi ti zahtevajo podpore ravno od lista, na-glašujoč povsem pravilno, da jim je ta podpora neizogibno potrebna! Se več. Vsi štejejo listu v dolžnost, da pospešuje njihove namene in naloge, češ: saj ste narodno glasilo in kakor takemu vam je dolžnost, da podpirate vsako narodno podjetje in prizadevanje! Dokler potrebujejo lista, jim je ta narodno glasilo z — to se umeje — narodnimi dolžnostmi. Ko pa ni ravno take potrebe, pa pripisujejo listu svojstvo — spekulativnega podjetja, ki se okorišča na javnosti! Dolgo nam je bila na srcu. Odgovor poslancu Einspinnerju. V graški »Tagesposti« je poslanec Ernspin-ner priobčil članek, v katerem nastopa proti zahtevi Hrvatov za združenje Dalmacije s Hrvatsko ter trdi, da mora Dal-maciip ostati avstriiska kronovina. Na to odgovarja zadrški »Narodni List" v svoji \ razumljcnja, se z ozircr.i na gornjo vest .-n,: » 1/1---A :----naznanja, da se pri poštnih uradih slej ko prej sprejemajo neposredno na vojne ujetnike v Rusi.ii naslovljeni poštni zavitki in da se vsled spoiočilašvedske poštne uprave tudi odpremljajo brez pridržka preko Švedskega. Mestna zastavljalnica. Jutri. 5. t. m., od 9 in pol dop. do 1 pop. in od 3 in pol do 6 pop. se bodo prodajale na javni dražbi dragocenosti serije 137., jastavljene meseca januarja 1915. na modre listke, in sicer od štev. 2551 do štev. 3600. V soboto ni dražbe. Veljavnost poštnih obrazcev z neposredno natisnjenimi vrednotnicami, oziroma nadaljnja zamena vojnih znamk. — Veljavnost obrazcev z neposredno natisnjenimi poštnimi vrednotnicami prejšnje izdaje (pisemski ovitki, zalepke, dopisnice, ovojnice, naslovni lističi itd.) in uradno izdanih zalepk, navadnih in dvojnatih poštnih dopisnic za tuzemski in inozemski proineu ovojnic, naslovnih pol, pnevmatičnih poštnih dopisnic, pnevmatičnih zalepk in pnevmatičnih pisemskih ovitkov prejšnje izdaje je podaljšana do konca meseca »narca 1917. Po potrebi se plača znesek, ki manjka do polne nove pristojbine, z dodatnimi znamkami, ali potom neposredno natisnjenih vrednotnic. Ne podaljšuje se pa rok. ki je na podlagi naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 16. oktobra 1^16 št. 30. 109/P (poštni in brzojavni nareabenik št. 91. naznanilo št. 156) dovoljen razpošiljateljem perijodičnih ce-novnikov itd. za porabo naslovnih pasic in ovojev s prilepljenimi ali natisnjenimi časniškimi znamkami. Za obrazce z neposredno natisnjenimi poštnimi vrednotnicami prejšnje izdaje, ki se ne porabijo do konca marca 1917, izvrši c. kr. dvorna in državna tiskarna brezplačno dodatni na-tisk na novih obrazcih, če se predložijo meseca aprila 1917. Ravno tako se zamenjajo zgoraj navedene poštne celotnice v mesecu aprilu 1917 pri vseh poštnih uradih brezplačno proti drugim poštnim vred-notnicani. Od 1. maja 1917 nadalje se ne plača nobena odškodnina za vzorce in celotnice, ki so bile vzete iz prometa. Obenem se razglaša, da se morejo od 1. januarja do 28. februarja 1917 zamenjati pri poštnih uradih vojne znamke in z natis-koin nanovo izdane jubilejne dopisnice proti pisemskim znamkam enake franka-turnc vrednosti. Povišek, s katerim so se znamke in dopisnice prodajale in ki je že zaračunan v dobrodelen namen, se pa pri menjanju ne upošteva. Na ta način morejo tudi prodajalci vrednotnic vojne znamke in dopisnice, ki so jim morda še ostale, zamenjat5 proti pisemskim znamkam enake frankaturne vrednosti. Pri tej priliki se tudi opozarja, da so pisemske in časniške znamke prejšnje izdaje z 31. decembrom 1916 izgubile svojo veljavo in da se zamenjujejo le od 1. januarja do 28. februarja 1917 brezplačno proti poštnim vrednotni-cam tekoče izdaje. Rojanski »Sokol« je v nedeljo, 31. m. m., priredil Silvestrov večer. Čisti dobiček, to je K 146"62. je bil izročen gospej dr. Sla-vikovi za branitelje našega Primorja. — Vstopnino so preplačali: Josip Mislej K 10, Matiia Lavrenčič K 2, nadzornik Ber-ginc K 2, ker se ni mogel udeležiti prireditve g. Gorše K 5. Bodi na tem mestu izrečena srčna hvala vsem, ki so pripomogli, da nam je uspela prireditev tako sijajno, posebej pa se še zahvaljujemo g. Matku Klavori za njegov trud pri vajah, g. učitelju Kiilotu za brezplačno sviranje na glasovii, gg. Matiji Lavrenčiču in Ludviku Cieržini za znatni znesek, darovan igralcem in igralkam, ter vsemu slavnemu občinstvu, ki je v tolikem številu posetilo prireditev. Srčna hvala tudi gosp. Cven-klu za posojeni klobuk. — Dne 18. svečana prireditev v korist CM podružnice v Ro-janu šte\iiki od 30. m. m.: Gospod Einspinner se je mudil v Dalmaciji, pa menda ve. da so želje Hrvatov na tej in oni strani Velebita enake ter da se njihova zahteva ne opira samo na zgodovinsko, ampak tudi na pozitivno državno pravo. O tem mu govori tudi zaobljuba in prisega, ki jo danes Njegovo Veličanstvo kralj Karel slovesno polaga v Budimpešti pred odposlanci ogrskega in hrvatskega sabora! Nekdo, ki bi hotel zaviti uro za par stoietij — nazaj! V brnskem »Hlasu« predlaga neki »star politik « povsem resno, naj bi se uvedel kot državni jezik — latinski jezik! Pravi, da naj bi v poslanski in gosposki zbornici, pa tudi v viših službah, poizkušali z uvedbo latinščine, pa da bi videli, kako dostojno se to posreči. Na srednjih in visokih šolah da se bo obračala veča pozornost latinskemu jeziku, kandidatje za poslanstvo se bodo marljivo učili latinski in se ne bodo mogli analfabetje več vsiljevati za poslance. V parlamentu ne bodo držali več velikih govorov za ulico* a zakonski predlogi se bodo hitro reševali. Tu imate! Državniki in politiki si razbijajo glave, med narodi se bijejo hudi boji radi"Vešitve avstrijskega problema, toli kompliciranega radi narodnostnih razmer v državi. Kar se oglasi tu skromen človek z najenostavnejim predlogom, kako bi izginila naša politična in parlamentarna mizerija in bi nastopila prava pravcata idila; narodi bi živeli kot krotka jagnjeta drug poleg drugega in parlament bi kar sipal. kakor iz rokava, zakone za gospodarsko in socijalno reformno delo brez vsakih — govorov! Le škoda, da je mož par stoietij prespal, da so ga dogodki, ko je sanjal lepe sanje, prehiteli in prinesli nepremagljivo oviro proti njegovemu lepemu predlogu z — nacijo-nalno evolucijo med narodi, s probuditvijo narodov, ki hočejo po svoje govoriti in ne po — latinski! Skoda res, da se ura časov ne da pomakniti za par stoletij nazaj! Kajti že v dobi cesarja Jožeta ni šlo več. Tudi ta genijalni vladar je hotel uniformirati državo! Sicer ne po latinsko, ampak po nemško. Pa ni šlo niti z živim jezikom. Kako naj bi šlo danes z mrtvim?! Ne poide drugače, nego da se avstrijski problem reši na podlagi upoštevanja živih jezikov vzdramljenih in samozavestnih narodnih organizmov'. Zadrški »Narodni List,< je z dnem 30. decembra 1916 zaključil petinpetdeseto leto svojega izhajanja. Prestopajoč v šest-inpetdeseto leto obljublja, da ostane zvest svojemu narodnemu programu in da se hoče nadalje boriti za politične pravice in gospodarske koristi hrvatskega naroda na vzhodni obali Jadrana. Čestitajoč vrlemu drugu na častitljivem jubileju, mu želimo, veliko uspehov na delu za srečnejo bodočnost Hrvatov in Slovencev v čim tes-neji skupnosti ...! Pomembni smo in vendar neuvaževani. i ako vzklika splitsko »Naše Jedinstvo« z ozirom na sestavo sedanjega Clam-Marti-ničevega kabineta. Po vsej pravici. Južno-slovansko vprašanje je velikega pomena za državo. In vendar so nas pri sestavljanju toliko Korberjeve, kolikor Clam-Martiničeve vlade prezrli, da-si ste obe ustavni. Šli so preko in mimo nas vkJjub dejstvu, da se ravno v sedanjem času v vsaki vladni enuncijaciji in od strani vseh visokih državnih faktorjev priznava velika važnost tega vprašanja, oziroma teh iužnih pokrajin. Nočemo nikogar obreme-njati z očitanji, na nikogar valiti krivde, marveč konstatuiemo le dejstvo, da na naš! strani ni nikogar, ki bi s primernim poudarkom nastopil proti tej krivici — da je torej nekaj krivde tudi na naši strani. Tudi ob takih prilikah sejeaže, koliko zla, koliko nedostatnosti je v tem, da pri nas nimamo avtoritete, ki bi imela mandat za nastopanje v imenu narodne skupnosti, da drugi svet vidi pri nas'— vsaj v političnem pogledu — le stranke, ne pa narodne celote. Tako marširamo ločeni, da smo potem skupno — tepeni. A čemu so narodu stranke, če mu ne koristijo, ker ie vsaka za-se prešibka za to! To je ne-utajljivo dejstvo, ki nas zove, ki nam je v resen memento, da je zadnji čas, da to nedostatnost odpravimo, s tem, da stranke ustvarijo organizacijo med seboj in da dobimo organ s potrebno avtoriteto, podeljeno hiu od skupnosti. Javkanje in to-žarenje, ker se nas prezira, ne koristi. S tem ne ganemo nikogar in ga ne sklone-mo, da bi nas uvaževai. To že iz tega razloga. ker ne boli nikogar drugega, če smo mi obnemogli in če trpimo škodo vsled tega. Kajti: naša škoda je drugih korist. Do veljave prihaja le tisti, ki se zna sam uveljavljati. Zopet se sklicujemo tu na besedo v rečenem listu in jo naslavljamo na naše politike in še posebno na vodilne faktorje v strankah: domovina in narod nista ta radi eirank in poedincev, ampak vsi do zadnjega moramo biti v službi skupne koristi naroda. Seveda je treba v to samopremagovanja, ki prihaja iz resnične skrb« za korist naroda. Dokler nas ne prešine to spoznanje, dokler se ne strnemo v falaugo, ko gre za interese skup nosti. dotlej nam bodo sicer priznavali važnost, bodo tudi zahtevali od nas žrtev, v ršenje vseh dolžnosti do države, pri tem pa ostanemo vendar — neuvaževani! Pozoi! Prejeli smo: Minuli teden sem poslal na Lesni trg po 8 kg kolerabe. Oseba, ki je kupovala, je pazila na vago in mi je zagotovila, da je vse v redu. Radi pre-stanih izkušenj sem položil kolerabe na vago in dognal, da jih je ravno 7Vi kg! Torej pozor na vage — ne radi mene, pač pa radi revnejših slojev. — F. K. Promet poštnih zavitkov z vojnimi ujetniki v Rusiji. Več dunajskih časopisov je prineslo vest da se poštni zavitki švedskega Rdeč. križa za vojne ujetnike v Rusiji ne morejo pošiljati zaradi švedskih iz- f Ža osti potrtim srcem javljamo vse:n sd-rodnlkom, prijateljem in znancem prežalostno vest. da je po dolgi bolezni v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog oz r. oče, gospod i¥a I@t c. kr. stražar v pokoju, Pogreb predragega pokojnika bo vršil v petek, dne 5. januarja, ob 2 pop. iz hiše žalosti ulica Fonderia št. 4. TRST, dne 3. januarja 1917. Žalujoča soproga, ličere in sinovi odsotni in pričujoči. Novo pogrebno podjetje, Corso 47. ČEŠKO - BUDJFVlSKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ul?cl delle Poste štev. 14, vhod v nitci Oformio Oo'n: ■, 7r;r."'Mi glavne pošte, Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ms HALI 0€1LJ&$ i mm □□ □□ ■e računajo po 4 stot. bedelo, j >1 aitco tiskarne besede sn ra&u- 1 najo enkrat ▼•č. — Nuj nanji* ! : pristojbina znaša 40 atotink. : J □□ Rama« f VoMa množina raznovrstne cikorije v rUZUl X naprodaj. VI. VaMirivo štev. M M >zetič b-.S (1m2 novih miznih prov za gostilno iu močko Vwt poletna *.bleko, kak >r bele, bar ane in '-. volnena kri', ala K 3 50 le eni e K 4- , rabljeno obleko K 2 .belo volno K 7—, sivo volno K. tj- .Zalogi, ulica G-ppa 16. Nac on. Umi* s! roke l atentnim praškom „Paumt \\ asrhpnlver" k;it ^i •^e do n v vseh prodajalnah je;:0 MAUANGONI. Trse. u. Chio/./n 3<>. (B) S.'5'i Pozor ! Kup se ena stcla2a in prod ijalna mi/a. — Pismene ponudbe z naveclUo ce: e i i velikosti rloposlati Jo> }>u Frenetić v Lan d lu :J.3. pošta Hra.^če pri Postojni. 3032 vsake vst- kupuje Jakob Mar^on \ i.i irUKIJC Solit .r o št. 21. _ M đstoelo^sKnia za preprodajalce. Nogavice, sukanec, p;pe, milo, gtnvjeve podp?- -nike, rmzni gu tbi, denarnica, mazilo za čevlje, •lolrtrične Rv«tiljke, baterije, pi«emsl:i papir kopirni svinčniki, zaponke prstani rdečega križu, kram* za brado, žlice, razua rezili, robci, mra/.ice la brke, pletenino, srajce, spodnie hlače, ogl« lal.i, ustnike, razne glavnike, zaponke nPnt.eut Kuopf-* " in drugo prodaj* JaKOP LK VI. ulica 8. Nosol • *tev. 19 ZDRAVNIK Med. Dr. Karo? Peraičlc stanuje v Trstu, al. Oiulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Canniia 39, I. od 3 do 1 pop. za netranje, nervozne In otroiku bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) Podpisi oi V. vojno posolilo. - 25. Izkoz. škofijski ordinarijat na račun raznih cerkvenih ustanov (4. podpis) K 530tisoč; dr. Franc Rabi, za nekega klijenta K 150tisoč; Jakob Bertcl, Emil Hacker po K 2iJtisoč; Societa Austriaca di pešca e piscicultura marina, Ferdinand Vondraćek po K lOtisoč; dr. Edvard Gasser K 6tisoč; N. N., H. Kober K 4tisoč; dr. Maksimilijan Brunner, Bratje Rauber, Bratje Masč po K 3tisoč; dr. Anton Pic-coli. N. N. po K 2tisoč; Adela Hofler 1.750; Martin Botteri, Jos. Mrach. don Anton Mecchia, kanonik dr. K. Mecchia. N. N., N. N.. J. D. Camerino, Ban-co Operaio di Mutui Prestiti (razen že objavljenih K 4000), Justina Gaspcrčić, N. N., Josip in Marija Ceket, Ana PodRoinik. N. N., N. N., Antonija Bandi. R Grefiorich. R. Riejter (nadaljen podpis) po K Itisoč: Leopold Furian, C. A. Mohovich, Franc Bin. N. N., Iv. -Russaz. Peter Bradelj, Marija Ule. Vincen-. Franceschin, N. N.. Domeink Pecorari, Peter Privilesci, Kare! Depan^her po K 500; Albini Rotač k 400; Viklor Rizzian. Marijo Rizzian, Amalija Sirk po K 300; Friderik Steindkr, tKidij Martinelli. po K 250; frančiškanski samostan na Kjadini.. Mih. Zeppar, Iv. Apollonio Silvij Micol, N N po K 200; Amalija Sivetz po K 200 N. N Iv. Počkai. Josipina Cocevar, Ana Štrukelj. Karel Bertoli Al. Miniussi, L. Miniussi, Fina Segalla, Marija Maddaloni, N. N. po K 100.__ GAMBRI | vsaki veier 5 ob 9% Vstopnina K 1- - Tr»t» ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne DAROVI. Organizaciji oskrbnic vojnišklh sirot (za Trst in okolico) so došli sledeči darovi: Zbirka cesarskega komisarja mesta Trs>t K 33918, zbirka »Lavor,,tora K 130. I. vojaško veteransko društvo K 20. društvo lajhovskih Nemcev (Reichsdeutsche Verc*in;-;ung) v Trstu K 150, c. kr. dvorni svetnik dr. Herman Matheuschc K 100. c. kr. nam. svetnik Oton Scfineider K 50. Stcian E?ders. Dunaj K 2!', Pavlina Gossueiler K 10; — K 50 kot dohodek pa-trijotične slavnosti. ki se je 2. decembra lvlh. vršila v občinskem gledališču. — Skupaj K 13i9'18. Nadalje so imenovani organizaciji došli naslednji darovi za božično obdarovanje vojniških sirot: Delniška družba za izdelovanje ve«etalskcca olja v Trstu K 50, zbirka cesarskesa komisarja incsta Trst K 140, lv. Glanzmann K 50, Banca commer-ciale Tricstina K 50. dr. Franc Schellander in soproga K 40. Hedvika Heidrich Buchier K 20. mestna plinarna K 50. zbirka oskrbnic vojniških sirot K 50, Adela Verona Florio K 10, Oleifici 1 nestini X 50 Ma-ia vdova Liischer K 20, član gosposke zbornice AHred Escl.er K 200. - Skupaj K 730. I Doslej izkazanih K 10.700*40. - Celotna svota K Za Primorske begunce je došlo namestništvene-nin predsedništvu po deželnem orožniškem po- ItMl m li i Trst - Uid Stadion 10 - Trst i i Odprt od 8] 2 m&j nnpfž] __ ■ j j cena: I. orste K 2. H. vrste Kl | - »s I ..........^______________________ veljniitvu K 33 kot dar moštva orožniške postaje voznih Drepovedi. Da se preprečijo nespo- v Višnianu- ZOBOZDRAVNIK Dr. I, £&fm§U 3 v Trstu, ul, Poste vecchie 12, vogal izdiranje zotiov krsz boieaie. :-: Plombiranje. UMETNI ZOBJjE.