PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni cSlovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
G*- "O	p
O »	^
O TJ	5.
O *	r|
-X -A	O
W	?
M
nija)
Poitnlna plačana v gotovini Abb. poetala 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XL!I. št. 160 (12.485)
Trst, sreda, 9. julija 1
Fanfani bo danes poročal predsedniku republike Cossigi
KD zahteva zase predsednika vlade Socialisti za potrditev Crazija
RIM — Demokristjani so včeraj zahtevali zase predsedstvo vlade. To je velika novost v pogajanjih za rešitev vladne krize, kajti še predsinočnjim je delegacija KD dopuščala možnost terminske vlade s Craxijevim predsedstvom. Včeraj, na srečanju s Fanfani-jem, pa je De Mita razkril svojo igro in dejal, da je njegova stranka zahtevala zase mesto predsednika vlade. Na izrecno vprašanje časnikarjev je po koncu srečanja s Fanfani jem De Mita dejal, da KD predlaga večinsko pet-strankarsko vlado za preostali del zakonodajne dobe, vladi pa naj bi predsedoval demokristjan. Na vprašanje, ali ima imena kandidatov je De Mita rezko odvrnil, da so imena povedali predsedniku republike Cossigi. Glede na dejstvo, da je včeraj Martelli ponovno predlagal kandidaturo Craxija pa je De Mita odvrnil: »Kadar v neki koaliciji več strank zahteva isto je pnmemo da se poišče kompromisna rešitev. Dobro uro kasneje pa so de-mokristjani še zaostrili stališče, saj se je ponovno sestala delegacija KD in ob koncu seje je načelnik poslanske skupme Rognoni dejal, da so v televizijskih dnevnikih sicer govorili o možnosti terminske vlade, medtem ko so demokristjani jasno nakazali kot edi-
no možnost zamenjavo v predsedstvu vlade.
Politično stanje se torej še zaostruje. Danes opoldne se bo Fanfani sestal s Crarijem, nato pa bo odšel poročat predsedniku republike Cossigi. Za enkrat še ni znano, kaj bo Cossiga odločil, čeprav je bilo včeraj shšati mnogo govoric. Splošno mnenje pa je, da je večinska rešitev zelo težka in da bodo morda skrpucali nekakšno vlado, ki naj bi trajala tja do konca leta, medtem ko bi bile spomladi prihodnjega leta predčasne volitve.
K zaostritvi odnosov je verjetno
pripomoglo tudi srečanje med Fan-i fanijem in delegacijo socialistične, stranke. Po koncu tega srečanja je podtajnik PSI Martelli, ki je vodil delegacijo, dejal, da so socialisti ponovno nakazali kandidaturo Craxija za predsednika vlade, v duhu kontinuitete dela opravljenega v zadnjih treh letih. Po mnenju PSI bi okrepljena in obnovljena vlada predstavljala najboljše jamstvo za razvoj sedanjega političnega sodelovanja. Kar pa zadeva možnost terminske vlade je Martelli kategorično dejal, da u-stava nikjer ne predvideva možnosti
sestave terminskih vlad ter zato socialisti govorijo samo o vladi, ki je v celoti opolnomočena. Politični dogodki v okviru delovanja vlade bodo v bodoče omogočili preverjanje tega sodelovanja.
Na osnovi teh predlogov bo moral torej Fanfani danes na srečanje s Cossigo. Predhodni sestanek s Cra-xijem nekateri tolmačijo kot zadnji poskus, da bi Craxi pristal na terminsko vlado, ki so jo v prejšnjih dneh predlagali demokristjani, kajti splošno mnenje je, da bi bil za KD ta predlog še sprejemljiv.
Predlog KP1 za programsko vlado
RIM — Trinajst strani osnovnih smernic za program do konca zakonodajne dobe, razčlenjenih v treh poglavjih: načrt za- razvoj in zaposlovanje, nova politika pravic in institucij ter mednarodna politika. To je predlog, ki so ga predstavniki komunistične partije včeraj izročili predsedniku senata Fanfaniju kot prispevek KPI za rešitev sedanje politične krize. Na tem sestanku je Nat-ta še zlasti poudaril, da bi bilo nedostojno, če bi se Craxi zopet predstavil parlamentu s svojo vlado, saj bi šlo za grobo kršitev pravil in ustavne prakse. Po mne-
nju KPI to ne bi bilo rešitev krize, ampak samo njena odložitev za kak mesec dni.
V dokumentu, ki so ga komunisti izročili Fanfaniju, je velik poudarek namenjen gospodarskim vprašanjem. Po mnenju KPI mora Italija izkoristiti veliko priložnost, ki jo predstavlja ugodna mednarodna konjunktura, da poveča državno proizvodnjo za 2 do 3 odstotke. V zvezi z zaposlovanjem komunisti predlagajo reformo tržišča dela in preosnovo industrijskih odnosov. KPI tudi vztraja pri nujnosti, da tekoči državni izdatki ne naraščajo v večji meri kot inflacija.
Od
o
o
M
O
O
stavke
v prometu
RIM — Napovedanih stavk u-službencev državnih železnic in plovnih družb, ki povezujejo Italijo z otoki, ne bo. To je rezultat nadvse pomembnega dogovora, ki so ga dosegli včeraj na ministrstvu za prevoze. Takoj po sporazumu je avtonomni sindikat železničarjev FISAFS odpovedal štiridnevno stavko, ki je bila napovedana za čas od 13. do 17. julija, avtonomni sindikat pomorščakov Federmar CISAL pa je odpovedal vrsto razčlenjenih stavk, ki bi se morala prav tako začeti 13. julija.
Pomen tega dogovora je predvsem v dejstvu, da so prvič sedli za isto pogajalno mizo predstavniki sindikalne zveze CGIL - CISL -UIL in predstavniki avtonomnih sindikalnih organizacij. Po dolgih pogajanjih so se dogovorili, da v letošnjem poletju ne bo stavk v železniškem in pomorskem prometu, medtem ko je treba zaenkrat rešiti še nekatere aspekte letalskega prometa, saj k dogovoru, katerega pokrovitelj je minister za prevoze Signorile, niso pristopili sindikati nekaterih kategorij, ki so tesno vezane na letalski promet, kot na primer gasilcev. Vsekakor pa je včerajšnji dogovor zelo pomembna etapa v razvoju sindikalnega gibanja v Italiji.
Zadrega Waldheima pri umestitvi za predsednika republike Avstrije
Včeraj drugo srečanje Mitterrand-Gorbačov
Svetovna razorožitev v središču pogovorov
DUNAJ — S slovesno zaprisego je novoizvoljeni predsednik republike Kurt Waldheim prevzel včeraj tudi uradno'položaj avstrijskega državne-Sa poglavarja. Waldheim, najbolj sporni predsedniški kandidat v zgo-*>vini demokratične Avstrije zaradi otozb o sodelovanju pri nacističnih zločinih na Balkanu, ki so se ponav-jale med volilno kampanjo in potem, Je bil na sejj parlamenta v vidni za-areSf. in je bdi tudi deležen mnogo hujšega odobravanja kot Kirch-schlaeger, kj mu je včeraj predal Pusle. Socialistični parlamentarci mu ^Piuh niso ploskali, čeprav se je Waidheim v svojem nastopnem govo-U trudil zagotavljati svoje odločno asprotovanje vsakemu antisemitizmu.
Na slovesnosti je bila opazna odsotnost ameriškega, izraelskega in tudi sovjetskega veleposlanika (zad-nJoga baje iz nepolitičnih razlogov), 111 edtem ko je pred parlamentom demonstrirala skupina nekaj desetin nasprotnikov, ki jih je vodil ameriški rabin Abraham Wedss, katerim 3e policija zaplenila transparent z
napisom »Ne predsedniku vojnemu zločincu«. Istočasno je bila v Izraelu protestna demonstracija nekaj desetin bivših židovskih žrtev nacističnih taborišč in partizanov. Izraelska vlada pa bo po vsej verjetnosti znižala raven diplomatskega predstavništva v Avstriji in sicer tako, da ne bo nadomestila ambasadorja na Du-
naju, ki ga je bila odpoklicala po Waldheimovi izvolitvi.
Predsednik predsedstva Jugoslavije je novemu predsedniku Avstrije poslal protokolarno brzojavko, v kateri »izraža željo, da se odnosi in sodelovanje med SFRJ in Avstrijo uspešno razvijajo v vzdušju prijateljstva in dobrega sosedstva«.
MOSKVA — Tudi drugo srečanje med Mitterrandom in Gorbačovom, s katerim se je pričel včerajšnji drugi dan obiska francoskega predsednika v Sovjetski zvezi, je bilo skoraj v celoti posvečeno obravnavi najbolj perečih vprašanj na sedanjem svetovnem političnem prizorišču. Voditelja sta se pogovarjala polnih 5 ur.
- Kot je povedal glasnik sovjetskega zunanjega ministrstva Gennadi Gera-simov, sta Gorbačov in Mitterrand posebno pozornost namenila vprašanju svetovne razorožitve, pa tudi še vedno vprašljivemu drugemu srečanju med Reaganom in Gorbačovom, do katerega bi moralo priti pred koncem tega leta. Gerasimov je dejal, da na možnost novega vrha pozitivno gledajo tako SZ in Francija kot ZDA. Oviro pa da predstavlja dejstvo, da ameriška administracija ni še konstruktivno odgovorila na številne Sovjetske mirovne pobude. Po drugi strani naj bi Gorbačov izrazil razumevanje Mitterrandu glede zah-
teve, da Pariz v razorožitvenih pogajanjih ohrani avtonomijo od Wa-shingtona.
Francoski predsednik in glavni tajnik KP SZ se bosta danes tretjič in zadnjič sestala. Obravnavati bi morala predvsem francosko - sovjetske odnose. O njih se je Mitterrand že včeraj pogovarjal s sovjetskim državnim poglavarjem Andrejem Gro-mikom, kj ga je sprejel v popoldanskih urah. Vzporedno so tekli pogovori med ostalimi člani obeh delegacij, zlasti med zunanjima ministroma Eduardom Ševardnadzejem in Jean - Bernardom Raimondom ter med ministroma za zunanjo trgovino Nikolajem Komarovom in Taldejem Talijem. Dogovoriti se nameravajo o gospodarskih odnosih med SZ in Francijo v prihodnjem petletju. Izmenjave med državama je v zadnjih časih pretresel padec cen nafte, ki predstavlja glavno postavko sovjetskega izvoza v Francijo.
France Popit v Sežani
SEŽANA — Predsednik predsedstva SRS France Popit je včeraj obiskal sežansko občino. Predstavniki te obmejne občine so ga seznanili z dosedanjim družbeno - ekonomskim razvojem občine ter načrti do 1990. oziroma leta 2000. France Popit je obiskal tudi steklarno v Hrpeljah in Škocjanske jame.
Ko je tekla beseda o razvoju, so Sežanci poudarili, da v večini dejavnosti stremijo k izboljšanju kakovosti dela. Tako v industriji ne Predvidevajo večjih naložb v zidove, pač pa pr'Sdvsem v sodobno tehnologijo, s katero bodo konkurenčnejši, ko se bodo pojavljali na tujih trgih. Izvoz — pa čeprav gre v občini za manjše izvoznike, saj nimajo velikih tovarn — ostaja imperativ razvoja. To je prednost, ki jo ponuja obmejna lega in je ne smejo obiti. Razen tega je sežanska občina,^ oziroma Sežana s Fernetiči, eno najpomembnejših prometnih vozlišč, za pretok blaga na relaciji Vzhod - Zahod. Zato v občini še posebej zavzeto načrtujejo razvoj svhozemnega terminala
V sežanski občini posebej smelo rešujejo nekatere infrastrukturne probleme (zlasti oskrbo z vodo, delno tudi prpnoščajo probleme, ki se zaradi velikega prometa pojavljajo na železnici), menijo pa, da bi morah več pomoči imeti ob reševanju problemov, ki jih imajo z izgradnjo telefonskega omrežja in upajo, da večjih težav z gradnjo osimskih cest ne bo	DUsAN GRcA
Včeraj nekaj presenetljivih izidov
MUNDOBASKET TENERIFE, MALAGA — Včeraj je bilo na sporedu četrto kolo izločilne-ga dela svetovnega košarkarskega prvenstva. Medtem ko je Italija po pričakovanju premagala Slonokoščeno obalo in je tako na vrhu razpredelnice skupine C dohitela ZDA, pa je imela včeraj Jugoslavija prost dan. Za presenečenje pa so tokrat poskrbeli Francozi, ki so zasluženo premagali Brazilijo in se tako oddolžili za neroden spodrsljaj proti Grčiji. Francozi so si z včerajšnjo zmago, razen presenečenj, tudi priborili napredovanje v nadaljnje kolo. Sicer pa je včerajšnje kolo navrglo še nekaj presenetljivih izidov. Tako je Kuba zanesljivo premagala Urugvaj, Kitajci so odpravili Portoričane, za
ESPANA86
pravo senzacijo pa so poskrbeli košarkarji Angole, ki so premagali Avstralijo, tako, da je sedaj stanje v skupini B izredno zapleteno.
V jugoslovanskem taboru so včeraj dokaj kritično ocenili nastop proti Nizozemski. Zvezni trener čosič je med drugim dejal, da ni zadovoljen z igro svojih fantov in da bo potrebno odslej igrati mnogo bolje, predvsem v odločilnem srečanju proti Kanadi. Na včerajšnjem treningu si je lažje poškodoval gleženj Dražen Petrovič, tako da je v dvomu njegov današnji nastop proti Argentini. Kljub njegovi odsotnosti pa so v jugoslovanskem taboru prepričani, da je kakovostna razlika na njihovi strani in da bodo z zbrano in odločno igro vknjižili novi točki. Pogoj pa je, da nikakor ne podcenjujejo nasprotnika.
Azzurri pa se bodo danes spoprijeli z ZRN. Italijani so v tem srečanju favoriti, čeprav Zahodne Nemce ne gre podcenjevati.
BRANKO LAKOVIČ
Al Fatah izgnan iz Jordanije
AMAN — Jordanske oblasti so včeraj izvedle izredno ostre ukrepe proti proarafatovski palestinski organizaciji Al Fatah. Zaprle so vsa njena predstavništva na jordanskem ozemlju, njenemu poveljniku Abu Džihadu pa so dale 48 ur časa, da zapusti državo.
Ukrepe je sprejela jordanska vlada sporazumno s kraljem Huseinom z namenom, da bi pritisnila na Arafata, ki kljub sporazumu iz leta 1984 z Jordanijo ni še uradno priznal Izraela oziroma zadevne resolucije OZN. Palestinci nanjo ne pristajajo, češ da jim ne priznava pravice do samoodločbe.
Ukrepe jordanske vlade so pozdravili v Izraelu, ostro pa so jih seveda kritizirali prizadeti Palestinci.
Včeraj je predsednik državnega sveta LR Kitajske prišel v Slovenijo
Mikulic in Zhao Ziyang sta se dogovorila o pospeševanju sodelovanja med državama
Verjetno že novembra strokovna konferenca o ekonomski kooperaciji v Ljubljani
LJUBLJANA — Predsednik državnega sveta LR Kitajske Zhao Ziyang je včeraj popoldne s posebnim letalom prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Kitajski premier, ki je na večdnevnem prijateljskem in uradnem obisku v Jugoslaviji, se je zvečer na Brdu pri Kranju pogovarjal s predsednikom izvršnega sveta skupščine SRS Dušanom Šinigojem.
Zhao Ziyang se bo danes dopoldne udeležil pogovora v Smelt. Z jugoslovanske strani je pogovore vodil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc. Ziyang bo nato odpotoval na slovensko obalo, kjer bo med drugim obiskal luko Koper in si ogledal turistično naselje Bernardin. Po ogledu Cankarjevega doma ga bo zvečer sprejel še predsednik predsedstva SRS France Popit.
Visoki gost iz Kitajske bo iz Slovenije odpotoval v četrtek zjutraj.
Predsednik ZIS Branko Mikulič in predsednik državnega sveta LR Kitajske Zhao Ziyang sta včeraj dopoldne v palači federacije izmenjala mnenja o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Sklepni del jugoslovansko - kitajskih pogovorov je potrdil zelo visoko stopnjo prijateljskih odnosov in sodelovanja med državama. Kot so potrdili, v jugoslovansko - kitajskih odnosih ni ovir, sodelovanj« pa je treba še nadalje razvijati in poglabljati. Obojestransko so izrazili pripravljenost, da v prihodnje namenijo vso pozornost razvoju ekonomskega sodelovanja. To se nanaša tako na industrijo in kmetijstvo kot na vse druge sektorje ekonomskega življenja. Preseči bi morali nekatere klasične oblike sodelovanja in začeti novo etapo, ki bo v celoti spremljala visoko stopnjo političnih odnosov. V zvezi s tem so dosegli soglasje, da se bodo sestale različne skupine izvedencev, da bi sodelovanje začrtali na sodobnih temeljih. To se predvsem nanaša na
znanstveno tehnično sodelovanje, skupni nastop na tretjih tržiščih in podobno.
V včerajšnjih pogovorih so posebno pozornost namenili proučevanju vprašanj nadaljnje rešitve blagovne menjave. Obe strani sta predvideli, da bodo v prihodnosti organizirali tudi sestanke na ministrski ravni, da bi tako dali nove spodbude razvoju dvostranskih odnosov in sodelovanja.
Predsednika vlad obeh držav sta podprla zamisel, da bj bila novembra v Ljubljani konferenca o ekonomskem sodelovanju med Jugoslavijo in Kitajsko. Sodelovali bi predstavniki znanstvenih ustanov, ki spremljajo različna gibanja v mednarodnem gospodarskem življenju, in predstavniki delovnih organizacij obeh držav. Konferenca naj bi začrtala nekatere nove poti za prihodnje dvostransko gospodarsko sodelovanje.
Zhao Ziyanga je včeraj sprejel tudi predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani, (dd)
Papež zaključil svoje sedmo potovanje v Latinsko Ameriko
Janez Pavel II. se poslavlja pred povratkom v Rim (AP)
RIM — Papež Janez Pavel H. se je včeraj popoldne vrnil v Vatikan po enotedenskem obisku Kolumbije. Obračun svojega 30. mednarodnega potovanja bo poglavar katoliške Cerkve napravil danes na običajni sredini splošni avdienci. Med pomembnejša papeževa dejanja v pravkar zaključenem obisku pa brez dvoma sodijo poziv gverilcem, naj odložijo orožje; ožigosanje prekupčevalcev mamil, ki da so današnji »trgovci s sužnji«; pozornost do problemov Indijancev, ki sodijo med najbolj zapostavljene prebivalce Zelene celine; vabilo bogatejšim državam, naj pomagajo iz hudih gospodarskih težav manj razvitim; poziv južnoameriškim vladam, naj s pogumnimi reformami omogočijo pravičnejšo porazdelitev dobrin.
Gre za dejanja, ki jih je mogoče uokviriti v dokaj jasen načrt za rešitev vsesetranske krize, v katero so v večji ali manjši meri zašle domala vse države Latinske Amerike. Kot je papež sicer že poudaril v svojih enciklikah, naj bi izhod iskali v reformah, ki naj jih vodi »evangeljski duh«, ne pa »materialistične ideologije«. Pravkar zaključeno je bilo že 7. potovanje Janeza Pavla H. v Latinsko Ameriko, kar dokazuje veliko pozornost katoliške Cerkve za to podcelino. Gotovo ne gre za naključje, saj bo konec tisočletja tu živela približno polovica vseh katoličanov.
Konec vojaškega upora proti filipinskemu režimu
MANILA — Upor proti filipinski vladi Corazon Aquinove se je včeraj zjutraj končal brez krvoprelitja. Ob zori so Arturo Tolentino, ki je vodil upor 300 oboroženih vojakov in njegovi pristaši zapustili hotel Manilo in se vkrcali na vozila, ki jih je dala vlada na razpolago, nakar so jih od-• pel j ali na generalni štab filipinske vojske, kjer sta jih čakala obrambni mnister Enrile in bef generalštaba general Ramos.
Obrambni minister Enrile, ki ga imajo za najmočnejšega človeka se danje vlade, je obljubil upornikom, da vlada ne bo upoštevala upora in da proti njim ne bodo sprejeli ni kakršnega disciplinskega ukrepa. To seveda ne velja za voditelja upora Tolentina.
Slednji se je sestal tudi z nfnistrom za pravosodje Gonzalesom, ki mu je napovedal, da bodo proti njemu uve-
dli kazenski postopek, če se ne bo predsednica Aquinova poslužila možnosti, da ga pomiluje, oziroma, da ne uvede kazenskega postopka.
Politični opazovalci sedaj hvalijo zmerno zadržanje predsednice pa tudi vojske, ki ni takoj posegla, čeprav bi lahko v zelo kratkem času zatrla upor. Podčrtujejo pa tudi, da je oblast Aquinove, čeprav ima široko podporo med ljudstvom, dokaj krhka in postaja čedalje bolj jasno, da je pravi gospodar položaja Enrile, ki pa je preveč premeten, da bi karkoli počel proti Aquinovi, dokler ima slednja tako široko podporo Filipincev. V ta okvir sodijo tudi glasovi, po katerih naj bi Enrile pred nekaj meseci bil že na tem, da z državnim udarom strmoglavi Aquinovo. Takrat baje v resnici ni hotel izvesti državnega udara, temveč le opozoriti Aqui-novo na dejstvo, da je njena oblast krhka.
Eksplozija v Teheranu:
37 ranjenih
TEHERAN — V glavnem iranskem mestu je včeraj zjutraj prišlo do eksplozije, v kateri je bilo 37 oseb ranjenih. Kot je sporočila iranska tiskovna agencija IRNA, počil je peklenski stroj s 15 kilogrami razstreliva v neki gostilni pri Trgu Engelab, v katero običajno zahajajo v jutranjih urah ljudje, ki iščejo dnevno zaposlitev.
Pri eksploziji se je vžgala tudi jeklenka, ki so jo uporabljali v kuhinji gostilne. Med ranjenci jih je 24 utrpelo hujše poškodbe, tako da so jih morali prepeljati v bolnišnico. Eksplozija je povzročila tudi precejšnjo gmotno škodo, saj je poškodovala poleg gostilne tudi bližnje trgovine.
Do trenutka, ko poročamo, ni nobena organizacija prevzela odgovornosti za atentat, iranska tiskovna agencija IRNA pa ga pripisuje ne bolje določenim »agentom svetovnega imperializma«.
ZDA ustvarjajo pogoje za napad na Nikaragvo
NEW YORK — Kot pišejo nekateri dobro obveščeni ameriški časopisi bo Reaganova administracija poleg vojaške pomoči v višini 100 milijonov dolarjev, kj jo je predstavniški dom nedavno odobril an-tisandinističnim silam v Nikaragvi, iz posebnih tajnih skladov centrale obveščevalne službe CIA odobrila nikaragovskim »kontrasom« še nadaljnjih 400 milijonov dolarjev vojaške pomoči.
O vojaški pomoči, ki jo je nedavno odobril predstavniški dom mora sicer formalno sklepati še senat, vendar pa ni nobenega dvoma, da bo omenjeno kongresno telo, v katerem imajo večino republikanci, potrdilo to odločitev predstavniškega doma, ki je bila sprejeta z večino komaj 12 glasov. ZDA bodo tako antisandinističnim silam v prihodnjem letu odobrile za približno pol milijarde dolarjev vojaške pomoči.
Odobritev tako izdatne finančne in vojaške pomoči »obmejni kon-traški bandi«, kot imenuje antisan-diniste, bostonski dnevnik »The Chri-stialn Science Monitor« dokazuje, da bo predsednik zadnji dve leti svojega predsedniškega mandata v veliki meri namenil poskusom destabilizacije, oziroma zlomu sandi-nistične revolucije. Predsednik demokratske večine v predstavniškem domu, demokrat Thomas Foley, po izglasovanju vojaške pomoči anti-sandinistom ni povsem po naključju vzkliknil; »Prešli smo reko Rubikon. Od tod se ni mogoče več u-makniti.«
Nedavna odslovitev Johna Flet-cherja, dosedanjega ameriškega veleposlanika v Hondurasu, ki ga bo zamenjal, kot pravijo predstavniki State departmenta, »nekdo, ki je bolj vešč položaja v tej srednjeameriški državi,« dokazuje, da se Reaganova administracija pripravlja na odločilni sunek proti sandi-nistični vladi. Honduras, v katerem imajo antisandinistične sile večino svojih vojaških baz, je namreč po mnenju ameriških vojaških strategov ključna država za uspeh vojaških akcij proti sandinistom.
Odkar je prišla v Belo hišo Reaganova administracija, je CIA potrojila proračun za tako imenovano skrivne operacije, kot je na primer vodenje podtalne vojne proti Nikaragvi. Izhod teh operacij bo po mnenju komentatorja The Wall Street Joumala ena izmed najpomembnejših preizkušenj tako imenovane Reaganove doktrine.
V zadnjem času je Reaganova administracija povečala pomoč tako imenovanim »antikomunističnim osvobodilnim gibanjem«. Nedavno so se na obisku v Washingtonu mudili predstavniki afganistanskih u-pomikov, administracija je povečala vojaško pomoč angolskemu odpadniškemu gibanju Unita, po nekaterih vesteh naj bi se pripravljala na priznanje mozambiškega odpadniškega gibanja Renamo itd.
Cilj Reaganove administracije torej ni strmoglaviti samo sandini-stov v Nikaragvi, temveč vse tiste režime v deželah v razvoju, ki so po ideoloških kriterijih ameriških konservativcev marksistični in kot taki podaljšana roka Moskve.
Vojna proti Nikaragvi bo, kot pišejo nekateri ameriški komentatorji, poleg tega tudi test o pravilnosti trditev ameriških obveščevalnih služb, da se SZ in Kuba ne bosta neposredno vpletli v spopade v Nikaragvi in tvegali konfrontacijo z ZDA, pa čeprav bi šlo sandinistom »zelo za nohte«.
Očitno gre za zelo nevarno in a-gresivno strategijo, ki utegne odpreti in zaostriti številna nova krizna žarišča na svetu, dolgoročno zaostriti odnose med obema velikima silama in spodbuditi oboroževalno tekmo. Ni naključno, da so celo nekateri ameriški konservativci uvideli nevarnost tako agresivno zastavljene Reaganove doktrine.
Bivši ameriški državni sekretar in direktor CIA James Schlesinger je na primer po odobritvi vojaške pomoči antisandinističnim silam dejal, da »bi bila administracija, zaradi posledic, ki jih prinaša ta sklep, lahko srečna, če bd izgubila te kongresne volitve«.
UROŠ LIPUŠČEK
Vzroki dramatičnega padca vrednosti delnic v New Yorku
NEW YORK — Le nekaj ur potem, ko je ameriško vrhovno sodišče razsodilo, da je Gramm - Rudmanov zor km, ki predvideva avtomatično zmanjšanje državnega primanjkljaja nezakonit, je vrednost delnic na new-yorški borzi dramatično padla. V 6 urah je eden izmed glavnih gospo darskih indeksov, tako imenovani Dom - Jones, padel za 3,25 odstotka, kar je največji enodnevni padec, ki so ga po veliki depresiji v 30. letih, zabeležili na nemgorški borzi. Lastniki kapitala so v 6 urah izgubili 74 milijard dolarjev.
Vrhovno sodišče je na zadnjem zasedanju, ki ga je vodil dosedanji vrhovni sodnik Warren Burger, sklenilo, da tako imenovani Gramm - Rudmanov zakon ni v skladu z ameriško ustavo, oziroma, da zakonodajni oblasti daje nekatere pristojnosti, ki po ustavi pripadajo izvršni oblasti. Zakon namreč predvideva, da bo avtomatično zmanjševanje izvedel generalni urad za proračun, ki deluje pod okriljem kongresa, ne pa izvršna oblast, oziroma administracija. Ome-
njeni zakm je torej padel zaradi jor-malnih razlogov, ne pa zaradi stališča vrhovnega sodišča, da je avtomatično zmanjševanje državnega primanjkljaja.
Pričakujejo, da bo kongres že v naslednjih dneh sprejel dopolnilni zakon o avtomatičnem krajšanju državnega primanjkljaja, ki bo v skladu z ustavo. Gramm-Rudmanov zakon je sicer predvideval, da mora ameriški proračunski primanjkljaj povsem izginiti do 1991. leta. Na osnovi tega zakona so na primer letošnji ameriški proračun zmanjšali za 11,7 milijarde dolarjev.
Med administracijo in kongresom sicer obstajajo velike razlike v ocenah, katere postavke bi bilo potreb-
no znižati, zato da bi dosegli uravnotežen proračun. Reaganova administracija vztraja predvsem pri zniževanju postavk za socialo, zdravstvo in šolstvo, kongres pa vztraja tudi pri zmanjševanju stroškov za Pentagon.
Kljub temu da bo kongres omenjeni zakon v malo spremenjeni obliki sprejel verjetno že čez nekaj dni, pa so lastniki kapitala ocenili, da je politika zmanjševanja državnega primanjkljaja padla in da bo proračunski primanjkljaj, ki bo ob koncu letošnjega proračunskega leta verjetno presegel 200 milijard dolarjev, še naprej naraščal. Splošno prepričanje je namreč, da je naraščanje državnega primanjkljaja eden izmed poglavitnih virov ameriške gospodar-
ske nestabilnosti.
Dow - Jones, ki je' po splošnem mnenju eden izmed najbolj zanesljivih indikatorjev gospodarskih gibanj v ZDA, je sicer zadnje tedne hitro naraščal. Sredi preteklega tedna je njegova vrednost prvikrat v zgodovini presegla vrednost 1900. Doslej drugi največji padec je Dora - Jones doživel pred slabim mesecem dni, natančneje 9. junija, ko je v enem dnevu padel za 45,74 točke (predvčerajšnjim je padel za 61,87 točke).
Dva skoraj zaporedna rekordna padca tega najpomembnejšega ameriškega gospodarskega indeksa po mnenju borznih strokovnjakov, odražata pesimizem lastnikov kapitala glede bodočih gospodarskih gibanj v
ZDA. Borze včeraj kljub rekordnetnu padcu sicer ni zajela panika, vendar pa nekateri najbolj znani gospodarski strokovnjaki sodijo, da napovedujejo ta nihanja slabe gospodarske čase. Borza namreč običajno že predčasno reagira na spremenjene gospodarske cikluse.
Ameriški gospodarski strategi zaenkrat sicer ne predvidevajo niti naraščanja inflacije niti začetka gospodarske stagnacije. Vendar pa je dramatični padec vrednosti Dom - Jonesa povod za zaskrbljenost, še posebej, ker so se po Wall Streetu razširile tudi govorice, da se sedanji pogovori med Mehiko in Mednarodnim denarnim skladom ne premaknejo nikamor in da utegne Mehika razglasiti bankrot, oziroma moratorij na odplačevanje prispelih obveznosti. Glede na to, da so ameriške poslovne banke Mehiki posodile več kot 30 milijard dolarjev, utegne takšna poteza mehiške vlade, povzročiti pretrese tudi na ameriškem finančnem tržišču, (ul)
Na seji deželnega sveta
Odobrili nekaj popravkov deželnega proračuna
TRST — Včeraj zjutraj je zadnjič pred poletno pavzo zasedal deželni svet. Na dnevnem redu je bil letni deželni proračun s smernicami za porazdelitev denarja iz sklada za prihodnji dve leti. Takoj ob začetku zasedanja je bil govor o tržaškem Lloydu, zlasti zaradi izključitve tržaških predstavnikov v upravnem svetu pomorske družbe.
Deželni odbornik za finance Rinaldi je orisal spremembe deželne bilance za tekoče leto in, kot rečeno, za prihodnji dve leti. Deželni odbor bo tako razpolagal z večjimi količinami denarja, ki ga bo črpal iz zastarelih, ozitoma še neizkoriščenih skladov in iz tistega dela proračuna, ki ne zavzema posebne važnosti in nujnosti. V zadnjem času so se namreč pojavile nove finančne zahteve na različnih sektorjih, ki potrebujejo čimprejšnjo rešitev. Več finančne podpore bodo dobile zdravstvene ustanove, proizvodni sektor, ustanove za javna dela, kulturo in poklicno izobraževanje. Iz istega sklada bodo črpali sredstva za boljše institucionalno delovanje Dežele.
Na istem zasedanju je deželni odbor odobril finančni načrt za porazdelitev sredstev za stanovanjsko politiko, na podlagi zakona 457 in z vsemi popravki, ki jih je bilo treba uvesti v zadnjih dveh letih. Popravki predvidevajo v glavnem sanacijo zgodovinskih stavb na vsem deželnem območju, kot tudi ureditev mestnih središč. V slednjih naj bi preuredili za vselitev kakih 650 stanovanj, porazdeljenih v vseh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine. S tem ukrepom se namerava Dežela izogniti divji urbanizaciji in nesmotrnim oblikam gradnje v predmestnih predelih večjih središč.
Finančna sredstva bo pristojna deželna komisija porazdelila v glavnem ustanovam za ljudske gradnje in delno tudi takim občinam, ki se že danes srečujejo s problemom nelogičnega teritorialnega ravnovesja.
Seja deželnega tajništva SSk .
V ospredju načrti deželne uprave in problemi SSG
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je izdalo tiskovno poročilo s prošnjo za objavo. Poročilo se takole glasi:
Nastop poletne vročine v naših krajih zaenkrat nikakor ni zavrl živahnega in zapletenega političnega dela. Na Goriškem se je v glavnem rešila kriza upravno-politične narave, na Tržaškem pa zaenkrat ni izgledov za obnovo večinske koalicije na pokrajini in občini.
Na deželni ravni je vodstvo Slovenske skupnosti udeleženo pri več pomembnih vprašanjih. 23. junija je bil v Vidmu vrh deželnih tajništev in načelnikov svetovalskih skupin večine. Predsednik deželnega odbora Biasutti je poročal o delu, ki čaka deželni svet in odbor pred poletnim premorom.
Predstavil je obširen osnutek preosno-ve deželnih uradov in ustanov, o katerem naj bi se deželni svet izrekel jeseni, ko bo na dnevnem redu tudi vprašanje decentralizacije. Delegacije (SSk so zastopali deželni tajnik Jevnikar, predsednik Terpin in svetovalec Štoka) so obravnavale tudi vrsto odprtih vprašanj. Med njimi je na primer predlog o postavitvi premogovne elektrarne v miljskem zalivu. Slovenska skupnost je izrazila jasno nasprotovanje načrtu iz ekoloških in gospodarskih razlogov. Postavila je tudi vprašanje odnosa strank-članic deželne koalicije do globalne zaščite Slovencev v Italiji, ker se zdi, da se stališča nekaterih sil spreminjajo na slabše.
Dne 7. julija je bil v Vidmu nov vrh s predsednikom deželne vlade Biasut-
Športni ribolov je zdaj mnogim pri srcu
PIRAN — Poletni meseci so nedvomno obdobje, ko se največ športnih ribičev odloča za tako ali drugačno obliko športnega ribolova v morju. Vendar marsikateri ribič, ki se ukvarja s športnim ribolovom vzdolž jugoslovanske obale ne pozna vseh določb, ki urejajo ta sicer privlačni način preživljanja počitnic. S trnki, ostmi, podvodno puško, lahko lovi vsakdo, vendar si mora predhodno zato tudi pridobiti ustrezno dovoljenje oziroma plačati pristojbino. Te pa so po občinah ob jadranski obali različne. V piranski občini so na primer s 1. julijem po štirih letih podražili te pristojbine, tako mora za vsak dan ribolova s podvodno puško jugoslovanski državljan odšteti 5 dinarjev, tuji državljan pa 3 tisoč dinarjev. Za lov s paranganom do 200 trnkov ai z ostjo ob svetilki, ki ima do 200 sveč, pa 500 dinarjev, oziroma 3.500 dinarjev za tujce na dan. Za ribolov z vrvicami, trnki in ribiškimi palicami iz čolna pa je cena 200 dinarjev oziroma 1.500 dinarjev za tujce. Nove cene, ki veljajo v piranski občini, so vskladili s tistimi, ki veljajo v bujski občini, pričakujejo pa, da bi v kratkem morali take cene določiti tudi v izolski in koprski občini. Dovolilnice pa si je moč priskrbeti v turističnih poslovalnicah hotela Piran v Piranu in v Portorožu in v trgovinah, ki prodajajo blago brezcarinskih dajatev, to je v deuty-free shopih Brodokomerča ali Emona-
komerc. Dodajmo še pristojbine za športni ribolov z reške-ga območja. Tu mora vsakdo, ki lovi s podvodno puško na dan odšteti 300 dinarjev ali tisoč dinarjev, če je član jugoslovanskega športnega ribiškega društva. Ostali Jugoslovani pa 500 dinarjev na dan, oziroma 1.700 na mesec. Tujci pa 1.500 din na dan oziroma 5 tisoč dinarjev na mesec. Za druge oblike športnega ribolova pa naj bi na dan jugoslovanski državljani odšteli 100 dinarjev, oziroma 600 dinarjev na mesec, tujci pa 300 dinarjev na dan ali 3 tisoč din na mesec. Povejmo še, da je vsaka oblika ribolova prepovedana v lukah, izjemoma lahko ribolov v pristaniščih dovoli upravljalec luke s soglasjem luške kapitanije in od 1. maja do 31. oktobra tudi na vseh urejenih kopališčih do 200 metrov od obale. To je navsezadnje tudi logično, saj je tam kjer se tare kopalcev tudi manj rib.	(B.Š.)
VIDEM — Deželna komisija je odobrila načrt za združeno delo brezposelnih. Načrt so izdelali na podlogi lanskega zakona o brezposelnosti. Program bodo morali izdelati upravitelji agencije za delo in seveda deželni odbor. Načrt predvideva možnost dela v sodelovanju kmetijske zadruge, zadruge socialne solidarnosti in pobudo za opravljanje služb, ki so socialno koristne.
Neoporečna
zelenjava
VIDEM — Prav v času raznih škandalov na področju prehrambene industrije so v Vidmu odprli novo trgovino, kjer bodo odjemalci lahko kupili sadje in zelenjavo, ki so bili prideleni na najbolj naraven način.
Gre za tako imenovano biološko vr-tvarstvo oziroma za biološko obdelovanje površin, brez vsakršnih kemičnih dodatkov, umetnih gnojil, pesticidov in pospeševalcev rasji. Novo trgovino so v Vidmu odprli včeraj zjutraj, nastala pa je na pobudo skupine raziskovalcev in pod pokroviteljstvom videmske trgovinske zbornice. Tudi ta pobuda spada v okvir akcije »Made in Friuli«, ki zadnje čase vedno bolj pro-dobiva na ugledu tudi izven državnih meja.
Pobudniki seveda upajo na čimbolj-ši odziv odjemalcev in drugih krajevnih trgov, zlasti ker občasno prodajajo biološko neoporečno zelenjavo in sadje na Trbižu in v Huminu, kjer obenem beležijo veliko povpraševanje po tovrstni hrani.
tijem, ki je bil tokrat omejen le na deželne tajnike večine. Na dnevnem redu je bila prva obravnava osnutka deželnega zakona o decentralizaciji, torej o prehajanju pristojnosti od dežele na pokrajine, a tudi na občine, na glavna mesta pokrajin in na gorske skupnosti. Ta osnutek skupno z osnutkom o reformi deželnih uradov, predstavlja eno osrednjih programskih točk sedanje deželne večine. Gre za zahtevno snov, ki jo bodo stranke še ta mesec načelno ocenile, da se septembra začne zakonodajni postopek v deželnem svetu.
Deželno vodstvo Slovenske skupnosti je v tem času opravilo tudi nekaj obiskov pri slovenskem tisku in pri nekaterih ustanovah, saj gre za dolžno, ne zgolj vljudnostno dejanje novega strankinega vodstva. Nekaj takih srečanj si bo še sledilo pred poletnim premorom.
24. junija je v Gorici zasedala enotna delegacija, ki je v glavnem obravnavala način, kako premostiti finančne težave, s katerimi se stalno otepa Slovensko stalno gledališče, ker ga pač osrednje oblasti obravnavajo kot katerokoli gledališko hišo v državi in ne kot izraz narodne manjšine, ki ima dodatne težave zaradi zelo omejenega »tržišča«. Delegacija je sklenila, da ponovno sproži to vprašanje pri osrednjih in deželnih oblasteh. V ponedeljek je že imela prvi sestanek z deželnim odbornikom Carbonejem v Trstu. Prihodnja seja enotne delegacije pa bo posvečena perspektivam tega organizma, o čemer se že dalj časa govori, tudi s kritičnimi ostmi.
Deželno tajništvo
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Prvi sadovi skupnega vlaganja
KOPER - V koprskem Iplasu so konec minulega meseca okusili prve sadove skupnega posla, ki so ga zastavili z italijansko firmo Rollechim iz Vicenze. Na izredno zahtevno tržišče iz Združenih držav Amerike so namreč izvozili prve količine 4,6 tone novega izdelka, to je katalizatorja (aktivne soli, ki pretvarja surovine v želen produkt) za izdelavo anhidrida stalne Ftalne kisline. Sodelovanje med koprskim Iplasom in italijansko Rollechim je pomembno predvsem zaradi skupnega vlaganja Joint Ventchers, ki so ga po dolgoleten prizadevanjih dosegli tudi na jugoslovanski strani. V Iplasovih proizvodnih obratih pri Kopru so namreč namestili najsodobnejšo tehnologijo za proizvodnjo omenjenega katalizatorja, tehnologijo, ki zahteva razmeroma malo dela, ki tudi ni kapitalno intenzivna, po drugi strani pa terja veliko strokovnega znanja, nam je razlagal Žarko Živec, namestnik predsednika prostovoljnega odbora koprskega rplasa. V obeh organizacijah, ki sta se vlagali v posel, računajo, da bodo osvojili velik del ameriškega in vzhodnoevropskega tržišča, dosegli pa naj bi letno proizvodnjo 50 do 80 ton tega katalizatorja.	(B. Š.)
Melodije morja in sonca v povsem novi podobi
PORTOROŽ - Letošnji 9. po vrsti festival Melodije morja in sonca bo prav gotovo ena prvih osvežitev v letošnjih poletnih prireditvah ob slovenskem morju. Gre namreč tudi za nekoliko drugačno obliko tega festivala, ki bo zdaj spominjal vsaj delno na san-remski festival. Poleg jugoslovanskih pevcev in ansamblov zabavne glasbe pa bodo nastopili tudi pevci iz Italije.
Letos bodo melodije morja in sonca trajale tri dni. Prvi večer bo tako na sporedu že čez 10 dni. V četrtek, 17. julija, ko bodo nastopili pevci Darko Domjan, Brajko Ivančič, Majda Arh, Branka Kraner, Elio Pisak in ansambli Jonathan, Top Express in Joker. Gostja tega večera bo Tereza Kesovija. Vstopnina bo prvi večer tisoč dinarjev. V petek 18. julija bo nastopilo drugih osem izvajalcev: Simona Vodopivec, Stane Vidmar, duo Žgur-Antauer, Simona Weiss, Goran Kuzmi-nac, Gino D Eliso in ansambla Big Ben in Gu Gu. Gosta večera bosta slavni
pevec zabavne glasbe Pupo in humorist Gigi Sabani, oba iz Italije. Vstopnina bo ta večer 1.500 dinarjev. V soboto, 19. julija pa bodo nastopili vsi izvajalci še enkrat, tokrat skupaj. Gost večera bo Toto Cutugno, tudi tretji večer naj bi bila vstopnina 1.500 dinarjev. Na festivalu bodo podelili tudi dolg spisek nagrad. Prva nagrada občinstva bo zmagovalcu prinesla 70 tisoč dinarjev, nagrada strokovne žirije pa 7 dni počitnic v portoroškem hotelu Bernardin.	(B.Š.)
VIDEM — Na razstavi umetnin, ki so jih po potresu rešili izpod ruševin in ki je nameščena v Vili Mannin, je tudi izjemno zanimiva freska iz cerkve sv. Lovrenca iz Viluzze di Ragogna.
Fresko so odkrili čisto slučajno na stenah, ki jih potres ni porušil. Po izjemno težavni obnovi so tudi odkrili, da so freske približno iz leta 1000 in so sorodne freskam iz Kanfanara v Istri.
Kozarec vina v taksiju
Tudi v naselju Bernardin prevažajo »vodni taksisti« turiste. Čolnar med drugim vključi v ceno krožne vožnje še kozarec vina, tako da je plovba kar
najbolj prijetna
Philipp Vandenberg
Hetera
Ta krik je deloval kot znak za početek, za seboj je Potegnil še druga dekleta, ki so se čutila izpostavljene enakemu draženju čutov, in nenadoma je vseh sedem kričalo in vreščalo v orgiastičnem zboru: »De me—tra! T>e—me—tra!«
Ves zadihan in prepoten je črnobradi izlil svoje seme na bela marmorna tla. Takoj je prišel hierolant s skodelico ječmena in potrosil po njem zrna, medtem pa tiho mrmral: "Demetra, mati plodnega življenja, vzemi to čisto žrtev kot zahvalo svojih službanikov!«
Besede visokega svečenika so iztreznile Dafne, da je odprla oči. V zadimljeni, razpršeni svetlobi plamenic v telesteriju se je prikazal obraz, strašen, gnusen obraz. Visel je le malo nad njo. Svečenikova brada je bila videti zazkuštrana, različno dolga, na bradi se je ponekad videla celo gola koža. Na desni strani čela pa se je svetlikala kot dlan velika modrikasta pega.
Daine je poznala ta obraz, čeprav je bil v njenem spominu manj iznakažen. V delčku sekunde ji je postalo jasno: morilec iz Maratona! Za Daine ni bilo nikakršnega dvoma, bil je Kalias, zahrbtni baklonosec, ki je tisto noč pred njenimi očmi ubil klečečega barbara; ki tudi njej in
njenemu življenju ne bi bil prizanesel, ko se ne bi bil spotaknil nad perzijskim lokom in zažgal suho travo. Takrat, v daljnem pogledu na gorečo stepo, je mislila, da je Kalias izgubil življenje v ognju — zdaj pa stoji živ pred njo.
S kakšnimi peklenskimi občutki Se je ta stari pohotnež verjetno naslajal ob pogledu nanjo, na njen brezizhodni položaj! Kakšen strašen zločin se je porodil za tem na pol ožganim čelom, medtem ko je potiskal vanjo svoj olisbos? Dafne je čutila, kako se je njeno telo napelo in še pravkar voljno zvijanje je otrpnilo v železno trdoto. Bilo je, kot da bi se ji bila ustavila krv v žilah, samo možgani so še delali.
Dafne se ni premaknila, poskušala je brezbrižno gledati skozi Kaliasa, delala se je, kakor da ga ne pozna; toda vse v njej je vrelo in kipelo. Če bi zdaj skočila pokonci in poskušala zbežati? Kam? Kako daleč bi prišla? Strašni svečenik bi jo dohitel, zabodel bi ji meč v hrbet kot tistemu nesrečnemu barbaru, kot nemočnim žrtvenim živalim. Ne, vzdržati mora, pogledati mora smrti v oči!
Ob teh mislih je Dafne, ki je še vedno ležala gola in otrpla, skoraj zblaznela. Grozni obraz se je še vedno sklanjal nad njo. Zdaj se ji je celo zdelo, da se približuje njenemu, kakor da bi ji iznakaženi svečenik hotel nekaj prišepniti. Njegove oči, zožene s košatimi, temnimi obrvmi, so se zapičile v njene. Dafne je poskušala obrniti glavo na stran; toda gib se ji ni posrečil. Vratne mišice je kratko malo niso ubogale. Namesto tega je široko odprla usta. Dih ji je zastal, maska pred njenimi očmi se je razblinila kot obalni pesek v morskih valovih. Toda v njeno nemoč je prodrl glas, trd kot steklo, in rekel: »Nikoli ne bo prišlo
iz tvojih ust, kar si videla za obzidjem Elevzine. To bi pomenilo tvojo smrt...«
TRETJE POGLAVJE
Jesenski jutranji hlad je še ležal nad mestom, na tisoče Atencev pa se je že gnetlo na Pniksu, široki skalni kupoli nasproti Akropole. Sest rdeče oblečenih leksiarhov je pri vhodu v obzidno območje preverilo vsakega meščana; samo svobodni meščani so namreč smeli sodelovati pri ljudskem zborovanju.
To ljudsko zborovanje, imenovano eklesia, je uživalo med atenskimi moškimi — in samo ti so smeli tja — visok ugled. Tam so namreč pogosto razvneto odločali o državnih zadevah, vsak udeleženec pa je dobil tri obole kot nadomestilo za izgubo zaslužka. Leksiarhi pri vhodu so zategadelj dali vsakemu udeležencu, ki je povedal svoje ime, drobno ploščico. Kdor jo je ob koncu oddal, je dobil svojo dnevnico. Zamudniki in tisti, ki so se predčasno izmuznili, so se morali temu denarju odpovedati.
Okoli 8000 Atencev je ležalo po kamnitih stopnicah ali pa so kratko malo čepeli na tleh, ko se je začelo ljudsko zborovanje. Pntan je dostojanstveno stopil na govorniški oder, kot človek visok kamniti kvader, izmolil pobožno molitev olmpijskemu Zeusu in njegovi hčerki Paladi Ateni ter objavil dnevni red.
Miltiad, ki mu je po smrti polemarha Kalimaha pripadla slava zmagovalca pri Maratonu, se je oglasil k besedi. Belobradi šestdesetletnik je dvignil roko v pozdrav in rekel: »Herete, meščani Aten, naši hrabri možje so premagali barbare in jih pognali v beg. Naj izrečem zahvalo Paladi Ateni!«
Spet neplodno srečanje o usodi krajevnih uprav
LpT še vztraja pri Cecovinijevi kandidaturi za tržaškega župana
Na skupščini pristojnih sekcij KPI
Zaskrbljenost zaradi krize sektorja dizlovih motorjev
Spet neplodno srečanje o usodi tržaškega občinskega in pokrajinskega odbora. Tajniki strank dosedanje koalicije (LpT, KD, PRI, PSDI, SSk in PLI) ter PSI, ki so se spet sestali v ponedeljek zvečer, so v bistvu samo ugotovili, da so si stališča Liste in ostalih sil še vedno zelo nasprotna ter da je v teh pogojih politični sporazum praktično nemogoč. Melonarji vztrajajo pri Cecovinijevi kandidaturi za župana, demokristjani ob podpori ostalih pa so mnenja, da mora na županskem mestu ostati Richetti, ker se je po njihovem mnenju doslej dobro izkazal in ker istočasno pripada pomembni vsedržavni stranki. Ob takem poteku pogajanj je skoraj odveč napisati, da termin lO. julija, ki so si ga postavili tajniki strank za zaključek srečanj, ne velja več in da bo moral spričo tega prefekt sam odločati, kaj pravzaprav narediti. Po vsej verjetnosti bo vladni predstavnik počakal še nekaj časa (mogoče nekaj tednov), v primeru, da občinski in pokrajinski svet ne bosta utegnila odobriti proračuna pa bo primoran imenovati komisarja in kasneje razpisati predčasne upravne volitve.
Melonarski tajnik Staffieri je na ponedeljkovem sestanku ponovil, da župansko mesto pripada LpT oziroma
njenemu predsedniku Cecoviniju, še enkrat pa je dal razumeti, da bo o tej zahtevi dokončno odločala nedeljska skupščina članov tega gibanja. Trenutno vsekakor ni videti, zakaj bi se morala Lista odpovedati županskemu mestu, čeprav ne gre pozabiti, da se melonarji bojijo in torej nočejo predčasnih volitev, za katere pa se (na tiho) ogrevajo demokristjani. Pozornost tržaškega političnega življenja je vsekakor uprta tudi v Rim. Če Cossiga in Fanfani ne bosta uspela utišati polemik med socialisti in demokristjani bo predsednik republike prej ali slej razpisal predčasne politične volitve, kar bi odprlo pot tudi volitvam na Tržaškem.
V ponedeljek je tekla beseda tudi o programih morebitne nove koalicije, čeprav so si vsi na jasnem, da je edino jaboljko spora župansko mesto. Če se bodo pokrajinski tajniki sedmih strank sporazumeli o tem vprašanju, se bodo potem kmalu, če že ne takoj, sporazumeli tudi o programu, ki ostaja itak samo teoretska smernica pri delu upraviteljev. Včeraj so stranke predložile ožjemu delovnemu odboru, ki se ukvarja s to problematiko, svoje predloge in sugestije, zlasti o najbolj spornih točkah, ki so že na prejšnjih se-
stankih razdvajale pogajalce. Tajnik Slovenske skupnosti Harej je tako predložil programsko poglavje o Slovencih v Italiji, ki izključuje vsakršno možnost preštevanja manjšine, za katero pa se kot znano ogreva Lista ob podpori republikancev in liberalcev.
Po neuspelem ponedeljkovem sestanku so nekateri iz vrst petstrankar-ske koalicije postavili v ospredje možnost izvolitve manjšinskega občinskega odbora (brez LpT), ki pa bi bil v teh pogojih samo uvod v predčasne volitve. Za manjšinski odbor pa je vseeno potrebna "rumena luč" melonar-jev, razen če ne bodo vladne stranke in SSk vprašale za "politično pomoč" komuniste.
Na skupščini članov sekcij KPI Tovarne velikih motorjev in Isotte Fras-chini so pregledali produktivni in zaposlitveni položaj v obeh obratih ter še posebej perspektive prehoda lastništva delniškega paketa Isotte Fras-chini od Finmeccanice na Fincantieri. Iz skupščine je jasno izšla splošna zaskrbljenost zaradi usode sektorja dizlovih motorjev srednje in velike jakosti, ki bi terjal veliko angažiranost s strani državnih udeležb, ki pa nasprotno kaže resne znake krize zaradi kopičenja napak industrijske strategije in utrujenosti vodilnih funkcionarjev. Ni mogoče omejevati se na preustroj delniškega paketa, je bilo poudarjeno na skupščini, ampak so potrebni inova-torski posegi za razvoj raziskovalne dejavnosti in za preureditev sektorja na osnovi širokopoteznega strateškega načrta, ki naj izkoristi nove perspektive razvoja popraševanja.
Ob zaključku diskusije je posl. Cuf-faro ugotovil, da obstajajo v Italiji hude zamude glede raziskave, velike neskladnosti v programih državnih udeležb med posameznimi sektorji ter da še vedno ni resnih pobud na trgovinskem področju. Edini resni napor v smeri bodočega razvoja dizlovih motorjev je bil prav simpozij, ki ga je o bodočnosti dizla organiziral tovarniški svet To@arne velikih motorjev.
Boleča točka pa je slej ko prej IRI: predlogi delavstva in izvedencev niso našli ustreznih odgovorov, razen hipotez o preustroju delniškega paketa. Komunisti sicer ne nasprotujejo racionalizaciji lastniškega ustroja obratov tega sektorja, je dejal Cuffaro, nočejo pa, da bi posodobitev programov za dizel potekala v znamenju okrnjenja podjetij, omejevanja produkcije in likvidiranja delovnih mest, kar bi še bolj prizadelo raven zaposlovanja v našem mestu.
Posl. Cuffaro je tudi dejal, da je že pred časom naslovil na pristojnega ministra poslansko vprašanje v tej zvezi. 23. junija je prejel odgovor, ki pa je bil nezadovoljiv in izmikajoč, tako da še vedno ni jasno, kakšni so resnični programi in nameni IRI. Prav zato pa bo toliko bolj važna konferenca o državnih udeležbah, ki jo je deželni odbor napovedal za prihodnjo jesen. Ob tej priliki bodo morali vsi, začenši z vlado in IRI, jasno in organsko orisati svoje namene in programe, sektor po sektorju in obrat po obratu.
Prispevki za kredite obrtniškim podjetjem
Konzorcij za jamstvo kreditov (CONGAFI) je svoječasno sporočil svojim članom, da je dal sklad za Trst potom trgovinske zbornice na razpolago 100 milijonov lir za enkratno znižanje obrestnih mer na vse kredite, ki so jih najela obrtniška podjetja. Rok za predložitev prošenj je sicer že zapadel, a ker obstojajo še določene finančne razpoložljivosti, obstoja možnost vložiti dodatne prošnje še za nekaj dni. Obrtniki, člani konzorcija, si morajo priskrbeti pri denarnem zavodu potrdilo o plačanih obrestih in predstaviti prošnjo na posebnem obrazcu. Uradi SDGZ so na razpolago svojim članom za pripravo in izpolnitev vse potrebne dokumentacije.	7 K
Cepljenje psov proti steklini
Tržaška KZE sporoča, da se bo letno cepljenje psov proti steklini začelo jutri, 3. julija in se zaključilo 2. avgusta. V ta namen je KZE usposobilo v tržaški pokrajini sedem živinozdrav-niških središč : v Trstu - Občinski pesjak, Ul. Orsera 8 ( odprt ob delavnikih od 9. do 12. ure); na Proseku - v klavnici nasproti "Elio Mobili" ( ob ponedeljkih in četrtkih od 14. do 15. ure); v Miljah - avtobusni občinski park ( ob torkih in sobotah od 9. do 10. ure); v Dolini - na Občini (vsak torek in soboto od 11. do 12. ure) ; v Nabrežini - v občinski klavnici ( ob ponedeljkih in sredah od 15. do 16. ure); v Zgoniku -na Občini (ob torkih in petkih od 15. do 16. ure) in v Repnu - na Občini (vsak četrtek od 15. do 16. ure). KZE naprošča vse lastnike psov, naj prinesejo s seboj nagobčnik.
Prošnje za suplence v zgoniški občini
Kdorkoli je zainteresiran v šolskem letu 1986-87 za morebitne suplence učnega osebja občinskih otroških vrtcev in pomožnega osebja (sluginje, kuharice, čistilke, otroške negovalke), lahko predstavi prošnjo na navadnem papirju na občino Zgonik, od 7. julija 1986 do vključno 2. avgusta 1986, z navedbo sledečih podatkov; kraj in datum rojstva; da je italijanski državljan; točna navedba naslova in morebitno telefonsko številko.
Za vzgojiteljice - da je v posesti diplome za poučevanje na pripravni stopnji, ki jo je izdala šola ali inštitut s slovenskim učnim jezikom.
Prijavijo se lahko tisti, ki so dopolnili 18. leto starosti in niso presegli 35. leta, razen izjem, ki jih predvideva zakon.
Podrobnejša pojasnila so na razpolago na tajništvu občine Zgonik.
Nespodbudni, a predvideni podatki ob izteku vpisovanj
Skromnejši vpis v državne vrtce in osnovne šole Upad vpisov tudi na naših nižjih srednjih šolah
Skromnejši vpis v državne otroške vrtce in v osnovne šole: ta dva nespodbudna, a vsekakor predvidena podatka izhajata iz pregleda vpisovanj v prve letnike državnih otroških vrtcev in prvih razredov slovenskih osnovnih šol, ki so se zaključila v ponedeljek. V 18 državnih otroških vrtcih na Tržaškem se je vpisalo skupno 96 malčkov, medtem ko je bilo lani v teh vrtcih ob koncu julijskega vpisnega roka vpisanih 117 otrok. V prve razrede osnovnih šol se je vpisalo 147 otrok, to je 32 manj kot jih je septembra lani prvič sedlo v šolske klopi.
Upad vpisov tako v otroške vrtce kot v osnovne šole je bilo pričakovati. Že sam podatek o skromnejšem številu rojenih v Tržaški pokrajini je v bistvu že pred leti "napovedal" letošnje manjše število vpisov v vrtce. Podob-
Vpis v nižje srednje šole			
ŠOLA	1. r.	skupno skupno	
	86/87	86/87	85/86
Cankar	35	131	142
Sv.C.in Metod	28	105	118
Erjavec	10	57	73
Gregorčič	39	140	151
Kosovel	56	143	140
Levstik	30	112	135
Gruden	31	95	118
SKUPNO	229	783	864
no velja tudi za letošnje vpise v prve razrede. Pred tremi leti je namreč stopilo v prve letnike naših otroških vrtcev 148 otrok. Ti otroci so letos zapustili predšolski pouk in prestopili v šole. Razlika med številom otrok, ki so "absolvirali" vrtec, in vpisom v prve razrede je minimalna, kar potrjuje že nekajletno prakso o skoraj stoodstotnem prehodu naših otrok iz vrtcev v prve razrede.
Z majšim vpisom v prve razrede se je zmanjšalo tudi skupno število naših osnovnošolcev: letos bo slovenske osnovne šole na Tržaškem obiskovalo skupno 920 učencev, to je 60 manj kot lani. Upad števila otrok je bil sorazmerno porazdeljen med petimi didaktičnimi ravnateljstvi.
Kljub dokaj skromnemu vpisu otrok v prve letnike državnih otroških vrtcev, pa je skupno število otrok v teh vrtcih višje od lanskega (letos 313 vpisanih, lani 303). Ta podatek je mogoče razložiti z dejstvom, da je junija zapustilo vrtce prav tako majhno število malčkov (148 - kot smo že prej omenili) kot se jih je vpisalo. Vpisi v otroške vrtce so vsekakor še nepopolni. Toč-nejšo sliko o številu otrok v vrtcih bo mogoče dobiti šele potem, ko bodo znani tudi podatki o vpisih v občinske otroške vrtce (4 v tržaški občini, 5 v devinsko-nabrežinski, 2 v zgoniški in 1 v miljski občini). Ker je v nekaterih občinah mogoče vpisati otroke v vrtce tudi septembra, tik pred začetkom pouka, bo treba počakati na dokončne
Statistično vzeto lanski izidi boljši
Tudi na »klasični« vsi zreli
»Klasiki« so se tudi letos dobro odrezali: izdelali so prav vsi
Z objavo izidov zrelostnih izpitov na klasičnem liceju France Prešeren je padel zastor za letošnjimi maturami na naših višjih srednjih šolah. Kot že prej na poklicnem zavodu Stefan, na znanstvenem liceju Prešeren in na oddelku za geometre, so tudi na "klasični" izdelali vsi kandidati. Z njimi se je število naših "zrelih" maturantov zvišalo na 129.
Izidi zrelostnih matur na klasičnem liceju so bili sledeči:
3. ki. licej: Andrej Dousak (37/60), Marko Feri (54), Erika Fornazarič (57), Marina Furlan (57), Marco Leghissa (54), Cinzia Pečar (54), Viviana Persi (38), Dunja Pertot (45), Ivan Žerjal (43), Maria Zlobec (42).
Po objavi zadnjih izidov je mogoče podrobneje analizirati letošnje zrelostne izpite. Kot rečeno je mature uspeš-
no opravilo 129 kandidatov od skupnih 136. Sedem kandidatov (štirje z učiteljišča in trije s trgovskega tehničnega zavoda) ni izdelalo. Za primerjavo je lani izdelalo skupno 117 dijakov, devet (trije z učiteljišča - privatistke nismo upoštevali - in po dva z znanstvenega liceja, trgovskega tehničnega zavoda in oddelka za geometre) pa jih ni prestalo preizkušnje.
Letošnji povprečni uspeh dijakov, ki so opravili maturo, je bil, globalno vzeto, enak oceni 43,9/60. Lani je bila srednja ocena višja — 45,6/60.
Od posameznih šol se je tudi tokrat najbolje izkazal prav klasični licej s srednjo oceno nad 48/60. Ta uspeh pa še kar precej zaostaja za lanskim, skorajda neponovljivim povprečnim rezultatom 53/60.
Za "klasiki" so se, povprečno vzeto, najbolje izkazali dijaki znanstvenega liceja (45/60), zatem "trgovci" (44,4), geometri (43,5), "učiteljiščniki" (42,3) in dijaki poklicnega zavoda (41). Leto prej so zabeležili na znanstvenem liceju srednjo oceno 47,6/60, na trgovski 46,1, na oddelku za geometre 45,4, na učiteljišču 41,8 in na poklicnem zavodu 41,6.
Letos so izpitne komisije ocenile z najvišjo oceno znanje petih dijakov: štiri sestdesetice" so z znanstvenega liceja, ena pa s trgovskega zavoda. Tudi lani so prav na teh dveh šolah zabeležili edine najvišje maturantske ocene in sicer tri na znanstvenem liceju in prav toliko na "trgovski".
podatke o vpisih v vrtce vse do začetka novega šolskega leta.
V	ponedeljek je potekel tudi rok za vpise v nižje in višje srednje šole. V prve razrede nižjih srednjih šol se je vpisalo skupno 229 dijakov. V prihodnjem šolskem letu bo sedelo v naših nižjih srednjih šolah skupno 783 nižje-šolcev. Lani jih je bilo 61 več, kar dokazuje, da je negativni val upadanja vpisov, ki smo ga v prejšnjih letih beležili v osnovnih šolah že pljusknil do nižjih srednjih šol.
V	prve razrede višjih srednjih šol se je vpisalo 236 dijakov (9 na klasični licej, 61 na znanstveni licej, 83 na tr-
govski zavod, 12 na oddelek za geometre, 17 na učiteljišče, 3 na oddelek za vzgojiteljice in 53 na poklicni zavod). Konec junija je uspešno opravilo zaključne izpite na nižjih srednjih šolah skupno 286 dijakov. Priliv dijakov iz obvezne šole na višjo srednjo je torej 82-odstoten. Skupno število višje-šolcev bo znano šele po popravnih izpitih;
Ob vpisu so morali letos starši ob-veznošolskih otrok in višješolci predložiti tudi obrazec o izbiri oziroma ne-izbiri šolskega verouka. Podatke o izbiri na naših šolah bodo objavili v prihodnjih dneh.
Vpis v državne otroške vrtce
OTROŠKI VRTEC	1.letnik 1986/87	skupno 1986/87	1. letnik 1985/86	skupno 1985/86
Sv. Jakob	7	20	5	14
Škedenj	1	8	4	9
Sv. Ana	2	15	2	11
Lonjer	.	5	16	6	14
Barkovlje	8	15	6	13
Opčine	16	50	15	50
Bazovica	10	22	5	24
Gropada	2	15	8	17
Trebče	4	12	4	9
Prosek	7	26	14	31
Križ	1	16	8	20
Repentabor Dolina	7 4	17 16	5 9	13 18
Mačkolje	1	7	2	7
Domjo	6	12	6	14
Ricmanje	6	18	6	16
Boršt	4	7	3	5
Boljunec	5	21	9	18
SKUPNO	96	313	117	303
Tako septembra v		osnovnih šolah		
OSNOVNA ŠOLA	1. razred 1986/87	skupno 1986/87	1. razred 1985/86	skupno 1985/86
Sv. Jakob	8	41	9	43
Sv. Frančišek	3	20	0	24
UL Donadoni	»	6	28	4	33
Škedenj	1	17	7	18
Sv. Ana	6	32	7	35
Sv. Ivan	8	53	12	54
Barkovlje	4	28	5	23
Rojan	O	28	1	32
Katinara	•5	36	7	40
Opčine	16	99	18	109
Bazovica	8	38	5	37
Gropada	3	17	6	22
Križ	6	27	5	26
Trebče	1	12	0	15
Prosek	9	62	12	62
Repentabor	5	29	6	31
Nabrežina	9	27	7	26
Devin - Sesljan	7	31	7	33
Cerovlje - Mavhinje	0	8	1	14
Slivno - Šempolaj	2	34	9	35
Zgonik - Salež	11	44	9	48
Gabrovec	0	9	0	8
Briščki	0	3	2	4
Dolina	6	37	9	38
Mačkolje	1	17	4	24
Domjo - Ricmanje	6	47	11	48
Boršt	0	17	4	22
Pesek	4	8	0	5
Boljunec	6	40	11	40
Milje	6	31	1	31
SKUPNO	147	920	179	980
Izjava obrambnega ministra Spadolinija
Italijanska vojska nima nič skupnega z nostalgičnimi prireditvami ob fojbi
Protest sindikatov proti ravnanju vodstva štivanske papirnice
Komunistični poslanci Baracetti, Cuf-faro in Cerquetti so pred meseci naslovili na obrambnega ministra Spa-doiinija parlamentarno vprašanje v zvezi s shodi in z manifestacijami na bazovski fojbi, na katdrih so večkrat sodelovali tudi pripadniki zveze nekdanjih vojakov »Federazione grigio-verde«, nekajkrat pa tudi nekdanji »ar-diti«, pristaši Mussohnijeve salojske republike. Večkrat je šlo za politično zelo dvoumne shode, v nekaterih primerih pa smo bili priča pravim nostalgičnim izpadom v čisto protijugo-slovanskiem oziroma protislovenskem duhu in to prav na meji, ki je postala simbol sožitja in prijateljstva med sosedi. Podobna shoda sta Mia na sporedu septembra in oktobra lani, ko so se v Trstu in ob fojbi zbrali bivši »arditi«, zveza »grigioverde« pa je potem dolgo časa skrbela za dviganje zastav na Trgu Unita, od časa do časa pa se oglaša tudi v krajevnem italijanskem dnevniku. Proti tem shodom je večkrat, kljub notranjim razhajanjem, nastopil pokrajinski antifašistični odbor, protesti pa so prišli tudi iz vrst slovenske in italijanske demokratične javnosti. Poslanci KPI so zahtevali od obrambnega ministra
Kampanja v podporo vojaškemu oporečništvu
Tržaške katoliške organizacije prirejajo tudi v Trstu vsedržavno kampanjo za nov zakonski osnutek, ki bi dovoljeval vojaško oporečništvo in u-rejal torej možnost civilne namesto obvezne vojaške službe. Prebivalstvo, ki se strinja s tem, lahko podpiše peticijo, naslovljeno na Obrambno ministrstvo. S tem želijo prej omenjene organizacije spodbuditi parlament k izglasovanju zakona, ki bi ukinil sedanji zakon št. 772.
Pobudniki vsedržavne kampanje zahtevajo, da bi državni organi priznali vojaško oporečništvo kot osnovno pravico človeka in da bi civilno službo upoštevali z enakimi merili kot vojaško. Obenem zahtevajo, da bi bila civilna služba povsem ločena od vojaške, torej neodvisna od Obrambnega ministrstva. Uresničitev takega zakona bi nedvomno odločilno pripomogla k boju preMvalstva za mir in sodelovanje med narodi.
Praznik Unita in Dela pri Briščikih
Pristaniška sekcija KPI V. Vidali Pripravlja v Športnem centru prista-niščnikov pri Briščikih praznik Uni-ta in Dela. Prireditev bo od jutri do nedelje, z začetkom ob 17. uri. Vse večere bo igral ansambel »Lo Zo-diaco«. V soboto ob 19.30 bo pel mladinski partizanski pevski zbor »Finko Tomažič«, v nedeljo pa bo ob isti uri govoril Ugo Poli, pokrajinski tajnik KPI.
V ponedeljek je organizatorjem de-vetega miljskega Festivala gledališča mladih vreme krepko ponagajalo. Le predstava »Otello« gledališke skupine L’Arcimboldo del Teatra di Pa-trizia Filippi je potekala kot predvideno v telovadnici Pacco ob 18.30. Naslednjo predstavo »Cenere« skupine Nuovo Teatra Kismet iz Barija so morali zadnji trenutek premestiti s Trga Marconi v telovadnico Pacco, kar je povzročilo precejšnjo zamudo. Mladinska gledališka skupina Tabor mladih — Vesna pa je morala zaradi slabega vremena odpovedati svojo »Kresno noč«. Poleg tega je moral komorni ansambel glasbene šole »G. Tartini« izvajati svoj program P°d neprimernimi oboki gostišča na Trgu Marconi, medtem ko je morala tudi Miljska folklorna skupina skrčiti svoj program ter ga izvajati kljub rahlemu pršenju.
Skupina L’Arcimboldo del Teatra di Patrizia Filippi je predstavila predelano verzijo Shakespearovega Otella. Junakinja predstave je marljiva šivilja, ki s pomočjo svojega delovnega orodja spremeni in izvirno obdela življenje junakov slavnega angleškega avtorja.
Komorni ansambel glasbene šole
mnenje o teh shodih ter ga istočasno vprašali ali namerava potrditi prepoved, da bi na takih shodih sodelovali redni vojaški oddelki.
Minister je v odgovoru podčrtal, da niso imeli omenjeni shodi nikoli uradnega značaja in da je šlo torej dejansko za izključno zasebne pobude organizacij in združenj nekdanjih vojakov. Priznal je, da so se oktobrske manifestacije poleg bivših beguncev, po rodu iz Istre in z Reke, udeležili tudi nekateri bivši pripadniki salojske republike ter dodal, da je ta potekala brez vojaške prisotnosti. Obrambno ministrstvo bo vsekakor tudi vnaprej pazilo in čuvalo, je dodal Spadolini, da ne bodo razvrednoteni ideali miru, svobode in demokracije, na katerih temelji italijanska republika, ki je nastala na žrtvah ter na boju osvobodilne vojne.
Pokrajinsko tajništvo KPI je v tiskovnem sporočilu pozdravilo to ministrovo stališče ter izrazilo zadovoljstvo, da je Spadolini tako jasno razlikoval antifašistični boj in vrednote, na katerih temelji italijanska republika, od delovanja organizacij, kot je npr. »Federazione grigioverde«. V teh organizacijah, podčrtuje komunistično
Uprava Otroške bolnišnice Burlo Garofolo se sprašuje, kdo ji koplje jamo in čemu si nekateri tako prizadevajo, da bi ta zdravstveno raziskovalna ustanova v jamo tudi padla. Z drugimi besedami se sprašujejo, kako to, da padajo na upravo Bur la ostre in javne obtožbe tratenja z denarjem v bolnišnici, ki je po mnenju marsikoga prevelika za tistih nekaj nosečnic, dojenčkov in otrok, ki jih
»G. Tartini« sestavljajo flavtist Daniele Parcile, oboistka Irena Pahor, violinist Paolo Veronese in violonče-listka Simona Slokar. V okviru miljskega festivala je ansambel izvajal skladbe Tartinija, Besozzija, Mysh-večeka, Mozarta in Ha-gdna.
vodstvo, sodelujejo tudi tisti, ki so se svoj čas opredelili proti demokraciji in se borili ramo ob rami z nacističnim okupatorjem.
Deželna komisija o vprašanju zadrug
Deželna komisija za zadružna vprašanja, ki se je včeraj sestala v Vidmu, je sprejela štiri načrte zadružnega dela za obdobje 1986-88. O sklepu deželne komisije se bodo do 11. julija izrekli na uradu za delo, nato bo načrte vzel v pretres deželni odbor.
Na včerajšnji predstavitvi načrtov je odbornik Turello podčrtal pomen zadružnega dela v luči vključevanja mladine in drugih brezposelnih v produkcijo. Deželna komisija je tako sprejela načrt za splošno delo v zadrugah, za ustanovitev kmetijskih zadrug na osnovi deželnega zakona 49 in za ureditev zadrug socialnega pomena. Poleg tega pa je sprejela še poskusno zadružno akcijo, ki bo nudila posebne vrste socialnih servisov, kot to predvideva poseben normativ EGS za boj proti revščini na alpskem območju.
»senilna« tržaška pokrajina še premore. (V dobrem desetletju je število novorojenčkov padlo z 2.900 na 1.600 letno).
Morda so prav zaradi tega neizrečenega prepričanja, da jim misli kdo odvzeti tisto, za kar so se borili vsaj od petdesetih let dalje, sklicali v Burlu tiskovno konferenco, ki so se je udeležili med drugimi tudi predsednik Otroške bolnišnice Mario Ber-
v Miljah
Skupina Nuovo Teatra Kismet iz Barija se je v svoji predstavi »Cenere s pomočjo pravljice o Pepelki usmerila v raziskovanje raznih oblik plesnega in scenskega izražanja, ki se v njihovi predstavi rojevajo iz neposrednega odnosa z zvoki in glasbo.
Tržaški odseki sindikatov FNLE -CGIL, FLAEI - CISL in UILSP - UIL so naslovili na upravo štivanske papirnice odprto pismo, v katerem izražajo svoje nezadovoljstvo do vodstva papirnice, ki ni še rešilo problemov električarjev v službi pri termo-električni centrali štivanske tovarne.
V	svojem pismu so sindikati pod črtali dejstvo, da je tudi obnova skupno delovne pogodbe še vedno v krizi zaradi vodstva papirnice, ki se rado požvižga tako na delavce kot na sindikate. Še pred kratkim je namreč uprava na lastno pest sprejela nov organizacijski načrt, ne da bi o tem obvestila predstavnike delavcev. Zaradi tega se tovarniški svet ne bo udeležil seje z upravo, ki je bila najavljena za danes, sindikati pa zahtevajo takojšnje sklicanje novega skupnega srečanja.
Zbor iz Mačkolj gostoval v Dvorih nad Izolo
V	petek, 4. julija, je v Dvorih nad Izolo gostoval mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj. Pevci so vrnili obisk tamkajšnjemu moškemu zboru Janko Premrl - Vojko, ki je sodeloval na Prešernovi proslavi v Mačkoljah. V Dvorih so domačini pri-
če ter ravnatelja zdravstvenega in znanstvenega oddelka Burla, prof. Dardi in prof. Nordio.
Predsednik Berce je zelo obširno in s stalnim navajanjem tehničnih podatkov predstavil stanje in delovanje Otroške bolnišnice, ki si je z dolgoletnim in neutrudnim delom priborila vsedržavni ugled, tako da jo je celo Ministrstvo za zdravstvo izbralo kot predstavnico Italije v organizaciji zdravniške službe v Mozambiku. V Tržaški otroški bolnišnici pa se lahko ponašajo tudi s posebnimi zdravstveno - raziskovalnimi oddelki, kot sta hematološki oddelek, kjer zdravijo krvnega raka, t.j. levkemijo s presaditvami kostnega mozga, ali elektrofiziološki oddelek za rehabilitacijo fizično prizadetih otrok.
Vse to, poleg vsakodnevnih zdravniških in ambulatorijskih posegov (Burlo krije med drugim tudi 50 odst. pokrajinske ginekologije in dobršen del izvidov TAC za KZE) pa seveda stane. Stane veliko, čeprav ne ogromno, kot je dokazal tudi prof. Longo v svoji študiji o odnosu med realnimi stroški bolniškega servisa in finansiranjem, ki ga Burlu odmerja deželna uprava.
Deželna uprava razdeli letno kakih 280 milijard lir za »zdravstvo«. Od teh jih Burlo odščipne 26, čeprav bi jih potreboval vsaj 35,5. Dobrih 70 odst. te vsote gre za plače 920 uslužbencev, ostalo pa služi za nakup strojev in zdravil ter za finansiranje raziskav, brez katerih bi Burlo izgubil tudi svoje ime in funkcijo Raziskovalnega inštituta. Kar preostane, ni veliko, večkrat je celo nezadostno, vendar je po mnenju deželne uprave vse preveč glede na število »zasedenih postelj«, s katerimi izračunajo, kolikšno vsoto javnega denarja bo dobila vsaka bolnišnica ali KZE v deželi. V Burlu, kjer so se odločili za sistem »day hospital« (npr. samo za izvide ne prespiš v bolnišnici), pa je »zasedenih mest« res sorazmerno malo. Poleg tega pa deželna uprava ospo-rava Burlu, da ima tudi preveč prostora in uslužbencev glede na prebivalstvo tržaške pokrajine, zaradi česar so v bolnišnici ostali kratko malo brez besed. »S tem nam nočejo priznati deželnega pomena,« je izjavil predsednik Berce, nakar je še dodal: »Pozabljajo, da krijemo tudi 50 odst. deželne pediatrije, da prihaja dobršen del naših pacientov iz drugih pokrajin F-JK in celo iz Veneta. Standard, ki ga nudimo tako otrokom kot staršem, pa nima kaj zavidati uglednejšim evropskim »kolegom«.
Javna razprava o posledicah Černobila
Pokrajinski odbor za obveščanje o radioaktivnosti vabi na javno konferenco z naslovom: Dva meseca po Černobilu — posledice in vprašanja. Razprava bo v Časnikarskem krožku jutri ob 18. uri. Na njej bodo sodelovali strokovnjaki s področja zdravstva, biologije in kemije.
redili slovesnost ob dnevu borca in v kulturnem programu, ki se je odvijal v prosvetnem domu sredi vasi, so nastopili mladi recitatorji, domači pevci in gostje. V imenu zbora KD Primorsko je gostitelje pozdravil predsednik David Stepančič in jim v spomin poklonil platno slikarja domačina.
Koncert proti jedrskim centralam
Tržaški protijedrski odbor prireja danes zvečer koncert, ki bo obenem tudi manifestacija proti jedrskim centralam. Koncert se bo pričel ob 20. uri na Trgu Unita, kot glavna skupina pa bodo nastopili The Gang. To so italijanski izvajalci rock-reggae glasbe, ki so svoje vzornike imeli v angleaki skupini Clash. Kot predsku-pina bodo nastopili Marvin Group. Vstop je prost.
Operetni nokturno Lebarju v spomin
Tržaška avtonomna turistična in le-tomščarska ustanova prireja v ponedeljek, 14. julija, na Gradu sv. Justa operetni nokturno. Sestavljale ga bodo operete madžarskega skladatelja Franza Lebarja od »Vesele vdove« do »Judite«. Spektakel, ki bo obudil dogodke in uspehe iz Lenharjeve-ga življenja, nosi naslov: »Svet je lep«. V režiji Maria Licalsija se nam bodo v namišljenem salonu predstavili najboljši izvajalci: igralka Lidija Kozlovič, operetni pevci Daniela Mazzucato, Tiziana So jat, Nicoletta Curiel, Max Rene Cosotti ter pianist Roberto Negri in flavtist Bruno Da-pretto. V predstavi bodo oblečeni v obleke Lebarjevega časa. Predprodaja kart je pri agenciji UTAT v Pasaži Protti.
Podtaknili požar
Zakaj so se neznanci znesli nad motorjema, parkiranima na pločniku v Ul. Filzi, oziroma v Ul. Rossetti, še ni jasno, ostaja pa prepričanje gasilcev, da sta vozili zgoreli, ker je nekdo podtaknil ogenj. Najprej je (v noči od ponedeljka na torek) začelo goreti ob 4. uri zjutraj motorno kolo marini, ki ga je še neznani voznik parkiral na pločniku v Ulici Filzi, pred trgovino »Supermercato della calzatura«. Preden so priMteli gasilci, so plameni uničili tudi desno stran fiata 127 (TS 256200), ki je bil parkiran zraven, čez 25 minut je zagorel na pločniku v Ul. Rossetti pred poslopjem s hišno številko 25 še motor gilera 250. Plameni so poškodovali tudi bližnjo vespo. Policijski a-genti so uvedli preiskavo, da M odkrili neznanega požigalca.
Padla s postelje: pridržana prognoža
Včeraj zjutraj ob 8. uri so na nevrokirurški oddelek katinarske bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo 81-letno upokojenko Paolo Miloch, ki živi v domu za ostarele v Ulici U-baldini v Miljah. Kot kaže po prvih informacijah, je priletna ženska med vstajanjem nerodno padla s postelje in se hudo udarila v glavo. Policija v bolnišnici meni, da za nesrečo ni nihče kriv, vso dokumentacijo pa je vsekakor izročila policijskemu komisariatu v Miljah.
Huda nesreča na delu
Na delovišču v Ulici Valmaura 79 se je včeraj popoldne hudo ranil 53-letni delavec Armando Nadaldn iz kraja Precenicco blizu Vidma. Iz še nepojasnjenih razlogov je izgubil ravnotežje in padel z zidarskega odra nekaj metrov nižje, pri čemer si je zlomil stegnenico in se udaril v glavo. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice s prognozo okrevanja v 60 dneh. Nadalin je zaposlen pri gradbenem podjetju Grassetto iz Padove.
SKD Slavec Ricmanje - Log izreka sožalje družini Berdon ob izgubi sina Viljama.
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Sv. Cirila in Metoda izrekajo iskreno sožalje staršem in sorodnikom ob izgubi sina in našega učenca Sergija Crevatina.
Spored mednarodnega Festivala gledališča mladUi
ob 10.30 — v Beneški hiši	...
Srečanje s predstavnikom Ministrstva za turizem in kulturo dr. Giorgiom Punzom ob 14 00 — v poletnem centru San Rocco
Mara Baron«: SI CONTA E SI RACCONTA ob 17.30 — v Beneški hiši
Giovanni Belgrano bo predstavil knjigo Sergia Liberovicija 11 grande chiasso (ed. Ricordi) ob 18.30 — v telovadnici Pacco
Theatre du Tilleul iz Dvvorpa (Belgija): CRASSE TIGNASSE (premiera v Italiji)
ob 19.30 — v parku Europa	. ,	„ „
GLASBA MLADIH: Pihalni orkester glasbene sole G. Tartini iz Trsta (Mozart, Beethoven, Tocchi) ob 20.30 — GLASBENI KOTIČEK z godbo na pihala Filarmonica di Santa Barbara ob 21.30 — na Trgu Marconi
Teatro delle Pulci iz Pize: MADRI! ob 23.00 — v parku Europa
Compagnia Drammatico Vegetale iz Ravenne: SIRENAE
Težave in skrbi uprave Otroške bolnišnice Burlo Garofolo
Pomanjkljiva podpora deželne uprave zdravstveno-raziskovalnemu inštitutu
Dež prekrižal načrte Festivala gledališča mladih
gledališča
ROSSETTI
Festival operete POLETJE '86 Do 14. avgusta bodo na sporedu: LA BAJADERA, LA ČASA DELLE TRE RAGAZ-ZE in AL ČAVALLINO BIANCO.
Uvodna predstava bo Kalmanova »La Baiadera«. Ponovitve v soboto, 12. 7., ob
20.30	in v nedeljo, 13. 7., ob 18. uri. Dirigent Janos Sandor, režiser Giorgio Press-burger. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča.
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE SOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
kino
ARISTON - 21.30 Hannah e le sue so-relle, ZDA 1986, r. Woody Allen, i. Woody Allen, Mia Farrow.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Nick lo scatenato, dram., ZDA 1984: r. Bob Clark; i. Sylvester Stallo-ne, Dolly Parton.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Excalibur, fant., ZDA 1981, 136'; r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina Inhibition, porn. □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 La časa in Hell Street, srh., ZDA 1985, 100'; r. Michael Winner; i. R. Kelly, D. Bro-oks.D
EDEN - 15.30, 22.00 Marina’s Animals in II cavallo della ninfomane, porn.,
EXCELSlOR I - Danes zaprto.
FENICE - Danes zaprto.
MIGNON - 17.00, 22.15 The Blues Brothers, kom., ZDA 1980, 120'; r. John Landis, i. J. Belushi, Dan Aykroyd, □
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 007 Ber-saglio mobile, akc., VB 1983, 120'; r. John Glen; i. Roger Moore, Grace Jones.
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Starman, fant., ZDA 1984, 115’; r. John Carpenter; i. Jeff Bridges, Karen Allen.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 18.00, 22.00 Pink Floyd The Wall, VB 1982, 90'; r. Alan Parker.
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi dopusta.
RADIO - 15.30, 21.30 II profumo del pec-cato, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Darujte v sklad
Mitje Čuka
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-
REGGIO CALABRIA-CATANIA-
SIRAKUZE-PALERMO-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA Odhodi iz Trsta
4.28	H/K Benetke
5.20	K Benetke
5.50	H Benetke
6.17 B Mestre-Turin; spalni vagoni Moskva-Turin (samo ob petkih od 6.6. do 26.9.86) □
6.22 K Portogruaro (1)
6.48 H Benetke-Rim; spalni vagon Moskva-Rim (2); 1. in 2. razred Zagreb-Benetke; pogradi v 2. razredu Varšava-Rim (5)-Budim-pešta-Rim (6).
8.06	E Benetke
9.00	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke
10.25	B Mestre-Rim *
12.37	E Benetke
13.45	K Portogruaro
14.45	E (Triveneto) Benetke-Bologna-Firence-Rim-Neapelj-Catania-Sirakuze-Palermo-Reg-gio Calabria (pogradi v 1. in 2. razredu za Catanio in Palermo; pogradi v 2. razredu za Reggio Calabrio in od 25.7. do 7.9.1986 tudi za Sirazuke)
16.10	E Benetke - Milan
17.15	H Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razred za Lecce)
17.25	K Benetke
18.22 B Benetke (§) (3)
18.42 K Benetke
19.25	K Portogruaro (avtobusni nadomestni servis) (7)
19.38	E (Simplon, express) Mestre-Rim-Milan-Domodossola-Pariz (pogradi v 1. in 2. razredu Trst-Pariz; pogradi v 2. razredu Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
20.26	H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin-Geno-va-Ventimiglia (pogradi v 2. razredu Trst-Turin, spalniki in
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi
jutri, 10. t. m., ob 18. uri
na otvoritev
razstave
VIDE SLIVNIKAR
slike
razna obvestila
Grafična delavnica ATELIER — Nabrežina prireja intenzivne tečaje grafike v juliju in avgustu. Za informacije pokličite vsak ponedeljek od 16. do 19. ure, ob četrtkih in petkih od 17.30 do 19. ure na tel. št. 040/200085.
Uradi SKGZ bodo poslovali s sledečim urnikom: ponedeljek-petek od 8. do 14. ure ter v soboto od 8. do 13. ure.
čestitke
Včeraj je praznoval v Dolini 60. rojstni dan DRAGO SLAVEC. Vso srečo mu želita dolinska fantovska in dekliška.
SKD in MK I. Gruden ter ŠD Sokol iskreno čestitajo svojim članom in sodelavcem, ki so uspešno opravili maturo oz. vzgojiteljski izpihIRENI RADE-TIČ, BOGOMILI PERDEC, KATJI LE-GIŠI, LARI LUPING, ADRIJANI PER-TOT, SAŠKI PERTOT, MARTINI SVETLIČ, TAMARI UŠAJ, ALEKSU GRUDNU. MARTINU UŠAJU, MARKU KLANJŠČKU, TANJI LEGIŠI, FABIJU PAHORJU, MILENI JAZBEC in CAR-MEN PIERI.
Danes juaznuje svoj 66. rojstni dan ALJOZ ŽERJAL (Gigi). Iz vsega srca mu voščijo žena Vlasta, sin Slavko z ženo Mileno ter vnuka Igor in Nataša.
Ob uspešno končani maturi na DTTZ Ž. Zois čestitamo TAMARI KOCIJANČIČ Samoa, nona Ika in družina Mau-ro.
KD Slavec čestita svojima članoma DAMIJANI ROMANO in ALEKSANDRU CORETTIJU ob uspešno opravljeni maturi in jima želi obilo uspeha v življenju.
Ob razveseljivi diplomi čestitajo MONIKI ŠTURMAN starši, bratca in vsi ostali, ki jo imajo radi.
Na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu je z odliko opravila maturo
TANJA LEGIŠA
Iskreno ji čestitajo nona Marija, strici in tete, bratranci in sestrični.
Uspešno si je pridobila višješolsko diplomo
TAMARA KOCIJANČIČ
Novopečeni knjigovodkinji čestitata Keto in družina Meneghetti.
razstave
V	TK Galeriji razstavlja grafike in lesene objekte Franko Vecchiet.
V	galeriji Cartesius je na ogled skupinska razstava 36 slikarjev naše dežele. Razstava bo odprta po običajnem urniku do sobote, 12. julija.
Na Trgu Unita v kavarni "Caffe de-gli specchi" razstavlja do 22. t. m. slikar Mirano Marizza.
včeraj-danes
Danes, SREDA, 9. julija
VERA
Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.30 — Luna vzide ob
7.10	in zatone ob 22.47.
Jutri, ČETRTEK, 10. julija
LJUBICA
PLIMOVANJE DANES: ob 5.36 naj-nižje -63 cm, ob 12.29 najvišje 34 cm, ob 17.43 najnižje -7 cm, ob 23.09 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,3 stopinje, zračni tlak 1013,5 mb rahlo pada, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 43-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja
23,8	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Monica Muggia, An-drea Casalatina, Francesca Sponza, Stefane Maganja, Enea Allen Chersicola, Francesco Rieppi.
UMRLI SO: 58-letni Mario Crovetti, 34-letni Roberto Miraz, 83-letna lolanda Delle Grazie, 93-letna Francesca Lipolt, 84-letna Assunta Falzone, 69-letni Antonio Vlacci, 68-letni Danilo Simčič, 67-let-ni Ermenegildo Donda, 59-letni Angelo Miotto, 72-letna Ida Biloslavo, 79-letna Ada Baldan, 78-letna Marcella Giugovaz.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. dei Soncini (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored 1 (Milje), Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1.
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
OPČINE (tel 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Elder in Dariju se je pridružil MATEJ
Srečnima staršema čestita, malemu Mateju pa želi vso srečo v življenju
Slovensko stalno gledališče
_____________izleti______________
SPDT prireja v nedeljo, 13. t. m., izlet na Srednjo Pončo, 19. in 20. t. m. izlet na Hochstad v Lienških Dolomitih. Vse podrobnosti bodo še objavljene.
Društvo slovenskih upokojencev priredi v sredo, 16. t. m., izlet v Benečijo z obiskom društva^ I. Trinko in ogledom zanimivosti v Čedadu. Iz Čedada se bomo vozili mimo Sovodenj do koče Pe-lizzi pod Matajurjem, kjer bo kosilo. Ob povratku bi zavili še na Staro goro in od tod domov. Vpisovanje danes, 9. t. m., od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
prispevki
V	spomin na Evgenijo Brišček vd. Fer-luga darujeta družini Gabrijel in Edi Ferluga 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 10. obletnici smrti Marije in Josipa Tenceja darujeta hči Mila in Edi z družinama 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob Karla Grgiča daruje družina Grgič (Padriče 66) 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Borisa Starca darujeta Ljubo in Margerita 20.000 lir za ŠD Kon-tovel.
Albina Bavčar daruje 1.000.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Borisa Starca in Jurija Grlička darujeta Marta in Pjerin Cesar 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 30. obletnici smrti Ivana Rijavca in 25. obletnici smrti žene Emilije darujejo hčere in vnuki 110.000 lir za Sklad M. čuk.
Ob proslavi Trubarjeve 400 - letnice v Bazovici daruje osnovna šola 100.000 lir za Sklad M. čuk.
Ob 10. obletnici smrti Alojza Daneua darujejo žena Bernarda, hčere Irene in Nadja 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah, 25.000 lir za SKD Tabor, 25.000 lir za Skupnost družina Opčine in 25.000 lir za sklad M. Čuk.
V	spomin na Karla Grgiča daruje Tončka Grgič (št. 72) 10.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Karla Grgiča daruje družina Kalc (Padriče 8) 20.000 lir za KD Slovan.
V	spomin na Ido Grilanc darujeta sestri 100.000 lir za dvorano na Kontovelu in 50.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na vnuka Uroša darujeta nona in nono 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob poravnavi članarine daruje Edvin Krečič. 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Izžrebane številke loterije festivala KPI
V ponedeljek, 7. julija so na festivalu komunističnega tiska v Boljuncu izžrebali naslednje številke velike loterije. Prva nagrada — šestdnevno potovanje v Prago in Bratislavo za dve osebi — gre lastniku številke 3207. O-stale izžrebane številke po vrstnem redu so : 2173, 4310, 5048, 2088, 3433, 2119, 5963, 4286 in 4588. Po osmih dneh pridejo v poštev rezervne številke: 3957, 3143, 4871, 0148, 5659, 0284, 5461, 3723, 5708 in 3157. Za informacije telefonirati na št. 232223.
_________mali oglasi_________________
JADRALNI KLUB ČUPA prodaja po zelo ugodni ceni motorni čoln rio 410 z vgrajenim motorjem (2.000.000 lir). Ogled in informacije na sedežu v Seslja-nu.
V BLIŽINI AMBULANTE živinozdravni-ka na Proseku se je izgubila muca belo-sive barve z rumenimi očmi. Tel. 040/421933.
OBRTNIŠKO PODJETJE išče kvalificiranega elektrikarja z opravljeno vojaško službo. Tel. od 18. do 19. ure na št. 228423.
OPRAVLJAM čistilska, gospodinjska ali kakršnakoli dela po dogovoru. Tel. v večernih urah na št. 0481/20736.
OSMICO je odprl v Saležu št. 35 Herman Škrlj. Toči belo in črno vino.
PRODAM GARELLI VIP 2VN v odličnem stanju. Tel. na št. 231040 ali zvečer na št. 232365.
CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec obvešča cenjene kliente, da bo zaprta zaradi dopusta od 14. 7. do 18. 8. 86.
PRODAM motor selva za čoln , 15 KM in novo prikolico. Tel. 040/727837.
OSMICO sta odprla Berta in Marčelo Nadlišek na Katinari. Točita belo in črno vino.
PRODAM 1.800 kv. m nezazidljivega zemljišča v Dolini. Tel. 040/228390.
DAJEM V NAJEM skladišče pri Domju 80 ali 150 kv. m, vstop tudi s tovornjakom. Tel. 040/ 228390.
21—LETNO DEKLE nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. 040/829357.
PRODAM majhno hišo z dvoriščem v Boljuncu. Tel. 040/228390.
NUJNO potrebujem otroški voziček za dvojčke. Tel. od 13. do 15. ure na št. 040/911442.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 8. 7. 1986
Ameriški dolar ............ 1.470.—
Nemška marka .............. 683.—
Francoski frank ........... 211.—
Holandski florint ......... 606.—
Belgijski frank ........... 31.—
Funt šterling ............. 2.280.—
Irski šterling ............ 2.050.—
Danska krona .............. 182.—
Grška drahma .............. 10. —
Kanadski dolar ............ 1.045.—
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 841.—
Avstrijski šiling ......... 97.—
Norveška krona ............ 198.—* 1 2 3 4 5 6 7 8
Švedska krona ............. 208.—
Portugalski eskudo ............ 10,—
Španska peseta ............ 10.—
Avstralski dolar .......... 900.—
Debeli dinar '................. 3,20
Drobni dinar .................. 3,20
BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
Poletni vozni red vlakov
Velja od 1. junija 1986 do 27. septembra 1986
pogradi 2. razreda Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Bologna-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
2.32	H Benetke
6.11	K Portogruaro (avtobusni nadomestni servis) (4) (8)
6.56 K Portogruaro
7.28	H Ventimiglia-Genova-Turin-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimiglia-Trst, pogradi 2. razreda Turin-Trst)
7.40	E Mestre-Rim-Bologna (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Pariz-Domodossola-Milan-Mestre (pogradi 1. in 2. razreda Pariz-Trst; pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
9.27 H Benetke
10.32	E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
10.48 B Benetke (§) (3)
13.18 K Portogruaro
13.28	E Milan-Benetke
15.20	H Benetke
16.20	H Benetke
17.16 E (Triveneto) Palermo-Sirakuze-Catania-Reggio Calabria-Neapelj-Rim-Firence-Bologna-Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Palermo-Trst in Catania-Trst; pogradi 2. razreda Sirakuze-Trst od 26.7. do 8.9.1986; pogradi 2. razreda Reggio Calabria-Trst)
19.00	H (Benetke express) Benetke
19.40	K Portogruaro
20.14	H Benetke
20.54	B Mestre-Rim *
21.42 B (Tergeste) Turin-Milan-Mestre (spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah od 7.6. do 27.9.86) □
23.06	K Benetke
23.18 E Rim-Benetke (spalniki Rim-Moskva - razen ob sobotah; pogradi 2. razreda Rim-Bu-dimpešta ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 5.6.; pogradi 2. razreda Rim-Varšava ob torkih, četrtkih in nedeljah od 6.6.; 1. in 2. razred Benetke-Zagreb) 0.40 K/H Benetke
□ - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
- samo 1. razred z obvezno rezervacijo
(§) - samo 1. razred
(1)	- nadaljuje do San Donaja di Piave
od 2. do 14.6. in od 15.9.86; ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob petkih
(3)	- ne vozi 15.8.
(4)	- ne vozi ob praznikih
(5)	- vozi ob ponedeljkih, četrtkih in
sobotah od 5.6. do 25.9.86
(6)	- vozi ob sredah, petkih in nede-
ljah od 4.6. do 24.9.86
(7)	- vozi od 1.6. do 27.9.86
(8)	- vozi od 2.6. do 27.9.86
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-BEOGRAD-SOFIJA-ATENE-ISTANBUL-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA Odhodi iz Trsta
9.42 E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana (1)
18.28	H Opčine-Ljubljana (1)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Beograd-Skopje-Atene-Istanbul (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; pogradi 2. razreda Benetke-Skopje ob ponedeljkih, sobotah in ob nedeljah; Benetke-Istanbul; Benetke-
Atene razen ob nedeljah; spalniki Benetke-Atene samo ob četrtkih in nedeljah)
20.20	K Opčine
23.52 H Opčine-Ljubljana-Zagreb-Budimpešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Rim-Varšava samo ob torkih, petkih in nedeljah; spalniki Rim-Moskva (2); spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah)
Prihodi v Trst
5.10	H Moskva-Varšava-Budimpešta-Zagreb-Opčine (spalniki Moskva-Turin samo ob petkih,-spalniki Moskva-Rim (3); pogradi 2. razreda Varšava-Rim samo ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah; Budimpešta-Rim samo ob sredah, petkih in nedeljah)
8.36 E (Benetke express) Istanbul-Atene-Beograd-Ljubljana-Opčine
9.46 H Ljubljana-Opčine (1)
16.38	H Ljubljana-Opčine (1)
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz)
21.30	K Opčine
(1)	- ne vozi 15. 8. 86 in ob nedeljah
(2)	- ne vozi ob sobotah
(3)	- ne vozi ob petkih
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MtiNCHEN Odhodi iz Trsta
5.12	K Videm
6.02	H Videm-Trbiž (avtobusni nadomestni servis iz Humina)
6.06	K Videm
7.10	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen
K - krajevni vlak;
10.10	K Videm
12.30	H Videm-Trbiž
13.10	K Videm-Karnija 13.58 H Videm
14.30	K Videm
16.46	K Videm
17.35	B Videm-Benetke □ (1)
17.46	H Videm-Benetke (2)
18.02	K Videm
19.14	H Videm
20.02	K Videm (avtobusni nadomestni servis) (4)
20.07	K Videm (3)
21.00	H (Italien-Osterreich Express) Videm-Trbiž-Dunaj-Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj)
23.10	K Videm
Prihodi v Trst
0.53 K Videm (3)
1.25	K Videm (avtobusni nadomestni servis) (4)
6.30	K Videm (ne vozi od 3.8. do 17.8.86) (2)
7.17 K Videm
7.57 H Benetke-Videm (2)
8.45	K Videm
9.08	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst)
10.14	H Videm
11.20	B Benetke-Videm □ (1)
11.40	K Videm
14.31	H Videm
15.30	K Videm
16.46	H Videm
17.53	K Videm
19.30	K Videm
19.46	E Trbiž-Videm
21.08	K Videm
22.40	H (Gondoliere) Karlsruhe-Dunaj-Trbiž-Videm
23.25	K Videm
□ - samo prvi razred
(1)	- ne vozi 15.8.86
(2)	- ne vozi ob praznikih
(3)	- vozi ob praznikih od 1.6. do
21.9.86
(4)	- vozi samo ob delavnikih od 2.6.
do 27.9.86
B - brzec;	E - ekspresni vlak
H - hitri vlak;
Vesti z onstran luže
Ko človek ne ve kam z denarjem
Od zvonov do cvetja
Z denarjem je vselej hudič: težko je, ko ne veš, kako bi vezal začetek meseca s koncem, pa se običajno že nekje na polovici znajdeš z nekaj drobiža v denarnici. Baje pa je še težje, ko človek ne ve, kako bi zaružil denar, ki kar sam od sebe sili iz listnice in neusmiljeno daljša bančni račun. Še največ slednjih tegob trpijo podjetni Američani (le kdo drug?), ker pa so kot rečeno podjetni, se največkrat znajdejo.
Prav z onstran velike luže prihaja vest, da so se avtomobilske dražbe v zadnjih nekaj letih razširile, da le kaj. Pa ne gre tu za navadne avtomobile, temveč za izjemne primerki limuzin, ki so jih svojčas poganjali najuglednejši mogotci, razvpiti zvezdniki in slavni popevkarji. Iz vesti je razvidno, da se nekateri denarja siti Američani dobesedno lasajo za ta ali oni avtomobil, še zlasti zato, ker imajo v domači garaži že po en primer tovrstne umetnine ali celo več, pa je treba zbirko dopolniti.
V zadnji primer takega ravsanja je bil vpleten tudi strašno bogat kalifornijski trgovec Jerry Moore, ki je pretekli teden kupil avto Bugatti Royale iz leta 1931, za mršavih 6 milijonov in pol, dolarjev seveda. V naših lirah, ki ji bodo prihodnje leto zbrisali vse ničle, kar seveda ne obeta nič dobrega, bi moral za kupčijo odšteti skoraj 40 milijard. In to za zloščeno limuzino, ki bo odslej samevala v domači garaži. Pa kaj zato, če pomislimo, da je enakih limuzinic na svetu samo sedem in da so svojčas stale 42 tisoč dolarjev, kar pred več kot petdesetimi leti ni bil ravno vsakdanji špas. Gospod Jer-ry Moore je s svojim podvigom podrl vse dosedanje tovrstne rekorde ali po naše povedano oslarije.
Pa še nekaj podatkov: pred letom dni so na avtomobilski dražbi odkupili fantastično Rolls-Royce, last slavnih Beatlesov, za bora 2 milijona dolarjev. Še prej pa je šla hiperopremljena limuzina razvpitega Jamesa Bonda, bolje znanega kot Agent 007, na prodaj za pol milijona dolarjev. To pa je bila bojda najboljša kupčija neke filmske
družbe, ki je Bondovo vozilo uporabljala za sicer spodletelo serijo akcijskih filmčkov. Pravijo, da je bilo vse, kar si v teh filmih lahko videl, pač samo Bondova limuzina.
Tako je pač, pa še sreča, da so v naši sredi tudi taki, ki se za nakup rabljenega avtomobila pogajajo, kupčkajo skupni družinski dohodek in če se jim le nasmehne sreča za dober nakup, se že imajo za izvrstne finančnike. O onih, ki kupon za nov avtomobil dobijo v konfekciji pralnega praška, pa ta hip ne bi pisali, tudi zato ne, ker v našem ožjem krogu še ni prišlo do podobnega primera.
• MANILA - Bivša prva dama Filipinov Imelda Marcos je imela poleg treh tisočev parov čevljev, ki so jih našli v predsedniški palači, še drugih 1600 parov v hiši, kjer je preživela otroštvo. Kot kaže torej, ni nikoli letala okrog bosonoga, niti takrat, ko ji je pod nosom bingljala obvezna svečka. Za zahtevnejše firbce naj omenimo, da je večjidel obutve uvožene iz Italije.
TORONTO — V zvonike tukajšnje stolnice bodo ponovno namestili zvonove. Ni pa nam znano, ali bosta možakarja vlekla vrvi ali pa če samo prodajala
zijala
Berite
»Novi Matajur«
&& ^St&'
TOKIO — Ženica na fotografiji si bo v prenaseljenem japonskem glavnem mestu uredila zelenico kar na balkonu
filmi na tv kl„,#
ANATOMIA Dl UN RAPIMENTO Tengoku to jigoku - Med nebom in peklom, 1963
Režija: A. Kurosawa. Igrajo: T. Mifu-ne, K. Kagawa, T. Mihashi, T. Yama-zaki.
TV Koper, nocoj ob 20.30.
Kriminalka japonskega mojstra Aki-re Kurosawe je zapleteno raziskovanje moralnega vprašanja zločina, komplementarnosti človeških usod in tesnih, a neslutenih vezi med žrtvijo in krvnikom. Film prikazuje dogodivščine podjetnega industrijca, ki se pripravlja na velik podvig: odkupiti namerava namreč večino delnic podjetja, v katerem dela. Težko pridobljeni kapital pa bo moral dati ugrabitelju svojega sina. Drugi del filma prikazuje življensko okolje ugrabitelja: blatni geto in prijatelje narkomane. V zadnji sekvenci pa se podjetnik sreča z ugrabiteljem v celici, kjer čaka na smrtno kazen. Prefinjene in subtilne analize protagonistov žal ne bo mogoče uživati popolnoma, ker je film v verziji za italijansko tržišče skrajšan za celo tretjino svoje originalne dolžine.
POŠILJA ME PICONE
Mi manda Picone, 1984
Režija: N. Loy. V glavni vlogi G. Gi-
annini.
TV Ljubljana, nocoj ob 22.05.
»Pošilja me Picone« je čarobni stavek, oziroma »ključ«, ki odpira marsikatero skrinjo in blagajno predvsem javnih ustanov. To Giannini naključno izve v krogu mafijskih zaščitnikov. Zlato besedo uporablja brez obzira, čeprav sam ne ve, kdo je sploh Picone. Nekaj časa mu ukana prinaša precej dobička, naposled pa se mreža izsiljevalcev predrami in za začasnega srečneža nastopijo težave. Film je postavljen v Neapelj.
L’UOMO LEOPARDO
The Leopard Man, 1943
Režija: J. Toumeur. Igrajo: D. 0'Ke-
efe, Margo, J. Brooks.
RAI 3, nocoj ob 20.30.
V pristnem vzdušju srhlijvk in kriminalk, ki ga iz leta v leto ustvarja italijanski filmski festival Mystfest v Cattolici, bi težko prezrli enega izmed klasikov ameriškega »film noira«. S tem filmom, ki črpa svojo »črno« zgodbo v Val Lewtonovi pripovedi o zločinih, ki naj bi jih v nekem mestecu Nove Mehike, zagrešila pobegla zver, se je ameriška grozljivka zapisala v sam vrh svetovne kinematografije.
današnji televizijski in radijski sporedi
—mm-—------------------------------
i RA11___________________________
11.15	Televideo
13.00	Glasb, odd.: Voglia di mušica
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Paper Moon (kom., ZDA 1973, r. Peter Bogdanovich, i. Ryan in Tatum O' Neil, Madeli-ne Kahn, John Hillerman)
15.30	Dokumentarca: Quando passano le carovane, 16.00 I bersaglieri
16.30	Zabavna oddaja: Magic Show, vodi Tony Binarelli
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Nanizanka: Giovani ribelli - I pregiudizi
17.55	Risanka: Tom Story
18.50	Nadaljevanka: Nelson - Amore (r. Simon Langton, i. Kenneth Colley, Geraldine James - 1. del)
19.40	Jutrišnji almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
-	Baja 1000
21.25	Glasb, odd.: Cera una volta... io
-	Renato Rascel in concerto
22.40	Dnevnik
22.50	Športna oddaja: Mercoledi šport 0.10 Dnevnik - zadnje vesti
šj RAI 2_____________1
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Saranno famosi - In-segnanti
14.10	Zabavna oddaja: Lavventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro
16.10	Film: Le bugie nel mio letto (kom., Fr. 1962, r. Michel Deville, i. Marina Vlady, Macha Meril)
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15	Iz parlamenta
18.20	Dnevnik - šport
18.30	Nanizanka: Un caso per due -Partner
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Zabavni spored: Crazy Boat
21.30	pnevnik - večerne vesti
21.40	Film: Vita privata di Sherlock Holmes (krim., VB 1971, r. Billy Wilder, i. Robert Stephens, Co-lin Blakely, Irene Handl)
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Film: Edoardo, mio figlio! (dram., ZDA 1949, r. George Cukor, i. Spencer Tracy, Deborah Kerr)
A- RAI 3______________|
19.00	Dnevnik
19.25	Mystfest ’86 - Notte senz’alba
20.00	Informativna oddaja: II bambino degli anni '90
20.30	Film: L uomo leoparde (krim., ZDA 1943, r. Jacgues Toumeur, i. Dennis CVKeefe, Margo, Jean Brooks, Isabel Jewell)
21.35	Dokumentarec: Delta serie - II cervello umano
22.30	Dnevnik
22.55	Mystfest '86 Misty, vodi Leopol-do Mastelloni
Marina Vlady v filmu Le bugie nel mio letto, RAI 2, 16.10
RTV Ljubljana______________
18.20	Poročila
18.25	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - O mladeniču, ki je grah pobiral
18.40	Dokumentarna oddaja: Narodni parki - Paklenica. Jugoslavija ima narodnih parkov in več naravnih rezervatov. To so oaze ohranjene narave, edinstvene za človeka in dragocene za znanstvenike. Paklenica se nahaja na južnih obronkih velebitskega masiva in obsega 2797 hektarov. Zaradi krške strukture slovi po svoji izjemnosti.
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
19.50	Želeli ste, poglejte
20.15	Glasbena oddaja: Šopek domačih
20.45	Dokumentarec: Brezdomci
21.15	Risanka
21.30	Dnevnik in vreme
21.58 TV in radio nocoj in jutri
22.05	Film tedna: Pošilja me Picone (italijanski film)
@ TV Koper______________________
17.00	Otroški program: Zgodbe iz življenja rastlin
18.00	Nanizanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednji prispevki: TRST — Izidi zrelostnih izpitov na slovenskih šolah
TRST — Predstavitev dejavnosti otroške bolnišnice Burlo Garofolo GORICA — Še o vprašanju proste cone
TRST — Prodaja obrtniških izdelkov v TK galeriji
TRST — Razstava o Maksimilijanu v Miramarskem parku
19.30	TVD Stičišče
19.45	Zdrav duh v zdravem telesu
20.30	Film: Anatomija neke ugrabitve (r. A. Kurosawa, i. Toshiro Mifu-he, Tatsuya Nakadai)
22.10	TVD Vse danes
22.20	Košarka - SP
23.00	Nanizanka: Mačka
<l£ CANALE 5
8.30	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 9.00 Aliče,
9.30	Una famiglia ame-ricana
10.30	Nadaljevanka: General Hospital
11.30	Nanizanki: Love Boat,
12.30	Lou Grant
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Gosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 Lalbero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak
20.30	Znanstveni tednik: Big Bang
21.30	Film: II cappotto di as-trakan (kom., It. 1980, r. M. Vicario, i. J. Dorelli, C. Bouguet)
23.30	Nanizanki: Sceriffo a New York, Ironside
GS? Reteouattro
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina
9.40	Nanizanka: Lucy show
10.00	Film: L amante sco-nosciuto (dram., 1954, r. N. Johnson, i. G. Ro-gers, V. Heflin, G. Ti-erney, G. Raft)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-ra
14.15 Nadaljevanki: Marina, 15.00 Aguaviva
15.50	Film: Primo peccato (komič., 1952, r. C. Bin-yon, i. C. Webb, G. Ro-gers, A. Francis)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai con-fini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre damore
20.30 Nadaljevanka: Yellow Rose (2. del)
22.20	Nanizanke: Detective per amore, 23.10 Vicini troppo vicini, 23.40 I Ropers
0.10 Film: Le tentazioni qu-otidiane (kom., 1963, r. J. Duvivier, i. F. Arno-ul, C. Aznavour)
IT ALI A 1
8.30	Nanizanka: Daniel Bo-one
9.30	Film: II terrore delle Montagne Rocciose (vojni, 1955, i. V. Johnson, J. Dru)
11.00 Nanizanke: Sanford and Son, 11.30 Lobo, 12.30 Due onesti fuori-legge, 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lalabel, Pollon, Cu-ore, Lo specchio magi-co
18.00	Nanizanki: Star Trek,
19.00	Storie di maghi e di guerrieri
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Riptide
21.20	Športna oddaja: Un
anno di šport
23.25	Filmske novosti: Premiere
23.55	La banda dei sette 0.45 Nanizanki: Madigan,
2.00	Strike Force
fgROfg^ TELEPADOVA |
13.00	Risanke: L Uomo Tigre, Angie Girl
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke
17.00	Otroški spored: Tivu-landia, vmes risanke
19.30	Nanizanka: Ouattro in amore
20.00	Risanka: Mademoisel-le Anne
20.30	Nadaljevanka: Dan-cing Paradise (1. del)
21.30	Film: Diario segreto di una moglie americana (kom., 1976, i. W. Mat-thau, A. Jackson)
23.30	Film: Voglio essere amata in un letto d'ot-tone (kom., 1964, r. C. Walters, i. D. Rey-nolds)
1.00 Nanizanka: Nero Wol-fe
T%	TELEFRIULI
13.00	Film: Gigo (kom., r. Gene Kelly, i. Jackie Glason)
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie della natura
19.00	Nanizanka: Attenti ai ragazzi
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.30	Film: Avventura d'a-more e di guerra (vojni, r. Raoul Walsh, i. Tom Tryon, David He-dison)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
[ ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20-8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40-10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Slovenska žena v življenju in boju: Marija Ramovš; 10.10 Koncert v občinskem gledališču v Tržiču; 11.40-13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00: S potovanja po Afriki; 13.20 glasba: Akademski pevski zbor "Tone Tomšič" iz Ljubljane; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10-17.00 Poletni mozaik: Glasbeni portret Urbana Kodra, 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 8.30 Zabavni zvoki;
9.05	Glasba; 10.05 Rezervirano za...;
10.40	Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji;
12.10	Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25—15.25 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z...; 20.00 Posnetki osmega koncertnega večera
simfonikov RTV Ljubljana; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 7.00 II. jutranja kronika; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasba.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
7.00	Glasba; 8.00-12.00 Prisrčno vaši;
8.15	Flash back; 9.00 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.10	Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Ivan Graziani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti;
16.33	Musič shop; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 Evergreen; 18.00 -
18.30	Pula kliče Koper; 18.45 Nocoj z Ivanom Grazianijem; 19.00 Jazz.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
V Gradišču na pobudo društva Lipizer
Ciklus poletnih koncertov
Uspešno je poslovala občinska lekarna
Deficit mestnega podjetja za storitve zaradi izgub pri avtobusnih prevozih
V goriškem občinskem svetu se je predsinočnjim pričel maratonski krog zasedanj, ki bodo skoraj v celoti namenjena odobritvi obračunov in proračunov Občine in občinskih podjetij ter drugim sklepom, predvsem v zvezi z določanjem nekaterih občinskih tarif, ki so nujno povezani s proračunom. Na ponedeljkovi seji so svetovalci obravnavali in odobrili obračuna (za leto 1984) in proračuna občinskih podjetij za javne storitve ter za upravljanje občinske lekarne. S strani odbora so tudi prejeli obsežno dokumentacijo o proračunu Občine in triletnem načrtu za investicije, ki bo predmet poglobljene razprave kar na treh sejah, ki se bodo zvrstile v začetku prihodnjega tedna.
Obračun poslovanja občinskega podjetja za prevoze, elektriko vodo in plin v letu 1984 je podal novoizvoljeni predsednik Antonio Jakončič, skupaj s tehničnim ravnateljem inž. Giorgiom Veronesejem. Deficit je znašal 187 milijonov 958 tisoč lir, saj je bilo prihodkov za približno 19 milijard 596 milijonov, izdatkov pa 19 milijard 784 milijonov. Skoraj ves primanjklaj gre na račun prevozov, kjer so izgube dosegle skoraj 282 milijonov lir. Z aktivom sta zaključili poslovanje podjetji za elektriko (24 milijonov 656 tisoč) in plin (70 milijonov 646 tisoč), medtem
ko je bilo pri dobavi vode za poldrugi milijon izgube.
Obračun je znatno boljši kot leto prej, ko so vsa štiri podjetja poslovala z izgubo in je skupni deficit znašal 429 milijonov lir. Izboljšanje poslovanja gre predvsem na račun povečanja prodaje metana (8,2%) in elektrike (2,7%), kar je v blagajne podjetja prineslo 2.195 milijonov več kot leto prej, medtem ko so se nabavni in drugi stroški povečali za 1.966 milijonov.
Kot je rečeno v spremnem poročilu obračuna, pa poslovanje negativno pogojujejo še prevelike izgube v omrežjih. Čeprav manj kot leto prej, se je v omrežju izgubilo skoraj 5 milijonov kilovatnih ur elektrike, ter po več kot 3 milijoni kubičnih metrov plina in vode. Izgube so dosegle za elektriko 8,5% vse nabavljene energije (vsedržavno povprečje je 5,7%), za plin 17,4% ("standard" naj bi bil okrog 6%), za vodo pa kar 37,5%. Z drugimi besedami to pomeni, da je "ušlo" za 983 milijonov lir plina in 216 milijonov lir elektrike.
Pri prevozih se je strošek povišal na 196 lir za vsak prevoženi kilometer (10 lir, oz. 5,5% več kot leto prej), število potnikov pa se je zmanjšalo za 67 tisoč enot (od skupnih 2,5 milijona), zaradi
česar so se prihodki povečali samo za
2,6%.
Proračun za tekoče leto predvideva 25 milijard 788 milijonov lir prihodkov in 26 milijard 116 milijonov izdatkov. Izguba bi torej morala znašati 328 milijonov lir v primerjavi s 422 milijoni izgube v letu 1985. Vsa izguba gre na račun deficitarne službe javnih prevozov, medtem ko pri vseh treh ostalih službah predvidevajo izenačenje. Predsednik Jakončič je v zvezi s proračunom podal tudi poročilo o načrtih glede poslovanja in investicij, h kateremu se bomo še povrnili. Občinski svet je tako obračun kot proračun odobril z nasprotnim glasom komunistov ter nekaterimi vzdržanimi.
Precej enostavnejši je bil obračun poslovanja občinske lekarne v Štan-drežu, kjer so v letu 1984 ustvarili 5 milijonov 441 tisoč lir presežka (tri milijone manj kot leto prej). Prihodkov je bilo nekaj več kot 531 milijonov, izdatkov pa skoraj 526 milijonov. Precej se je povečalo poslovanje, saj so se nabavni stroški povečali za 11%, iztržek od prodaje pa kar za 37%. Z zdravim poslovanjem, je povedala novoimenovana predsednica Harjet Dornik, bo lekarna nadaljevala tudi letos, ko predvidevajo 726 milijonov prihodkov in 716 milijonov izdatkov, s presežkom 10 milijonov lir.
Na pobudo in v organizaciji društva "Rodolfo Lipizer" bo tudi letos, v juliju in avgustu ciklus koncertov mladih glasbenih poustvarjalcev iz naše dežele. Zaradi pomanjkanja primerne dvorane v Gorici, bodo koncerti, kakor pojasnjujejo pri društvu Lipizer, tokrat v Gradišču ob Soči in sicer v občinski dvorani Bergamas. Pokroviteljstvo nad glasbenimi manifestacijami je sprejela občinska uprava v Gradišču, medtem ko sta pobudo finančno podprli Dežela in Ministrstvo za turizem in prireditve. Glavni namen pobude je omogočiti širše in neposredno poznavanje
Samo še danes bencinski boni
Danes zapade rok za dvig bencinskih bonov za gorivo proste cone, za drugo letošnje šestme-sečje. Upravičenci iz Gorice, Sovodenj, Steverjana in bližnje go-riške okolice lahko nakaznice dvignejo v uradih avtomobilskega kluba, upravičenci iz drugih občin pa na običajnih mestih v Kr-minu, Gradišču, Ronkah, Tržiču in Gradežu. Nakaznice je treba izročiti na bencinskih črpalkah do 31. oktobra letos, gorivo pa dvigniti do konca leta. Izročitev bonov je v zvezi s skorajšnjo zapadlostjo zakona o prosti coni, ki je bil, kakor znano, podaljšan do 31. decembra 1986.
mlajših glasbenikov, ki delujejo v naši deželi.
Od 11. julija do 9. avgusta se bo zvrstilo pet koncertov v dokaj pestri zasedbi. 11. julija je napovedan nastop flavtista Giorgia Blasca in pianistke Maure Percacci, 18. julija bo koncertiral kvintet AMIS (starinska glasbila), 26. julija je napovedan koncert pianista Claudia Starca. V avgustu bosta dva koncerta in sicer 2. avgusta nastop violinista Igorja Corettija in harfistke Fabiane Trani in 9. avgusta nastop mezzosopranistke Elene De Martin in pianista Maria Patuzzija. Vsi koncerti bodo ob 21. uri.
Omeniti velja tudi, da je prireditelj za obisk koncertov predvidel razmeroma nizko vstopnino. Običajna vstopnica za vsak koncert velja 3 tisoč lir, študenti in vojaki pa plačajo samo tisoč lir.
Izidi matur na liceju
Včeraj so z določeno zamudo, en dijak je namreč zaradi bolezni opravljal maturo v dodatnem roku, objavili izide matur na gimnaziji in liceju Primož Trubar. Izdelali so vsi dijaki (ocene objavljamo v šestdesetinkah):
Andrej Bolčina 36, Igor Ciglič 40, Mauro Cociancig 38, Igor Cotič 42, Barbara Marassi 46, Vojko Pahor 60, Boris Rebec 42, Dimitri Roner 36, Ugo Tomšič 43 in Marko Vrtovec 43.
Odgovor števerjanskega župana na očitke SSk o rabi slovenščine
Skupščina KZE se bo sestala danes oziroma jutri dopoldne
V ponedeljek pokrajinski svet
Po ponedeljkovi seji skupščine go-riške KZE, ki se je zaključila brez sprejetja kakršnekoli odločitve, ker v dvorani ni bilo zadostnega števila članov skupščine, je predsednik Cesare Calzolari že sklical dve novi seji. Prva je napovedana za danes zvečer ob 19. uri, druga pa za jutri zjutraj ob 10. uri. Današnje seje, ob prvem sklicanju, se predvidoma ne bo udeležil nihče. Postavlja pa se vprašanje, kako bo jutri dopoldne, ko se bodo delegati zbrali v pokrajinski sejni dvorani in ko bi morali dokončno odobriti načrt preureditve javne zdravstvene službe. Težav glede prisotnosti zadostnega števila članov skupščine ne bi smelo biti, saj se za sklepčnost, ob drugem sklicanju zahteva prisotnost ene tretjine članov (sedemnajst). Tega najbrž ne bo težko doseči. Seveda se postavlja tudi vprašanje, če bodo pri KZE medtem uspeli zavrniti zdaj že zelo neposredno nevarnost komisarske uprave, ki naj bi storila to, česar izvoljeni predstavniki niso uspeli v skoraj dveh letih prerekanja, to je odobritev načrta preureditve javne zdravstrvene službe, ob upoštevanju smernic dežele.
Kljub formalni izravnavi sporov med predstavniki petstrankarske koalicije, odpravi krize v nekaterih krajevnih upravah in zlasti na pokrajini, pa prav primer ponedeljkove seje
kaže, da je obnovljeno zavezništvo še zelo krhko. Kako drugače razumeti veliko odsotnost predstavnikov koalicije na seji glavne skupščine. Koalicija razpolaga s štiriintridesetimi mesti od skupnih petdeset...
Medtem ko je seja glavne skupščine goriške KZE zadobila nepredviden potek, so se v sosednjih prostorih, na pokrajini, pogovarjali in tudi dogovorili o ponovni vključitvi socialdemokratov in republikancev v pokrajinski odbor. Socialdemokrat Bressan bo spet prevzel mesto odbornika za javna dela, republikanec Marino De Grassi pa mesto odbornika za kulturne dejavnosti. Socialist Jože Cej bo podal ostavko z mesta odbornika za javna dela, demokristjan Alberto Tomat pa bo v odboru prevzel mesto Enza Bevi-lacgue, ki je od začetka maja letos, na čelu Trgovinske zbornice.
S tako porazdelitvijo naj bi se pokrajinski svet seznanil na seji, ki bo po vsej verjetnosti že prihodnji ponedeljek. Prav tako v ponedeljek pa naj bi prišlo tudi do ostavke Marina De Grassija iz občinskega sveta v Grade-žu.Tam je tudi odbornik. Gradež, oziroma sestava čudne koalicije med republikanci, komunisti, socialdemokrati in zelenimi, je bil tudi razlog za krizo goriške pokrajinske uprave.
Dopolnilna delovna pogodba za gradbince na Goriškem
Zadeva okrog 1500 delavcev
Smrtna nezgoda na delu
Na sedežu združenja industrijcev so v ponedeljek podpisali dopolnilno delovno pogodbo za delavce v gradbeništvu v goriški pokrajini. Sporazum med predstavniki gradbenih podjetij in sindikati zadeva kakih 1500 delavcev, zaposlenih v približno šestdesetih podjetjih. Novi sporazum, ki velja od 1. julija letos, predvideva poleg drugega tudi gmotne izboljšave: šestodstot-no povišanje nagrade za produktivnost, prilagoditev prejemkov za delo na terenu in prilagoditev vloge in dejavnosti vzajemne blagajne za gradbince (Cassa e scuola edile). V pogovorih za obnovitev dopolnilne pogodbe so posebej poudarili pomen gradbene dejavnosti v gospodarski strukturi sodobne družbe ter opozorili na številne težave, v katerih se nahaja gradbeništvo v goriški pokrajini. Predstavniki sindikatov in gradbenih podjetij soglašajo nadalje - tako namreč izhaja iz tiskovnega poročila - z odločitvijo, da je treba za izhod iz takega stanja začeti široko pobudo seznanjanja in angažiranja političnih in gospodarskih dejavnikov, da se sprejmejo odločitve o novih naložbah, da se gradbeništvu zagotovijo pogoji za normalno gospodarjenje.
Promet na meji junija na Goriškem
Po podatkih, ki jih je posredovalo poveljstvo obmejne policije na Goriškem, je italijansko-jugoslovansko mejo v juniju prestopilo nekaj nad 680 tisoč oseb. Več kakor dve tretjini prehodov se nanaša na tako imenovani
maloobmejni promet, nekaj nad dves-totisoč prehodov pa so našteli v mednarodnem prometu.
S prepustnico je mejo prestopilo nekaj nad 223 tisoč jugoslovanskih državljanov in nekaj nad 25o tisoč italijanskih državljanov. Obratno je razmerje v mednarodnem prometu: našteli so nekaj nad 86 tisoč prehodov italijanskih državljanov in nad 121 tisoč prehodov tujih državljanov, med katerimi prevladujejo Jugoslovani.
V juniju, kot izhaja iz statističnih podatkov, še ni bilo vsakoletnega turističnega navala. Živahnejši pretok pričakujejo v juliju.
Pred nekaj dnevi je števerjanska sekcija Slovenske skupnosti s komunikejem krajevnemu tisku zavzela dokaj ostro stališče do števerjanskega župana Humarja in uprave na čelu briške občine. Na očitke je župan Humar odgovoril na zadnji seji občinskega sveta v Števerjanu, na kateri se je nato razvila krajša razprava o teh vprašanjih.
O stališčih v tiskovni izjavi SSk smo svojčas poročali. Gre za troje očitkov: da je bilo vabilo za občinsko sejo v Števerjanu razposlano samo v italijanščini, da je župan v istem jeziku spregovoril na koncertu v Formetinijevem gradu, da je občinska uprava namestila ob vhodu v občino dvojezične table brez napisa "slovenska" pred "občina Števerjan".
Župan je po vrsti pojasnil dogodke, ki so bili predmet napadov. O doslednem dvojezičnem poslovanju občinske uprave, je dejal, pričajo seje občinskega sveta, odbora, uradne objave, vabila in drugo. Včasih lahko pride do spodrsljajev zaradi neizvedenega prevoda, za katere pa župan ni neposredno odgovoren. »Kako je prišlo do tega, da je iz pisarne šlo vabilo samo v italijanščini«, je dejal, »sem že poročal na zadnji seji in bi bili svetovalci SSk s
Včeraj zgodaj zjutraj se je v tekstilni tovarni Sogetec v Ulici Fermi v Kr-minu pripetila huda nezgoda na delu, v kateri je izgubil življenje 41 let star podjetnik iz Trenta.
Žrtev nesreče je Mario Gobbetto, lastnik gradbenega podjetja Commer-ciale trentina, ki je opravljalo vzdrževalna dela na strehi zgoraj omenjenega podjetja.
Kot vselej se je Gobbetto tudi včeraj zjutraj okrog 6.40 povzpel na streho tekstilne tovarne, da bi pregledal opravljeno delo. Nenadoma je pod njegovo težo počila kritina iz umetne mase, na katero se je podjetnik neprevidno podal. Mario Gobbetto je padel z višine približno šestih metrov in treščil na betonsko ploščo.
Udarec je bil silovit in zaman je bil hiter poseg dežurnega zdravnika v kr-
potekom dogodkov seznanjeni, ko bi bili ostali v dvorani«.
Glede italijanskega pozdrava na Formentinijevem gradu je priznal napako, a ugotovil, da so se tudi prisotni poslušalci »boječe potuhnili za govorico tujcev«. Reakcija, ki je nastala, je še dejal, » naj zato služi kot zdravilo in opozorilo vsem pripadnikom naše manjšine. Tudi vodilnim pristašem stranke, ki me napada«. Slovensko identiteto ni dovolj izpričevati le v ožjem domačem okolju, ampak tudi s pošiljanjem otrok v slovenske šole, s slovenskimi naslovi, v gospodarstvu, trgovini in povsod drugod. Žato je župan izrazil sprejemanje kritike a ne trditev tistih, ki očitaju njemu napake, kakršnih pri sebi ne vidijo ali nočejo priznati.
Table s pridevnikom slovenska je dala izdelati že prejšnja uprava, a jih niti sama ni dala nikoli postaviti. Bile bi provokacija za vsakega poštenega državljana italijanske narodnosti in bi lahko pri sosedih izzvale povračilne ukrepe. Zato se je občinski odbor odločil za dvojezične table, ki bi brez vsakršnega izzivanja izražale našo prisotnost in identiteto. »Živeti hočemo v miru, medsebojnem spoštovanju z Italijani, brez zapiranja v kak apartheid-
minski bolnišnici, ki je lahko le ugotovil Gobbettovo smrt. Mož je namreč
Preiskavo o okoliščinah smrtne nesreče vodijo orožniki iz Krmina, ki skušajo ugoviti, zakaj je izkušeni podjetnik stopil na netrdno podlago kot je lahko kritina iz umetne mase.
Goriški komunisti proti gradnji obvoznice
Goriški komunisti nasprotujejo gradnji zahodne obvoznice, ki naj bi povezovala obmejno postajališče z glavnimi vpadnicami proti Vidmu in Gradišču. Gradnja te ceste bi pomenila nesmotrno zapravljanje denarja, poleg tega pa bi pomenila hudo obremenitev za naravno okolje. Izboljšanje razmer v prometu bi bilo mogoče doseči s preureditvijo odseka državne ceste na Majnici. Tako izhaja iz tiskovnega poročila o prvi seji novoizvoljenega mestnega komiteja KPI. Na omenjeni seji so vzeli v pretres tudi nekatera druga vprašanja ter izvolili novo tajništvo. Denar, ki je bil namenjen za gradnjo obvoznice, naj bi namenili za posodobitev obstoječega cestnega omrežja in za sanacijo območja ob Kornu, kjer naj bi pridobili nove zelene površine. Na seji so razpravljali tudi o postopku za obnovitev zakona o goriški prosti coni ter izrazili zaskrbljenost zaradi občutnih zamud.
Za tajnika mestnega komiteja je bil izvoljen Marzio Lamberti, člani tajništva pa so Italico Chiarion, Anna di Gi-anantonio, Oliviero Furlan, Stanko Maligoj in Vittorio Chiarion.
ski geto« je dejal župan in zaključil, da pri nas, kot v Dolini Aoste, Južni Tirolski ali Furlaniji ni v ta namen treba nobenega odvečnega pridevnika.
S tem v zvezi je nato posegel predstavnik SSk v občinskem svetu Hadrijan Corsi. Kot neprimerno je zavrnil trditev, da SSk izziva, sicer pa ni prilival olja na ogenj polemike in poudaril, da mora biti skrb vseh, da se določeni spodrsljaji ne ponovijo. »Glede vabil v italijanščini«, je dejal, »ne obtožujem osebno župana, toda, kot odgovarja v družini njen poglavar, tako bi moral župan sprejeti nase odgovornost, čeprav ni neposredno njegova«. Sprejel je pojasnilo župana glede dogodka v Formentinijevem gradu, kot "vprašljivo salomonski" pa je označil način rešitve vprašanja tabel, o katerem bi bilo treba prej razpravljati v občinskem svetu.
Franc Komic je s konkretnim primerom načel tudi vprašanje doslednosti predstavnikov SSk, ker da je pokrajinski odbornik Špacapan na nedavnem srečanju sindikatov v Novi Gorici po kratkem slovenskem pozdravu potreboval prevajalca, saj je poseg imel v italijanščini. Corsi je odgovoril, da se s kritiko osebno strinja, da pa obstajajo deljena mnenja glede tega, ali je primernejše da naši predstavniki govorijo sami v obeh jezikih, ali pa spregovorijo samo v enem in se za prevod poslužijo tolmača.
Rajonski sveti
V tem tednu se bodo sestali vsi Rajonski sveti na območju goriške občine. Odborniki bodo svetovalcem obrazložili letošnji občinski proračun, o katerem bo govor v tem mesecu v goriškem občinskem svetu.
Tak sestanek bo drevi v Štandrežu, kjer se bo rajonski svet sestal ob 20.30. Nocoj, ob 18.30, se sestane tudi rajonski svet za severno mestno četrt.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Mad Max, oltre la sfera del tuono«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 14. julija.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 - 21.00 »Zmajeva igra smrti, II. del«.	«
DESKLE 19.30 »BMX Banditi«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175, tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolb, Ul. I. Maggio 94, tel. 73328.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. mri Jolanda Cesci-utti iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Antona in na glavno pokopališče.
informacije SIP uporabnikom
1
Družba SIP obvešča, da je včeraj, 8. julija, menjala telefon- ^ vč sko številko približo 300 abonentom občin Tržič in Štarancan. Interesenti so bili že obveščeni.
Nova telefonska številka je objavljena v novem telefonskem imeniku 1986/87.

Za nadaljnje informacije se lahko poslužujete št. 12 (infor-macije v zvezi z abonenti — brezplačna služba).
I
GRUPPO IRI ŠTET
iS/P
j
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
Mednarodna prireditev Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, letos že 22. po vrsti je od 7. do 19. julija 1986 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kot vedno v organizaciji Oddelka za slovenske jezike in književnosti Filozofske fakultete. Iz več kot dvajsetih držav se je zbralo v Ljubljani 130 ljudi, ki so tako ali drugače zavezani slovenskemu jeziku in slovenski kulturi sploh; med njimi je vsaj tretjina zamejskih Slovencev, ki jim ta mednarodna manifestacija slovenistične humanistike predstavlja tudi potrditev narodnostne samobitnosti. Udeleženci Seminarja so univerzitetni in znanstveni delavci, prevajalci, novinarji, študentje slavistike pa tudi drugi, ki si želijo neposredno spoznavati slovenski jezik in slovensko kulturo.
Vsebinsko so predavanja letošnjega Seminarja vezana predvsem na predstavitev stilne raznovrstnosti slovenskega jezika ter besedne pa tudi likovne, filmske in druge ustvarjalnosti; z zgodovinskega vidika bo ta tematika obravnavana v nekaterih predavanjih ob 400-letnici Trubarjeve in 60-letnici Kosovelove smrti. Bistveno informacijo o slovenski znanstveni misli pa pomenijo vsekakor še predavanja, ki so zunaj omenjenega tematskega sklopa. Tu naj opozorimo zlasti na našega eminentnega psihologa prof. dr. Antona Trstenjaka, ki bo 15. 7. (torek) ob 18. uri spregovoril o temeljni človekovi sposobnosti vzpostavitve razmerja med dejanskostjo, mislijo in besedo. Zanimiv diskusijski večer o slovenskih družbenopolitičnih aktualnostih se nam obeta 16. 7. prav tako ob 18. uri; vodil ga bo dr. Savin Jogan.
Znanje slovenščine bodo udeleženci pridobivali na vsakodnevnih 3-ur-nih lektoratih, organiziranih glede na znanje slovenščine, materni jezik, pa tudi posebne interese (jezikoslovci, literarni zgodovinarji, prevajalci). Lektorskih skupin bo 14, vodili pa jih bodo učitelji, ki so si pridobivali izkušnje z dolgoletnim poučevanjem slovenščine predvsem v tujini. Razveseljivo je dejstvo, da nastajajo učbeniki, ki so vsebinsko in metodološko prirejeni različnim lektorskim skupinam; tako je učbenik Metke Zobec, ki je izšel pred par meseci, namenjen predvsem konverzaciji, za letos še poskusna učbenika Metke Cuk in Martine Križaj—Ortar začetnikom, vendar prvi predvsem tistim z neevropskim maternim jezikom (Japonci, Kitajci), drugi pa angleško govorečim.
Celodnevna ekskurzija bo v znamenju počastitve spomina na Trubarja in Kosovela; v Rašici in Tomaju bo na kratko predstavljeno njuno življenje in delo.
V popoldanskem in večernem času je na sporedu več poučnih in družabnih prireditev, npr. ogledi literarnozgodovinskih, etnoloških in arheoloških znamenitosti Ljubljane; organizirana je filmska predstava, predstava v Lutkovnem gledališču, večer poezije in songov. Udeležence Seminarja je včeraj, 8. t. m., sprejel tudi rektor Univerze; ob začetku Seminarja se bodo zbrali na spoznavnem srečanju na Rožniku, ob koncu Seminarja pa na poslovilnem srečanju.
Jutri odprtje nove razstave v TK Galeriji
Jutri bodo v prostorih TK Galerije odprli razstavo Vide Slivniker - Belantič. Predstavni svet, ki se razodeva v njenih slikah, je svet globokih doživetij bivanjskega prostora v njegovi razsežnosti
Blišč in pasti tehnološkega razvoja
Ekologija razkriva težko problematiko držav v razvoju
Ne glede na jezikovne, politične in celo ideološke razmejitve, vladajo svetu dandanes kriteriji, ki so za vse zemljane presenetljivo enaki: ekonomska rast, napredek, večja proizvodnja, večji dohodek na prebivalca, močnejša industrija, močnejša energetska baza, pospešeno izkoriščanje energij. Proces je podoben mrzlični dirki, ki gre svojo pot v vedno večji intenzivnosti, hočeš nočeš se morajo vsi vključiti v omenjeno tekmovanje, prestižne načrte, čeprav ambicije te vrste lomijo državne proračune, ti pa spe j silijo operativo v še večjo naglico in izko-risfek časa in dobrin. Pravila igre so tu, kdaj pa kdaj govorimo v tej zvezi s "potrošništvom", ki ga v prvi vrsti proizvaja t. i. kapitalistični svet, res pa je, da se praktično nihče — razen nemara docela nerazvitih in popolnoma odrezanih civilizacijskih področij — ni izognil naštetim pravilom igre, ki ji ni videti ne konca ne kraja. Zakaj je temu tako, ve natančno malokdaj, po vsej verjetnosti pa je nemara tu nekje tisto znano Marxovo prizorišče ekonomike, ki 'na koncu koncev med mnogimi in številnimi faktorji nazadnje odloča ne v edini ampak v največji meri". Marxova znanstvena iznajdba se je v sodobnih časih očitno preobrazila v sindrom, ki je obvladal svet do poslednjega vlakna. Ekologija je nedvomno pomagala osvetliti omenjeno resnico, po drugi strani pa so skorajda upravičena vprašanja, kako da socializem v svojem bistvu ni načel drugačnih poti, poti mimo zgolj materialnih mehanizmov in vrednost, da ni razvil — ali. pa jih še fcra — drugačnega in "novega" odnosa do sveta. Zakaj ekologija je s svojimi posledicami obeležila tudi socialistične države in države v razvoju in prav
gotovo ni mogoče problema odpraviti z ugotovitvijo, da gre za tekmovanje s kapitalizmom: končno to in takšno tekmovanje prinaša več škode kot koristi.
Na tem mestu bi se lahko upravičeno vprašali, če se ni svet spustil v kapitalistično vodeno dirko zaradi dejstva, ker si ni hotel ali mogel pomagati s t. i. kulturnim faktorjem. Kulturni faktor namreč pomeni nadvladati materialističen in pragmatičen odnos do sveta, po katerem večje materialno blagostanje v bistvu le poveča apetite, ker je pač v svojem bistvu agresivno in nehumano, osvajajoče in nemiroljubno. Princip kulturnega tipa človeka pač ne obožuje zgolj vsega tistega, kar je videti in je mogoče otipati, pač pa razvija drugačen, da ne rečemo globlji odnos do sveta. Lahko bi celo trdili, da kulturni ali kulturološki aspekt življenja ni nenasiten, ni agresiven, ni posedovalen, ne raste iz svoje želje v še večje potrebe. Skratka, obstoječi ideali so povsod enaki in H. C. F. Mansilla v analizi Latinske Amerike brez posebnih težav ugotavlja škodljivo pozicijo držav v razvoju: prevzemajo namreč temeljne ideale potrošniške družbe, sanjajo o tehnološkem razvoju, zapostavljajo poljedelstvo kakor tudi celo lastno kulturno tradicijo in avtohtonost. Po tej logiki je pomen države zgolj v obstoječih idealih tehnološke univerzalnosti, socializem pa je privlačen v prvi vrsti kar je spet paradoks zaradi vizije hitrejšega tehničnega razvoja, ki bo državice v razvoju priključil "velikemu" in razvitemu svetu. Da bi lahko preskočili razvojne etape, so države te vrste ponosne na strašansko visoko nataliteto, proti kateri bi se morale v prvi vrsti boriti. Nataliteta tudi danes ustreza podatkom med 1930 in 1970, ko
se je evropsko prebivalstvo povečalo za 30%, prebivalstvo v Latinski Ameriki pa za 155% (1). Materialni napredek absolutno prednjači pred človeško emancipacijo in ravno ekološki pogled dodobra osvetljuje prav gotovo nelahko usodo takšnih usmeritev. Morda je med vsemi negativnimi posledicami še najhujša izguba lastne kulturne identitete, bolje, slednja v resnici ni obravnavana kot dragocenost ampak le kot folklora ali pa kot ovira do tega, da bi tudi te sredine postale del svetovnega industrijskega stroja. Avtor se pritožuje, da za sama ekološka vprašanja pravzaprav - vsaj do sedaj - ni bilo v teh državah nobenega pravega posluha, obratno, potem ko je manj razviti svet sprejel ali je moral sprejeti kapitalistično industrijsko dirko, je pričel opravljati v svetovnem tehnološkem procesu v glavnem umazana dela, predelavo surovin, medtem ko se je najrazvitejši svet, seveda zgolj na svojem ozemlju, že dodobra in z velikanskimi sredstvi lotil očiščevalnih postopkov, ki nižajo ekološko škodo. Avtorjeva ideja je pravzaprav na dlani: ubrati pot človeške emancipacije in neposrednih človeških vrednot ter zapustiti ideale materialnega industrijskega sveta. Tako ali drugače se ločiti od skupne nore tehnološke dirke, iz katere vse bolj grozeče prihaja nazaj ekološka kriza kot logično in nujno zlo. Navsezadnje, vrniti se k pravirom življenja in premisliti, kaj je sploh smisel življenja, nekoliko ustaviti čas in pretehtati poti na tej majhni Zemlji, ki je postala središče vesolja. Morda res premisliti in samo premisliti: v tem primeru bi utegnila biti ekologija celo dragocena in zvesta prijateljica.
JANEZ POVŠE
Mirano Marizza razstavlja v kavarni Caffe degli specchi
V znani tržaški kavarni Caffe degli specchi so včeraj odprli razstavo slikarja Mirana Marizze, ki bo odprta do 22. t. m.
Razstavo spremlja trojezičen katalog in sicer v italijanščini, slovenščini in nemščini, v katerem je spremno besedo napisal Carlo Milic. Med drugim je tržaški likovni kritik napisal; 'Mirano Marizza že dalj časa razčlenjuje sozvočja, izhajajoča iz dejstva, da je znal dojeti smisel in mero — stvarnosti, ki so ločene od lastnega življenja — kakor jih imenuje Proust; umetnik torej preizkuša pahljačo možnosti, ki se lahko istovetijo s podobami, s pomočjo katerih se takšne okoliščine postavljajo kot vzorec interpretativne teme, privlačne in hkrati dvoumne, figuralnih poglobitev in obenem abstraktne sprostitve.
Drugačnost sedanjega dogodka se odvija iz dognanosti spomina prav zato, ker je dejanje zunanje in tako, kakršnega protagonist in ustvarjalec ni neposredno doživel; v kompozicijski grafični zgradbi, poleg tega Marizza odkriva izhodišča, s katerimi osmiš-Ijuje svoje avtonomne izbire, ki se jih poslužuje pri reševanju vprašanja osebnega nagnjenja do poenostavitve na dvodimenzionalno raven dualizma med figuro in ozadjem."
To, da je Višja šola za socialne delavce v Ljubljani že lani delovno, sicer pa tiho proslavilo 30-letnico svojega delovanja, ni niti tako važno. Po-inembno in skoraj alarmantno pa je to, kar so po nedavnem dvodnevnem seminarju o vlogi in pomenu te stroke v naši sodobni družbi pred javnostjo izpostavili.
»V družbi npr. vzbuja velik strah mladinska delinkvenca, medtem ko npr. ob pojavih mladinskih samomorov nikogar glava ne boli«, je ostro presodil dekan te šole Bernard Stritih.
Že lani je ta šola, ki ima prostore v Saranovičevi ulici v Ljubljani, pod isto streho v stavbi, kjer je še Srednja šola za farmacijo in zdravstvo, skratka, da gre za okolje, ki tako ali drugače skuša ljudi zdraviti, delovni seminar o Prav tako aktualni temi o prostovoljnem delu. Da ima pa sicer šola, v kateri delujejo zdaj devet pedagogov in štirinajst zunanjih sodelavcev zlasti z drugih fakultet, kljub temu, da javnost o šoli ne ve veliko, vendar že globoko ljudske korenine, lahko sklepamo po tem, da se zanjo vsako leto pa tudi letos, priglaša tudi do trikrat toliko kandidatov, kot je razpoložljivih mest. To velja tudi za študij ob delu, kjer je seveda življenski stik z okoljem še n°lj prisoten.
Sedanji seminar, ki je vzbudil tudi pri sredstvih javnega obveščanja, naj-nrž tudi zaradi vse bolj kritičnih socialnih razmer, veliko zanimanje, je nnel dvojen namen. Prvič, da predstavi samo stroko javnosti, še posebej v odnosu do drugih strok, in obenem da
kaže tudi poglavitne smernice za ievanje najbolj žgočih socialnih pro-;mov pri nas, ne brez resnega operila družbi in družbenim organom, v neenakopravni družbi toliko bolj ba poskrbeti za enakopravno soci-10 službo.
Seminarja se je udeležilo preko še-leset udeležencev iz vse Slovenije, ro iz raznih socialnih centrov in rgih javnih ustanov, kot še posebej liko iž delovnih organizacij. Hkrati je seminar zavestno povezoval delo poznanja raznih drugih sorodnih ok, kot so zlasti psihologi, sociologi, izofi, politologi ali zdravniki. Skrat-- šlo je za potrditev, da bi bilo tudi sleh še kako potrebno združeno in-disciplinarno delo. Dejansko je res, je bilo tako razčiščevanje pojmov nalog nujno že iz razloga, ker se v ižbi, zlasti v raznih strokovnih pa-gah pogosto pojavljajo napačne idstave o tem, kaj je vloga socialne-delavca.
Sam seminar je bil sicer rezultat Igoletnega raziskovalnega dela na i in terenu. Kot so razni pedagogi šole v razgovoru poudarili, gre po l strani za ugotavljanje življenskih dresov in zagat v naši družbi - od skih otrok do osamljenih starih Iju-in za reagiranje konkretnih ljudi na stiske, predvsem pa tudi za iskanje :inov, kako k tem ljudem pristopiti v zaupnem človeškem odnosu z nji-samimi te njihove zagate reševati.« sicer nekatere službe, ni pa ljudi, z vso iskrenostjo, pa tudi kritično-
stjo opozorili na eno izmed najbolj pomanjkljivih točk naše socialistične, a često premalo socialne družbe.
Problemov, ki se vsak dan pojavljajo, je nič koliko in zajemajo tako vprašanja gmotne kot duhovne stiske, obremenitev v šolah, alkoholizem, problematiko samomorov ali obupa na sploh, spoznanja, da ne moreš sam o ničesar svoje usode spremeniti, in podobno. V razpravi so mnogi opozarjali na hude pritiske, ki se pojavljajo že pri šolskih otrocih, kajti šola danes s svojimi programi in načinom dela vse več zahteva, tako da otroci tega ne zmorejo, še posebej ne, ker nimajo pomoči doma. Vsaj dve tretjini otrok so danes v šolah v takih nelahkih zadregah, z njimi seveda pa tudi starši in učitelji. O odliki v šolah danes sploh ni mogoče govoriti, razen v primerih, kadar starši, ki so že sami višje izobraženi, lahko nudijo otrokom vso pomoč pri domačem učenju. Samo ocenjevanje po različnih stopnjah in s tem tudi selekcija sta sicer nekaj, kar smo morali v današnjem svetu prevzeti kot nujnost, vendar bi morali pri tem in pri sami selekciji bolj dejavno sodelovati, tako da bi nudili šoli, otrokom in družini ustrezno pomoč. Zdaj pa že od vsega začetka mlade samo postavimo pred dejstvo, da si bodo morali vse v šoli in življenju priboriti samo s tekmovanjem, ne poučimo pa jih ne, kako bi v tej tekmi lahko vzdržali in uveljavili svojo osebnost. Nič čudnega torej ni, če se primerijo samomori celo med šolarji, kar dokazuje, da so vse potrebne šolske družinske in
družbene službe odpovedale. Kako pereč je problem samomorov med Slovenci v sedanjem trenutku je pokazala nedavna odločitev o uvedbi telefonskega klica v sili v celjskem območju, saj so v tem krogu samo v zadnjih dveh mesecih zabeležili pet samomorov, v zadnjih petih letih pa okrog dvesto. Za stare ljudi, ki nimajo stika s svojo družino, prav tako postaja redna nujnost, da se z njimi ukvarjajo socialni delavci, kajti ljudje ne morejo živeti nekje - v praznem. Človek ne more živeti brez dobrega odnosa in zaradi tega so zelo upravičeno na Višji šoli za socialne delavce uvedli tudi posebno kategorijo prostovoljcev, zlasti samih študentov, ki neposredno sodelujejo s posameznimi primeri v centrih za socialno delo, po raznih šolah ali pa tudi individualno. Gre za to, da ti mladi socialno naravnani ljudje, prevzamejo vlogo nekakšnega starejšega brata.
Če bi hoteli v tej luči postaviti vlogo socialnega delavca v naši družbi, bi torej morali pribiti, da mora social-
ni delavec pravzaprav ves čas gledati z obema očesoma. Z enim očesom mora skrbeti za konkretnega posameznika, za človeka z imenom, ki je neposredno ogrožen, tako da skrbi za to, da se njegovo stanje izboljša ali vsaj ne poslabša. Z drugim očesom oz. z drugo roko, pa bi moral čimbolj učinkovito vplivati na vse vzvode družbenega okolja, da bi se ti družbeni pogoji nasploh spremenili na boljše.
Zato je tudi skrajni čas, da po tridesetih letih te šole socialne delavce družba ne odriva več na svoje obrobje, tako kot so na obrobju družbe žal še bolj vsi kritični socialni problemi. Že to, da Višja šola za socialne delavce v Ljubljani nima še priznane možnosti za študijsko nadaljevanje na visoki, univerzitetni stopnji, kar sicer drugod v Jugoslaviji je primer, je en dokaz več, da bi se moral začeti tudi dialog navzgor, ne samo navzdol. Lepa je sicer turistična propaganda: »Slovenija -to so ljudje«. Toda za te ljudi je treba tudi skrbeti.
BOGDAN POGAČNIK
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Italijani osvojili svojo tretjo zmago, Jugoslovani včeraj počivali
Predvsem za uigravanje »Igramo, kot da nismo na SP«
ITALIJA — SLONOKOŠČENA OBALA 98:62 (48:35)
ITALIJA: Premier 7, Costa 1, Magnifico 10, Gilardi 5, Polesello 8, Brana-monti 19, Villalta 10, Binelli 4, Riva 28, DelCAgnello 2, Maijzorati 2, Sachetti 2.
SLONOKOŠČENA OBALA: Moustapha 2, Bah 2, N’Drin, M’BaIiia 10, Ello 2, Mamadou 7, Bonebo 5, Kamara 2, Lath 8, Outtara 12, Djadji 12.
SODNIKA: Vimvnick (Izr.) in Čampo Soares (Ang.); PM: Italija 12:17; Slonokoščena obala 17:27; 3 TOČKE: Premier 1, Gilardi 1, Branamonti 5, Riva 5, Mamadou 1, Djadji 2; PON: Binelli (34); GLEDALCEV: 3.800.
MALAGA — V dnevu, ko presenečenj ni manjkalo, se je Italija držala napovedi in zlahka premagala skromno Slonokoščeno obalo. Tekma je trenerju Bianchiniju služila predvsem za uigravanja in razne kombinacije.
»Azzurri« so začeli z običajno postavo: Brunamonti, Gilardi, Sacchetti, Villalta in Magnifico. Do 3. minute je bil sicer rezultat izenačen, nakar so Italijani povedli in naskok vseskozi višali (v 13. min. 31:15). Kot smo de-
jali, je Bianchini neprenehoma spreminjal postavo. Na igrišče je celo poslal najvišjo peterko (Marzorati, Riva, Villalta, Binelli in Costa), vendar se je kmalu odločil za bolj uravnoteženo postavo (Premier namesto Villalte, Polesello in DelTAgnello namesto Coste in Premiera).
Tudi v drugem polčasu je Bianchini poskušal razne sheme, tako v napadu kot v obrambi, saj si je s skromnim nasprotnikom to lahko dovolil.
TENERIFE — Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil zvezni trener jugoslovanske reprezentance Krešimir čosič dokaj potrt. In to povsem upravičeno: »plavi« so namreč proti Nizozemski igrali slabo, raztrgano, predvsem so odpovedali v obrambi in skoku. Skratka, moštvo je razočaralo in če bi sodili po tej predstavi, Jugoslovani zares ne sodijo v ožji krog favoritov za osvojitev ene izmed kolajn.
»Z igro svojih fantov nisem zadovoljen. Igramo, kot da nismo na svetovnem prvenstvu. Naša igra je y tem delu preveč odvisna od Dražena Petroviča. Predvsem slabi smo v obrambi in skoku,« je dejal čosič.
»Nimamo pravega odnosa do igre. To je ključno vprašanje,« je še dodal jugoslovanski zvezni trener.
Po našem mnenju je bilo na tekmi proti Nizozemski jasno, da Dalipagič
še zdaleč ni ujel najboljše forme (v pripravljalni dobi je imel težave s poškodbo roke), da so centri najšibkejša točka te reprezentance (Vrankovič in Arapovič sta povsem odsotna, Radovanovič je komaj okreval po poškodbi noge in zares čudno je, da je čosič na klopi pustil mladega Divača, ki je v prvih dveh tekmah pokazal največ volje do igre in da je v dobri formi). Tretjič, igra »plavih« je povsem odvisna od razpoloženja Dražena Petroviča.
Mirko Novosel meni, da slabi nastop proti Nizozemski ni odvisen od slabe forme posameznikov, temveč od zbranosti in resnega odnosa do igre. Pomožni trener Dušan Ivkovič pa je dejal, da sta bili prvi dve tekmi za jugoslovansko reprezentanco pravi »boo-merang«: zbranost »plavih« je padla na najnižjo raven, tako da je bila
nato igra proti Nizozemski izredno slaba.
Jugoslovani so imeli včeraj prost dan. Danes bodo igrali proti Argentini. Kaj meni o tem srečanju čosič?
»Argentinci utegnejo biti za nas zelo neugoden nasprotnik, posebno še, če bomo igrali kot proti Nizozemski. Že na začetku bomo morali igrati na vso moč, da bi ne prišlo do neugodnih razpletov.«
Novosela pa smo vprašali, kaj meni o dosedanjih razpletih na tem SP in posebno o Italiji.
»Večjih presemečenj ni. Španci so sicer imeli nekaj težav, vseeno pa so zmagali. O Italiji so pisali, da je v zelo slabi formi. Gladka zmaga proti Portoriku pa je pokazala, da Italijanov nikakor ne gre podcenjevati.«
(B. Lakovič)
Izidi, lestvice in prihodnji spored
IZIDI 4. KOLA
SKUPINA A: Francija - Brazilija 93:85; Panama - Južna Koreja 111:103; SKUPINA B: Kuba - Urugvaj 87:76; Angola - Avstralija 74:69; SKUPINA C: Kitajska - Portoriko 98:84; Italija - Slonokoščena obala 98:62; SKUPINA D: Kanada - Nova Zelandija 110 proti 74; Argentina - Malezija 93:73.
LESTVICE
SKUPINA A: Španija 6, Brazilija in Grčija 4, Francija in Panama 2, Južna Koreja 0.
SKUPINA B: SZ 6, Izrael 4, Avstralija, Urugvaj, Kuba in Angola 2.
SKUPINA C: ZDA in Italija 6, ZRN,
Portoriko in Kitajska 2, Slonokoščena obala 0.
SKUPINA D: Jugoslavija in Kanada 6, Argentina 4, Nizozemska 2, Nova Zelandija in Malezija 0.
DANES, 9. 7.
SKUPINA A: Grčija - Brazilija, Španija - Panama, Južna Koreja - Francija; SKUPINA B: Kuba - Angola, SZ - Urugvaj, Izrael - Avstralija; SKUPINA C: Kitajska - Slonokoščena obala, ZRN - ITALIJA, ZDA - Portoriko; SKUPINA D: JUGOSLAVIJA -Argentina, Nizozemska - Kanada, Malezija - Nova Zelandija.
JUTRI, 10. 7.
SKUPINA A: Panama - Francija, Španija - Brazilija, Grčija - Južna Koreja; SKUPINA B: Urugvaj - Angola, SZ - Avstralija, Izrael - Kuba; SKUPINA C: Portoriko - Slonokoščena obala, ZRN - Kitajska, ZDA - ITALIJA; SKUPINA D: Nizozemska - Malezija, JUGOSLAVIJA - Kanada, Argentina -Nova Zelandija.
SPORED PO TV
22.50	Italija - ZRN RAI 1; 22.20 Jugoslavija - Argentina KP
time out - time out - time out
Dražen Petrovič lažje poškodovan
TENERIFE — Na včerajšnjem treningu si je Dražen Petrovič lažje poškodoval gleženj. Preskočil je reklamni pano in skočil točno na žogo, tako da si je zvil gleženj. Pomožni trener Dušan Ivkovič nam je povedal, da ni gotovo, da bo Dražen Petrovič igral danes proti Argentini (čeprav zadnjo besedo bo imel zdravnik).
A. Petrovič v Madrid
MADRID — Po pisanju španskega tiska obstajajo velike možnosti, da
bo jugoslovanski reprezentant Alek-sandar Petrovič, član Gibone, igral za Real Madrid.
Eno kolajno so že oddali...
TENERIFE — če bi sodili po sedanjih razpletih na srečanjih Španije, potem bi lahko zapisali, da so F. Martin in tovariši že rezervirali eno izmed kolajn. Proti Franciji in Grčiji so namreč imeli v sodniški dvojici... najboljša igralca. Pač domačini so. V to SP so vložili ogromna finančna sredstva, čemu bi si ne zaslužili vsaj ene izmed kolajn?
KOLESARSTVO: na 5. etapi »Toura«
Spet sprememba na vrhu
V'
KOŠARKA: velik uspeh naših na vsedržavnem prvenstvu dečkov
Borovci danes za uvrstitev na 5. mesto
v
VILLERS SUR MER — Tudi peta etapa »Toura« ni minila brez pretresa na vrhu: Nizozemec Van Der Velde je namreč zaključil svoj pobeg, osvojil etapo in se z 22. mesta skupne lestvice povzpel kar na prvo.
Včerajšnjo etapo, najkrajšo na »Tou-ru«, je namreč označeval pobeg skupine devetih kolesarjev, med katerimi je bil tudi Van Der Velde, ki so poskusili srečo že 15 km po startu. Na koncu pa je Nizozemec pustil za sabo še Peliera (ostali so precej zaostali) in prišel sam skozi cilj. Seveda ni šlo brez padca. Tokrat se je poškodoval Španec Munoz, ki je moral odstopiti. Medtem se je precej izboljšalo zdravstveno stanje Josa Lammertinka. Sprva je celo zglodalo, da si je prebil lobanjo, vendar so ugotovili, da poškodbe niso tako hude.
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
VRSTNI RED: 1. Van Der Velde (Niz.), ki je 124,5 km od Evreuxa do Villersa sur Mer prevozil v 3.04’05”; 2. Pelier (Fr.) po 2”; 3. Planckaert (Bel.) 39”; 4. Indurain (Šp.) 40”; 5. Guttierrez (Šp.); 10. Bontempi (It); 21. Bincoletto (It.) vsi po 1T5”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Van Der Velde (Niz.) 19.01’50”; 2. Gaigne (Fr.) po 36”; 3. Marie (Fr.) 42”; 4. Mottet (Fr.) 45”; 5. Fignon (Fr.) 49”-; 6. Pelier (Fr.) 56”; 7. Madiot (Fr.) minuta 2”; 8. Boyer (Fr.) 1’05”; 9. Maechler (Švi.) 1’28”; 10. Vanderaer-den (Bel.) 1’29”; 11. Roche (Ir.) 1’33”; 12. Leali (It.) 1’38”; 13. Bontempi (It.) 1’39”; 28. Hinault (Fr.) 2’42”; 29. Le-mond (ZDA) 2’44”.
Danes tudi ženski »Tour«
PARIZ — Danes se bo pričela kolesarska dirka po Franciji tudi za ženske. Po lanskem uspehu je tudi sedaj glavna favoritinja Italijanka Maria Canins, njena najnevarnejša nasprotnica pa naj bi bila znova Francozinja Jannie Longo.
Sivori predsednik Viterbeseja
VITERBO — Nekdanji argentinski nogometni as je postal predsednik nogometne ekipe Viterbeseja, ki nastopa v promocijskem prvenstvu.
Bor Adriaimpex - Cortan Livorno 64:55 (27:28)
BOR ADRIAIMPEK: Prelec 4, Daneu 17 (2:4), Berdon, Arena 15 (3:7), Oberdan 10 (0:1), Sterni, Bajc, De-beljuh, Ažman 8 (2:4), Pavlica 4.
ORVIETO — Bor Adriaimpex nadaljuje z uspešnimi nastopi na vsedržavnem prvenstvu dečkov v Orvietu, in se bo danes ob 16. uri srečal s Scavolinijem iz Pesara. To je zadnja tekma naših fantov na tem pr-
Atletika: mladinsko SP
RIM — Na mladinskem atletskem svetovnem prvenstvu, ki bo od 16. do 20. t.m. v Atenah, bo nastopilo rekordno število držav, kar 152 z več kot dva tisoč tekmovalci.
Spartak pred Koprom
KOPER — Na tridnevnem mednarodnem vaterpolskem turnirju »Koper 86«, najmočnejšem v Sloveniji, je zmagala reprezentanca avstrijske Štajerske pred Spartakom (ČSSR), Koprom in Edero iz Trsta. Turnir je služil Koprčanom kot generalka pred
venstvu in bo odločala o uvrstitvi od 5. do 6. mesta. Igralci Bora Adria-impex so tudi v tekmi s Cortanom znova dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z vso italijansko elito v tej starostni dobi, še več, dokazali so celo, da so boljši tekmec od marsikaterega prvoligaškega kluba, ki vlaga v mladinsko dejavnost ogromne vsote denarja.
Tekma s Cortanom iz Livorna je bila vsekakor izredno izenačena vse do tretje četrtine, z rahlo predno-
sobotnim startom v 2. jugoslovanski ligi. (Kreft)
Fanelli pred Pavličem
NOCERA UMBRA (Perugia) — V L etapi kolesarske dirke po Umbriji za amaterje je zmagal Italijan Fa-neilli, Jugoslovan Jure Pavlič pa je bil drugi z zaostankom 45”.
Branco k Brescii
RIO DE JANEIRO — Pri Flumi-nenseju so včeraj potrdili, da bo 22-letni brazilski branilec in državni reprezentant Branco prestopil k Brescii, ki naj bi zanj odštela milijardo in pol lir.
stjo borovcev, ki jim je nekajkrat uspelo povesti za 6 ali 8 točk, vendar so jih trdoživi nasprotniki vsakokrat dohiteli. V zadnji četrtini pa preobrat. Peterka Daneu, Bajc, Arena, Ažman in Oberdan je z agresivno igro, natančnimi meti ter predvsem z zvrhano mero požrtvovalnosti zadala nasprotniku končni udarec. Naši so si takoj v začetku priigrali 6 točk prednosti, ki jih tokrat niso izpustili jz rok, kljub vztrajnemu pressingu Cortana. Z umirjeno igro so borovci branili minimalno prednost in Danev je prav v zadnji sekundi z metom za tri točke prednost povišal na 11 točk.
Veselje v Borovem taboru je bilo nepopisno in z optimizmom pričakujemo današnje srečanje s Scavolini-jem, ki je vsekakor, vsaj po tem, kar je doslej pokazal, predvsem telesno precej slabši od naših, saj nima v svojih vrstah niti enega visokega igralca.
V skupini, ki se bori za državni naslov, je prišlo do velikega presenečenja, saj je ekipa Ciampina iz Rima premagala milanski Simac (60:56), v drugi polfinalni tekmi pa je Marr iz Riminija, ki je nesporen favorit za končno prvo mesto, brez težav odpravil Granarolo iz Bologne (72:55). (Vato)
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
Spored košarkarskih prvenstev A-l in A-2 lige
Nova svetovna rekorda
bov je včeraj objavila koledar letošnjih prvenstev A-l in A-2 lige. Večjih novosti na prvi pogled ni. Italijanski prvaki iz Milana so ostali brez sponsorizacije in so ostali brez veterana Bariviere, ki bo odslej igral za Filanto iz Desia. Brez sponsorizacije sta tudi Libertas Livorno in Rimini.
V A-2 ligi naj bi bila konkurenca, vsaj na prvi pogled, kakovostnejša in ostrejša od lanskega prvenstva. Glavna favorita za prestop naj bi bila Filanto Desio in Annabella Pavia, ki sta vložila mnogo sredstev za nakup igralcev. Uspeh oz. neuspeh pa bosta seveda odvisna predvsem od posrečene izbire ameriških košarkarjev. Napredovanje v A-l ligo je med drugim primarni cilj mnogih drugih ekip (Ste-fanel, Benetton, Napoli, Viola, Sega-fredo), tako da se obetajo res ostri boji za pava mesta.
KOLEDAR A-1 in A-2 LIGE
1. KOLO (21. 9. ob 18.30)
A-l LIGA: Olimpaa Milan - Giomo Benetke; Mobilgirgi Caserta - Ocean Brescia; Berloni Turin - Dietor Bologna; Divarese Varese - Bancoroma Rim; Rimini - Libertas Livorno; Riu-nite Reggio Emiiia - Arexons Cantu; Allibert Livorno - Scavolini Pesaro; Yoga Bologna - Fantoni Videm.
A-2 LIGA: Benetton Treviso - Li-berti Firence; Ippodromi Rieti - Fa-car Pescara; Fleming Porto S. Gior-gio - Annabella Pavia; Fabriano - Filanto Desio; Segafredo Gorica - Viola Reggio Calabria; Pepper Mestre - Stefane! Trst; Citrosil Verona - Jolly-colombani Forli; Spondilatte Cremo-na - Napoli basket.
PREOSTALI SPORED A-2 LIGE
2. KOLO (28. 9.): Stefanel Benetton; Jolly - Segafredo; 3. KOLO (5.
10.	): Stefanel - Facar; Segafredo -Spondilatte; 4. KOLO (12. 10.): Annabella - Stefanel; Segafredo - Fleming; 5. KOLO (15. 10); Stefanel -Viola; Ippodromi - Segafredo; 6. KOLO (19. 10): Segafredo - Facar; Jolly -Stefanel; 7. KOLO (26. 10.): Stefanel -Segafredo; 8. KOLO (2. 11.): Segafredo - Annabella; Spondilatte - Stefanel; 9. KOLO (9. 11.): Stefanel - Fleming; Filanto - Segafredo; 10. KOLO (12.
11.	): Filanto - Stefanel; Citrosil - Segafredo; 11. KOLO (16. 11.): Stefanel -Fabriano; Segafredo - Pepper; 12. KOLO (23. 11.): Ippodromi - Stefanel; Fabriano - Segafredo; 13. KOLO (26. 11.): Napoli - Stefanel; Segafredo -Liberti; 14. KOLO (30. 11.): Stefanel -Liberti; Benetton - Segafredo; 15. KOLO (7. 12.): Segafredo - Napoli; Ci-trosil - Stefanel.
Povratni del lige se bo začel 14. decembra 1986. Regularni del prvenstva se bo končal 15. marca 1987.
MOSKVA — Na »Igrah dobre volje« v Moskvi sta padla še dva' svetovna rekoraa, m sicer v ženskem sedmeroboju ter v skoku s palico.
Svetovni rekord v skoku s palico je dosegel Sovjet Sergej Bubka, ki je preskočil 6,01 m. V sedmeroboju pa je Američanka Jacky Joyner zbrala 7.148 točk. in tako prva presegla mejo 7 tisoč točk.
Veliko presenečenje je pripravil tudi ameriški plavalec Killion, ki je na 400 m prosto premagal Sovjeta Salj-nikova.
Kankkunen pred Alenom
AUKLAND — Na avtomobilskem rallyju po Novi Zelandiji, 7. preizkušnji za svetovno prvenstvo, je zmagal Kankkunen (peugeot) pred A-lenom, Biasionom, Ericssonom (vsi lancia) ter Salonenom (peugeot). Skupna lestvica pilotov za SP: 1. Kankkunen (Fin.) 76 točk; 2. Alen
(Fin.) 42; 3. Saby (Fr.) 38; 4. Bia-sion (It.) 27; 5. Salonen (Fin.) 23; 6. Toivonen (Fin.), Waldegaard (Šve.) in Moutinho (Port.) 20. Skupna lestvica avtomobilskih hiš:	1.
Peugeot 107; 2. Lancia 85; 3. Volks-wagen 51; 4. Audi 29; 5. Toyota 20; 6. Renault in Ford 14; 8. Subaru 19; 9. Citroen 10; 10. Mazda 8.
obvestila
JK ČUPA
organizira v Sesljanskem zalivu jadralne tečaje na jadralnih deskah in na optimistih. Vpisovanje na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu vsak dan od 9. do 18. ure.
TPK SIRENA
sporoča, da je na pomorskem sedežu (tel. 422696) še v teku vpisovanje za jadralne tečaje v razredu optimist. Spored tečajev: od 14. do 20. t. m. in od 21. do 27.J. m.
Na področnih regatah v Gradežu so se naši izkazali
Zmaga Bogatčeve, Gregori drugi
V	soboto in nedeljo so Sirenini mladinci zopet zabeležili odlične uspehe in odnesli dva pokala. V Gradežu je namreč potekala v organizaciji jadralnega kluba Societa Canottieri Ausonia - jadralna sekcija področna regata v razredih europa, laser in selekcijska za 470, veljavna za državno prvenstvo. Prvi dan so bile vremenske razmere za regato odlične, saj so izpeljali obe predvideni preizkušnji, medtem ko so v nedeljo organizatorji odpovedali regato zaradi slabega vremena. V razredu europa je zmagala Ariana Bogateč. Jadralcev je bilo 16 in končna lestvica je sledeča:
1. Ariana Bogateč (Sirena); 2. Alessan-dro Di Lauro (SVOC); 3. Piero Jančar (SVOC); 4. Peter Sterni (Sirena).
V	razredu laser je tekmovalo 16 jadralcev. Tokrat je branil barve Sirene Andrej Gregori, ki se je uvrstil na odlično 2. mesto, prvi pa je bil Mulas (Societa Triestina della Vela).
Pokal prijateljstva r Izoli
Sirenini člani kar solidni
V Izoli se je v organizaciji jadralnega kluba Burja odvijala regata za pokal prijateljstva v razredu optimist. Sodelovali so kadeti iz Jugoslavije in Italije in skupno jih je bilo 83. Oba dneva je jadralce spremljalo kar lepo in naklonjeno vreme, kar je bistvenega pomena za uspeh vsake regate. Tržaški pomorski klub Sirena je v Izolo poslal tri jadralce, ki so se kar solidno izkazali v vseh štirih preizkušnjah. Vrstni red je sledeči: 1. Elvis Kajič (Mornar Pula) 2. Mitja Margon (Jadro klub Koper), 3. Rocchelli (Societa velica Barcola-Grignano), 13. Andrej Ferfolja (SirenaJ, 27. Carlo Ferfolja (Sirena), 61. Aleks Zerjul (Sirena).
Naslednjo soboto in nedeljo se bodo Sirenini kadeti znova potegovali za
pokal prijateljstva, ko bo zaključna regata v okviru tega tekmovanja v se-sljanskem zalivu. Organizator bo tokrat Societa Nautica Pietas Julia.
Miljanic drevi v Bazovici
Zvezni kapetan nogometne reprezentance Jugoslavije Miljan Miljanic in dr. Peter Boško-vič, svetovalec za objekte pri nogometni zvezi Jugoslavije bosta gosta okrogle mize, ki bo danes zvečer ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici v priredbi nogometne komisije pri ZSŠDI. Tema okrogle mize je »Nogomet pri nas in v svetu, analiza Mehike in problemi nogometa«. Na okroglo mizo so vabljeni vsi nogometni delavci in ljubitelji športa sploh.
Memorial Delbello
V	Križu na vrsti četrtfinalni boji
V Križu se tudi letos odvija turnir v malem nogometu za Memorial Giulio Delbello, ki je posvečen spominu na tragično preminulega mladega igralca Vesne. Z razliko od drugih let, so letos vse tekme na programu na velikem kriškem igrišču, ki ga je dalo na razpolago ŠD Vesna, katerega odborniki so priskočili na pomoč marljivim prirediteljem. V prejšnjih letih je na turnirju sodelovalo osem ekip, ki so v glavnem bile vse iz Križa, letos pa jih sodeluje na turnirju kar šestnajst, med katerimi so tudi moštva iz mesta in iz okoliških vasi.
V	četrfinale so se uvrstile ekipe La grotta, Tenda rossa, Esso, Bellariva, Bottega della scarpa, Pam-Pam, Pub 1902 in Phisical center. Polfinalni tekmi bosta na programu v petek zvečer, finale pa v nedeljo.
Uspela 10. trofeja Agrarie Močilnik
Lonjerski kolesarski delavci so uspešno priredili 10. izvedbo dirke na kronometer za trofejo Agraria Močilnik. Najboljši absolutni čas je dosegel adrie-vec Jože Hafner, ekipna zmaga pa je šla društvu DFL Monfalcone. Na sliki: s starta v Bazovici, kjer je bil tudi cilj dirke
Luka Grbec iz Milj uspešno dirka v Jugoslaviji
Kratkohlačni as go-karta
28. junija se je v Portorožu iztekla zadnja tekma za republiško tekmovanje v go-kartu. Pri nas je ta šport zelo malo poznan, veliko pa ga gojijo v Ita-uji in v Jugoslaviji; kjer se mladina, zlasti najmlajši, precej navdušeno podaja na tekmovanja s temi majhnimi motornimi avtomobili. V Sloveniji m v celi Jugoslaviji so zadnja leta ustanovili več avto-moto društev, ki združujejo ljubitelje tega športa.
Republiškega prvenstva v go-kartu se je udeležil tudi mladi Luka Grbec iz Milj, ki je letos uspešno končal 4. razred celodnevne osnovne šole v Miljah. Luka se je tekmovanja lahko udeležil, ker ima po materini strani tudi jugoslovansko državjanstvo. Za go-kart se je mladi Luka navdušil pred enim letom, potem ko ga je v ta šport uvedel oče, ki je bil že dalj časa zagledan vanj. Kot član AMD "Pinko
Tomažič" iz Pirana je Luka letos prvič nastopal na tako pomembnem tekmovanju in po treh predvidenih tekmah v Celju, Ljubljani in Portorožu, zbral največ točk in zasedel prvo mesto v kategoriji najmlajših (8-12 let).
Društvo, za katerega je tekmoval mladi Luka Grbec, se je na republiškem prvenstvu zelo dobro odrezalo, saj si je poleg prvega mesta v kategoriji najmlajših priborilo v isti kategoriji še drugo in tretje mesto, ki sta ga zasedla dva mlada Pirančana, Patrik Ipavec in Aleš Grižon. Dalje se isto društvo lahko ponaša še s štirimi republiškimi prvaki v višjih kategorijah.
V teku je še jugoslovansko državno prvenstvo v go-kartu, ki predvideva kar 8 dirk. Od teh so se pred kratkim odvijale tri in sicer v Zagrebu, na Reki in v Beogradu. Teh tekem se je udeležil tudi Luka Grbec, ki ponovno dokazuje, da se bo kaj kmalu razvil v odličnega voznika in tekmovalca, saj zaostaja za vodilnim le za štiri točke. Po julijskem premoru se bo mladi Luka udeležil še ostalih dirk. Prva bo v Ptuju 10. avgusta. Med tem časom bo v Ljubljani nagrajevanje za republiškega prvaka. Ob skorajšnjem prejemu pokala tudi mi čestitamo mlademu Luki in mu želimo, da bi čez kak mesec doživel ponoven uspeh. B.C.
S Frančkom že dolgo čepiva na majhni polički pripeta na šop klinov, ko se Lidija muči z navpično počjo nad nama. Zaverovana v svojo majhno težo se brezskrbi obeša v slabe, le dva do tri centimetre zabite kline, na katere, pravi Franček, ne bi obesil niti svoje slike. Zajedo spet zapira streha, še večja kot prva spodaj. Vendar je dokaj razčlenjena in kot mali škrat se Lidija spravi čez. »Je pa res nore baba,« modruje Praček!
Komaj so vrvi pripete, začne nenadoma škropiti, voda udari čez rob, iz trenutka v trenutek je je več. Neverjetno, v nekaj minutah smo sredi norišnice. V velikih curkih nas zaliva, ko se mrzlično spuščamo po pripetih vrveh. Tudi na našem bivak prostoru je vse mokro, opremo pospravimo na varno mesto in pohitimo navzdol. Ob cesti štopamo in ustavi nam fant s kombijem. Pravkar je prišel v Vosemi-te, tu ima nekaj prijateljev in namerava ostati kak mesec. Potem pa v Kanado. Tako kot večina ameriških plezalcev živi tudi on povsem svobodnjaško, dela le nekaj mesecev na leto in zasluži dovolj, da preostali čas vandra okoli, pleza in počne to, kar ga veseli. No, ja, vsaj tako pravi. Zgleda, da živi to, kar mi le sanjamo. Ne vem pa, kaj so zanj sanje.
V Villigeu si privoščimo sladoled, v kampu se najemo, odpočijemo in zvečer smo spet na našem bivaku pod steno. Zakurimo, saj je ob ognju veliko bolj prijetno in domače. Franček pripoveduje zanimive zgodbe iz svojih alpinističnih dogodivščin, ki se slišijo že kot anekdote. Marsikje je že plezal, in bolj trmasto vztrajnega plezalca še nisem srečal. Pravi, kakšno izredno srečo sta z Marjanom imela v južnoameriških Andih. Vzpenjala sta se čez ledeno steno, po snežnem stebriču, nato pa prečila desno, na sosednji stebrič. Ravno tedaj se je po levem usul plaz. Višje sta spet prečila na drug, sosednji stebriček, kmalu zatem je po prejšnem, kjer sta se malo prej vzpenjala, spet potegnil plaz. »V Lhot-seju v Himalaji pa smo vsi bili le brezmočni garači, skoraj reveži, saj sta nas slabo vreme in mraz do skrajnosti mučila in nam na koncu tudi preprečila vzpon na vrh. Tam, v Himalaji, sploh ne gre več za plezanje.«
Velik je svet in polno je še želja in ciljev, vse želimo videti in spoznati, izkusiti in doživeti. Ne zanimajo nas žrtve in nevarnosti, nič nas ne zanima, obnašamo se kot otroci, ki hočejo nekaj imeti, ne da bi sami vedeli, zakaj. Morda je alpinizem res čudna stvar za dojetje, najbolj zanimivi pa se mi zde tisti, ki se, vsaj na videz, čudijo tej naši zagnanosti, a v bistvu tudi sami počenjajo isto. Saj je vedno tako, da se moraš odločiti, moraš se in odlaganje je le izguba časa, čeprav se ponavadi zgodi, da človek neprestano odlaga, odlaga tja do smrti. Kljub temu je vsak posamezen dan sestavljen iz odločitev, in odločiti se
za nekaj, pomeni ne delati drugega. Zato je svoboda prevara, vedno in samo prevara, tu skupne poti ni. Mi smo se odločili za plezanje, to nam zato največ pomeni, toda vsak zase dobro vemo, da smo kljub tej skupni poti, ki nas druži, v iskanju svoje lastne duhovne poti povsem različni in daleč vsak sebi. Stavili smo pač na nekaj, a bomo prav gotovo izgubili, mogoče je nasploh edina zmaga v spoznanju, da je poraz nujen.
Gost mrak je že, ko iz ognjišča oglje še toplo izžareva in se med dišeče smrekovo vejevje v šopih pode svetleče iskrice. Na nebu utripa samota poletne gorske noči.
Ko se na vzhodu zasvita, vstopimo v steno in se s pomočjo pripetih vrvi in prižem povzpnemo do tam, kjer smo pristali včeraj. Lidija in Franček hitita naprej, sam pa moram še izbiti kline, ki so tod ostali od včeraj. Nimam težkega dela, saj jih je Lidija zabila le kak centimeter globoko. Le pod streho se vesim kot nihalo na
vrvi. Bingljam nad praznino in komaj uspem izbiti kline izpod stropa strehe. Ko sem na varovališču pri Lidiji, sonce že greje, Franček pa vriska v lepi plezariji nad nama.
Stena je .tu toliko razčlenjena, da je mogoče kar prosto plezati in le tu in tam zabije kak klin. Mimo značilne skalnate oblike, ki spominja na orlov kljun, priplezamo na udobno polico. To je že pravi El Capitan. Vrvi prosto visijo v zraku, ^gladke rumene plošče so obsijane od sonca. Ogledujemo si, kje bi izsilili prehod, nič pametnega ni videti. Lidija predlaga preboj kar naravnost navzgor, čeprav nam nad bučami visijo previsi. Franček predlaga krajši spust na desno in potem dolgo prečko. Tako bi se mogoče pri-praskali prek teh nemarno gladkih plošč, tam je spet videti nekaj večjih razčlemb, kjer bi se morebiti dalo napredovati.
Nekaj takega smo načrtovali že iz doline. Lidija sicer pripominja, da ne bo v redu linija, toda zmaga večina. Spustim se nekaj metrov in nato pričnem z dolgo prečko. Skala tu kar nekam krušljiva in le počasi in previdno napredujem. Frančku zavpijem, naj dobro varuje, in ravno, ko se vrv izteče, dosežem rampo in lažji svet. Ni več mnogo časa na razpolago, saj se okrog poldne že ulije voda iz sosednjega slapu, ki pada čez steno. Uredim sidrišče in po vrveh smo kmalu ob vznožju stene. Pohitimo v vas v dolino, se odpočijemo, vendar smo kar nekam nestrpni in zvečer smo spet na bivaku. Počutimo se že, kot bi se sem gor preselili. Tokrat imamo s seboj več opreme. Jutri bomo vstopili v steno, vrgli dol vrvi in plezali do vrha stene. Koliko časa, ne vemo. Morda dva dni, morda tri. Najbolj nas skrbi pas gladkih plošč, vidnih iz doline, tik pod vrhom. Če tam ne bo poči, bo potrebno vrtati svedrovce.
Lidija in Franček na bivaku pod steno
Pregled končnih lestvic v mladinskih nogometnih prvenstvih na Tržaškem
Ob prvem mestu Kraševih naraščajnikov še nekaj spodbudnih uvrstitev
Pokrajinska nogometna zveza je naposled objavila končne lestvice prvenstev v 3. amaterski ligi in na mladin-
dvojno napredovanje slovenskih društev Primorja in Krasa, smo že objavili, danes pa bomo objavili lestvice skupin v raznih mladinskih ligah, ki jih bodisi zaradi pomanjkanja prostora bodisi zaradi njihove kronične nepopolnosti (odložitve, prekinitve itd.) nismo zabeležili v primerni obliki.
Naraščajniki
Skupina A
Domio	14	14	0	0	62:11	28
Muggesana	14	10	0	4	48:16	20
Fortitudo	14	9	2	3	32:18	20
Montebello	14	6	3	5	30:23	15
Breg	14	4	2	8	26:34	10
Campanelle	14	4	1	9	26:57	9
Chiarbola	14	2	3	9	14:28	7
Servola	14	1	1	12	8:59	3
Skupina B
Kras	16	13	0	3	48:12	26
S. Vito	16	10	3	3	40:15	23
Opicina	16	9	4	3	29:17	22
S. Luigi	16	9	2	5	43:26	20
Olimpia	16	7	4	5	32:30	18
Costalunga	16	6	2	8	30:26	14
S. Andrea	16	5	3	8	20:31	13
CGS	16	1	3	12	13:34	5
S. Anna	16	1	1	14	13:77	3
LESTVICA STRELCEV: 1. Giorgesi (Domio) 28 golov,- 2. Del Zotto (Fortitu-do) 21; 3. Galgaro (San Luigi) 17; 4. Škabar (Kras) 15.
Najmlajši
Skupina A
Costalunga	16	11	4	1	35: 4	26
San Luigi	16	12	2	2	42:12	26
Montebello	16	11	3	2	31:12	25
Triestina	16	9	0	7	30:24	18
San Sergio	16	5	5	6	25:17	15
Olimpia	16	4	4	8	28:32	10
Breg	16	3	4	9	15:35	10
Servola	16	2	2	12	11:58	6
Domio	16	2	2	12	12:35	6
	Skupina B					
Giarizzole	16	12	2	2	55:13	26
S. Giovanni	16	11	3	2	51: 7	25
Portuale	16	11	3	2	40:11	25
Primorje	16	8	3	5	18:15	19
CGS	16	7	3	6	29:28	17
Čampi Eiisi	16	7	0	9	37:30	14
Opicina	16	3	2	11	17:35	8
San Vito	16	2	3	11	11:61	7
Campaneile	16	1	1	14	6:64	3
Začetniki
Skupina A
S. Sergio	16	10	5	1	23:	2	25
Muggesana	16	8	7	1	16:	6	23
Montebello	16	9	4	3	20:	8	22
Costalunga	16	9	3	4	23: 7	21
Breg	16	9	3	4	27: 8	21
Fortitudo	16	5	4	7	11:12	14
Domio	16	3	2	11	9:35	8
Zaule	16	1	4	11	5:27	6
S. Vito	16	1	2	13	5:34	4
	Skupina B					
Portuale	16	15	1	0	46: 3	31
Supercaffe	16	12	3	1	51: 3	27
Giarizzole	16	10	2	4	22:13	22
F. Olimpia	16	9	1	6	34:16	19
S. Andrea	16	9	1	6	33:19	19
Chiarbola B	16	5	0	11	19:36	10
CGS	16	4	2	10	14:29	10
Primorje	16	1	3	12	7:49	5
Opicina	16	0	1	15	3:61	1
LESTVICA STRELCEV: 1. Padoan (San Luigi) 16; 2. Tognon (Triestina) 15; 3. Canciani (Triestina) 13; Gombač R. (Breg) 10.
	CICIBANI						
	Skupina A						
S. Andrea	12	11	0	1	70:	12	22
Chiarbola	12	8	3	1	99:	13	19
Ponziana A	12	8	2	2	79:	15	18
Costalunga	12	6	1	5	52:	27	12
Breg	12	3	1	8	17: 65		7
Domio	12	1	1	10	9:	80	3
San Vito	12	0	2	10	5:114		2
	Skupina C						
San Luigi	18	13	2	3	69:	21	28
Soncini B	18	12	4	2	64:	26	28
Giarizzole	18	12	2	4	57:	22	26
Supercaffe	18	9	4	5	52:	19	22
Zaule B	18	7	6	5	48:	28	20
S.Giovanni	18	9	1	8	31:	25	19
Primorje	18	6	5	7	42:	37	17
CGS	18	4	4	10	32:	29	12
Opicina	18	3	2	13	20:	60	8
Zarja	18	0	0	18	3:151		0
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Os^ mrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
9. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	Clan ',a,iian#ke
in liska — <■ Trsi	IMI3ll caa°P'»n‘6
F ^	(llltp založnikov FIEG
Na Švedskem ubili mladeniča, ker se je uprl rasizmu
Svetloba ni premagala teme
STOCKHOLM - Ronny Landin je bil običajen, miren, nepoznan enaindvajsetletnik. Na Sergelovem trgu v centru Stockholma se je več stotin ljudi poklonilo njegovemu spominu z enominutnim molkom. Ronny Landin je na Švedskem postal simbol borbe proti rasizmu, opomin in kolektivna vest "mirne in demokratične države", v kateri se lahko zgodi, da velika skupina ljudi gleda, kako podivjani huligani brutalno ubijajo nemočnega in nedolžnega mladeniča.
Glavni "greh" Ronnyja Landina je bil, da se ni pretvarjal, kot so to delali mnogi, da ne vidi, kako nekaj pripadnikov švedske verzije angleških "obritih glav" (skinheads) trpinči mlade priseljence.
Ronny Landin je prišel v kamp v bližini Stockholma, da bi s svojimi vrstniki proslavljal najbolj priljubljen praznik severa, "midsommar", najdaljši dan v letu, ko svetloba niti za trenutek ne prepusti mesta temi. To je dan pozabe vseh vsakdanjih skrbi, ko se Švedi sprostijo in kadar prebijejo zid svoje lastne zaprtosti in se zbližujejo. Takih občutkov slavja, veselja in bližine očitno ni želela doživeti skupina mladih v črnem usnju, ki se je z verigami in s težkimi škornji znašala nad fanti, ki niso bili svetlokožci in plavolasci.
Ronny Landin ni mogel in ni hotel "spregledati" te mučne scene. Ločil se je od svojih vrstnikov in poskušal zaščititi mlade tujce. To svojo plemenito željo je na žalost plačal z življenjem. Okrutni huligani so ga do smrti pretepli, ker si je upal postaviti se v bran priseljencev.
Ronnyja Landina bi seveda lahko rešili. V kampu je tedaj bilo mnogo ljudi, nemih opazovalcev uboja, ki niso zaščitili mladega življenja. Pet napadalcev je sedaj v preiskovalnem zaporu, vendar ne more nobena obsodba nadoknaditi človeškega življenja in pomiriti vesti hladnokrvnih
prič človeških tragedij, ki jih je danes v tem odtujenem svetu vse več in preveč.
Na protestnem zborovanju v Stockholmu proti uboju Ronnyja Landina bi bila morala govoriti Kristina Hermann-son, socialdemokratska borka proti rasizmu. Ni prišla na govornico, ker še ni ozdravela po napadu, v katerem je skoraj izgubila življenje. Medtem ko je delala na svojem vrtu, so jo trije ali štirje (ne ve točnega števila) napadli, eden od njih je zaklical rasistično geslo in nato so udarci padali po njej. Po štirih urah nezavesti je zbrala dovolj moči in poklicala rešilca.
Rasistična nasilja na Švedskem niso nov pojav. V letu 1978 so švedski "ragari" (vozniki motorjev) v predmestju Stockholma začeli odkrito vojno proti Libanoncem, Kurdom in Sircem in bili zaradi tega obsojeni. Pred sodniki so se znašli lansko zimo tudi neonacisti iz Gdteborga, lansko leto pa so morali švedski neonacisti bežati v paničnem strahu pred razjarjenim prebivalstvom. Na Švedskem ne dajejo velike teže raznim skupinam neonacistov in rasistov ("Nordijska narodna stranka", "Švedska naj ostane Švedska"), ker trdijo, da je to le peščica mladih. Vendar pa ti mladi izkoriščajo švedsko pojmovanje demokracije za prirejanje svojih mitingov, na katerih provocirajo priseljence, razglašajo svoje "programe" in rasistične ideje.
Demokratična javnost se sedaj sprašuje, ali je Švedska, kot nekatere evropske države, na poti, da postane dober teren za obračunavanje s tujci. Ali bo država, ki se ponaša s svojo demokracijo in humanostjo postala "Eldorado" za izražanje iracionalnega in nesmiselnega nasilja človeka nad človekom samo zato, ker nista rojena pod istim nebom? Večina Švedov le veruje, da bodo korenine rasizma posekane, da bo "svetloba premagala temo".To terja smrt Ronnyja Landina.
S psi proti eksplozivom
GENOVA — Med varnostnimi ukrepi na procesu proti ugrabiteljem potniške ladje Achille Lauro, ki naj preprečijo bombne atentate, so uporabili tudi pse, ki so sposobni zavohati eksploziv. Na sliki vidimo nemškega ovčarja, kako obvohava sumljiv avto pred sodno palačo
Odločitev vrhovnega sodišča, ki bo godila ameriškim feminističnim organizacijam
Sef, ki je seksal s svojo kolegico, je storil kaznivo
dejanje, tudi če je to počenjal z njenim privoljenjem
VVASHINGTON - Ameriško vrhovno sodišče, v katerem sedijo v glavnem konservativci, je končno sprejelo odločitev, ki bo razveselila ameriške feministične organizacije.
Sodišče je namreč soglasno razsodilo, da je šef, ki napada in posiljuje kolegico, storil kaznivo dejanje - to tudi takrat, kadar je do spolnega odnosa prišlo "prostovoljno".
Povod za to razsodbo, prvo te vrste v zgodovini ZDA, je bil primer v neki ameriški banki, ki se je zgodil pred več kot desetimi leti. Pomočnica bla-
gajnika v Meritor banki v Washingto-nu, Michele Vinson, se je sama pritožila proti svoji banki, češ da jo je nadzornik Sidney Taylor prisilil v seksualne odnose.
Ko so kasneje pred okrožnim sodiščem vprašali tožiteljico Vinsonovo, koliko časa so trajali ti odnosi, je odgovorila da štiri leta, ves čas njene zaposlenosti v banki. Na naslednje vprašanje, kolikokrat jo je njen nadzornik "naskočil", je odgovorila, da tega ne ve natančno, prav gotovo pa od 4o in 5o-krat.
Okrožno sodišče je na takšni podlagi odbilo njeno tožbo z utemeljitvijo, da je Vinsonova imela intimne odnose z nadzornikom na prostovoljni osnovi in da banka, ki v njej za to ni nihče vedel, z zadevo nima zveze.
Sedaj je zadeva prišla pred vrhovno sodišče, ki jo je poslalo okrožnemu sodišču v ponovno obravnavo. Vrhovno sodišče je namreč mnenja, da je bil v tem primeru kršen federalni zakon o državljanskih pravicah, in sicer tisti njegov člen, ki pravi, da imajo zaposleni "pravico delati v vzdušju ali v
kraju, kjer ni diskriminacijskega zastraševanja, zasmehovanja ali žaljenja."
Ob soglasni podpori vrhovnega sodišča je William Renhguist, znani kon-seravativec, ki ga je Reagan pred enim tednom imenoval za novega predsednika vrhovnega sodišča, kategorično zavrnil obrazložitev nižjesto-penjskega sodišča, ki je ugotovilo, da je omenjena bančna uslužbenka "nedvomno prostovoljno" vzpostavila intimne odnose s svojim šefom.
»Dejstvo, pravi Renhguist, da blagajničarka ni bila prisiljena v seksualne odnose s svojima šefom, ne more biti izgovor, da se zavrže obtožba proti kaznivemu dejanju spolnega nadlegovanja.
Zadevo zaenkrat obravnavajo samo z načelnega gledišča in o njej bodo še razpravljali. Takšna razsodba pa vnaša novo Ozračje v ameriške delovne odnose in ustvarja možnost resnih odgovornosti in materialne odškodnine za kaznivo dejanje " spolnega nadlegovanja, zapeljevanja in spolne prisile", ne samo za primere, kadar šefi izkoriščajo svoj položaj, ampak tudi za same firme.
Nastaja tudi vprašanje obnašanja "spodbujevalcev", o katerih v svoji obrazložitvi govori odločitev, ki jo je podpisal sodnik Renhguist, morda najbolj konservativen izmed vseh članov vrhovnega sodišča. Seveda se mnogi sprašujejo, če je samo šef kriv. Kaj pa njegove uslužbenke, ki se obnašajo izzivalno, se oblačijo tako, da s svojo goloto izzivajo spolnost in poleg vsega še provocirajo? se sprašujejo mnogi.
Vseh teh možnosti je prav gotovo veliko v primeru, o katerem je beseda in ki je povzročil znano razsodbo. To-žiteljica Vinson je štiri leta delala v banki, se shajala s svojim šefom in se ni nikoli pritožila, niti ga ni "prijavila, ker jo seksualno nadlegoval in napadal". Prijavila ga je šele takrat, ko so jo odpustili zaradi prepogostnih odsotnosti na delovnem mestu. Njen šef se očitno takrat ni dovolj zavzel zanjo in se je zato znašel na zatožni klopi.
Šele sedaj, ko ga je vrhovno sodišče priznalo in vrnilo nižjestopenjskemu sodišču, je primer dobil vsedržavne razsežnosti.
Medtem pa ameriški "bossi" še naprej po hitrem postopku osvajajo svoje tajnice.
V Panami zbor najlepših deklet
PANAMA CITY - Na prvenstvo za Miss Universe, ki bo konec tega meseca v Panami, sta prišli tudi najlepša Nemka Brigit Jahn in najlepša Avstrijka Manuela Redtenbacher. Jugoslovanko Tatjano Spasič so poslali domov, ker je premlada; nima še 17 let
Zakaj so umrli za rakom Pasteurjevi raziskovalci?
PARIZ — Uvedli so mednarodno preiskavo o vzrokih smrti petih raziskovalcev. Vest je sinoči v Lionu sporočil škotski profesor Culma Muir, ko je komentiral zahteve zavoda Pasteur, da razišče vzroke smrti petih francoskih raziskoval-' cev genetike, umrlih zaradi raka.
Muir, član mednarodnega raziskovalnega središča za raka v Lionu, je sporočil, da bodp k sodelovanju povabili tudi raziskovalne ustanove v ZDA, SZ, Veliki Britaniji, Švedski in Japonski in izrazil upanje, da bodo odgovori omogočili mednarodno usklajeno akcijo.
Profesor Jean Bernard pa je v zvezi s petimi smrtnimi primeri zaradi raka v zavodu Pasteur sodil, da gre za dolgotrajno in težavno poizvedovanje. Dodal je, da lahko njihova smrt nima nobene zveze z njihovim delom. Morda ni samo "naključje", ampak posledica kakšne nevarne, še neznane snovi, ki napada raziskovalce.
Sylvaine Cordier od francoskega vsedržavnega zavoda za zdravstvo pa je rekel, da bodo temeljito preučili zdravstveno stanje vseh 15.000 v zadnjih 15 letih v zavodu Pasteur zaposlenih oseb, ki so prišle v stik s kanceroznimi snovmi ali ne.
• BONN — Pred dvema tednoma je iz šolskega cirkusa zbežal udav,- vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. Pet let stara in tri metre dolga kača z imenom Šeša je izginila po nastopu v cirkusu Corelli.
Poznavalci plazilcev pravijo, da udavov ugriz sploh ni nevaren, pač pa njegov "objem". Posebno nevaren je takrat, kadar ga kdo pohodi in ko lovi.
Šeši zaenkrat ne grozi smrt zaradi lakote: direktor cirkusa Corelli je povedal, da hkrati poje šest do sedem mišk v enem mesecu; če je potrebno, pa se lahko posti tudi celo leto.
6UE3, GI-E3...' HVALA (v\U, H VAJ_A /
PA S.TE VI -SAMO ZATO Sl_l NA ,	TO POL<50 POT?______________y
NOBENE: PASTI NI, GOSPA... KHEZ Andreja bator z vsem srcem L31ABI TE HRVAŠKE KRADE...