§tcv. 29 — Leto V. PTUJ, 18. julija 1952 GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO, U. NADSTR - rt-LtFON 8T, I56 ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKJ PTUJ SIbV. 64J.90333-0 UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L J02E ROKOPISOV N£ VRAČAMO p. TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena d-n 8.— Okrog nas Dva dogodka sta te dni vzbudila večje zanimanje po svetu. Ameriška /e- pubtikanska stranka, ki igra skorajda 20 let vlogo opozicije, je na svojem liongres-u izvolila kot kandidata na /e- tošnjih predsedniških volitvah generala fisenhowerja, bivšega vrhovnega po- veljnika oboroženih sil Atlantskega pakta. Nekaj pred tem so vlade ZDA, Velike Britanije in Francije izročile svoj odgovor glede bodočnosti Nemčije iiremeljski vladi. Prvi dogodek je pomemben predv&em zradi tega, ker je zmagal nad svojim tekmecem, senatorjem Taitom, mož, ki bo s svojo popularnostjo na jesenskih volitvah pritegnil tudi večje število ameriških demokratov in tako Imenova- nih i^nevtralcev'^. Pravih republikancev je namreč v ZDA zelo malo. Zgodilo bi se torej s-pel lahko, da bi na volitvrh zmagali demokrati. Na Zahodu so sprejeli izvolitev gene- rala Eisenhowerja dokaj ugodno, ker se glede bodoče zunanje politike ZDA v celoti strinja s Trumanom, t, j. z dose- danjo uradno ameriško politiko. Glede notranjih vprašanj pa je general £/«en- hower seve bolj konservativen. Tako si n. pr. prav nič ne želi vmešavanja dr iave v privatno iniciativo, pa tudi kar zadeva socialne zaščite delavstva in pod- pore sindikatom ne gre izven okvira splošnoameriških načel pravičnosti v duhu pojmovanja zahodne demokracije. V bistvu torej ni razlik med njim in Taitom, tvorcem znanega protidelavskc' ga Ta{t-HartleYevega zakona. Eisenhower se zavzema za gospodar- sko in vojaško pomoč Evropi in za tesno sodelovanje ZDA z Organizacijo Zdru- ženih narodov. To so vsekakor stvari, ki Zahodu odgovarjajo. Resnica pa je tudi, da je zunanjepolitični program re- publikanske stranke sestavil Poster Dul- les, ki podpira Taftove težnje po čim večji pomoči silam, ki se na daljnem Vzhodu bore proti LR Kitajski. Četudi naj bi predstavljal program stranke spo- razum med nasprotnimi si gledišči, se bo moral general Eisenhower, vkolikor zmaga na volitvah v jeseni, ravnati po njem, ne pa po svojih osebnih nagibih in načelih. Ameriški demokrati pa bodo morali v svojih predvolilnih prizadeva- njih upoštevati te slabos-li ter jih pri- kazovati onim demokratom, ki se sicer zavzemajo za Eisenhov/erja. Zahodni odgovor sovjetski vladi ne vsebuje nič novega. Zahodne sile pripo- ročajo najprej sestanek »štirih«, na ka- terem bi določili nevtralno komisijo, ki bi raziskala možnosti za demokratične, vsenemške volitve v obeh zasedbenih delih. In šele, ko bi komisija ugodno izvršila s-vojo nalogo, bi na novem se- stanku pogajanja »štirih* nadaljevali. Obsegala bi pred vsem volitve in pa lunkcije poznejše vsenemške vlade. Toda še vedno ni sporazuma glede bodoče vloge Nemčije. ZSSR kot pristaš popolnoma nevtralne Nemčije brez dvo- ma ne bo pristala na to, da bi se bo- doča Nemčija povezovala s sosedi v kakršne koli pakte. Zahod na drugi strani odbija sovjetsko zahtevo, da naj ima Nemčija lastno nacionalno vojsko. Sovjetsko zamisel do neke mere podpi- rajo zahodnonemški socialdemokrati in nekatere ostale skupine opozicije, ker pač bolj odgovarjajo sedanjim nemškim potrebam (y>Iskrenosli^ Kremlja pri tem ne upoštevajo!). Predsednik dr. Aden- auer, ki načeluje demokrščanski stran- ki, bo zategadelj moral storiti vs-e, da pridobi bonnski parlament za svojo in s tem tudi zahodno zamisel. Grška delegacija je še vedno gost naše zvezne vlade. Dokazi o zbližanfu tned obema državama so vse bolj vidni. O njih govore izjave grških gostov, O njih pa govore tudi izjave maršala ^'''^ ob svečanem sprejemu, ko je med dru- gim dejal, da sili skupna nevarnost Ju- goslavijo in Grčijo k skupnim ukrepom Za ohranitev miru na Balkanu ter za neodvisnost in varnost obeh držav. Da Veljajo te besede napadalnim kominfor niističnim sosedom, ni treba posebej omenjati. Kar se teh tiče, bi s^ raje ^^■lavili pri vse češčih pobegih v našo državo. Pred dnevi sta z letalom pribs- fa/a dva romunska letalca ter s svojimt 'spovedmi ponovno potrdila resnico o PTotijugoslovanskih namenih sosednih ^ominiormističnih vlad ter o nasilju, ^i vlada v teh državah. Izbrala sta si ^•^Ijub smrtni nevarnosti kakor že mno- gi pred njima pot v svobodo. Toda be- gunski dotok je močan tudi iz Albanije, Bolgarije in Madžarske. Tako je n. pr. doslej pribežalo k nam nad 4000 alban- skih državljanov, med njimi tudi cele ^fužine. Zavest, da se njih domovina ^se bolj upleta v nesramno izkoriščanje sovjetskih oblastnežev in domačih pri- 'Upnikov, je vse močnejša in je ne mo- '^io preprečiti še take grožnje. Po daljšem presledku so pogajanja v '^^nmundžnnu spet zaživela. AmeričffiL so nastopili s predlogi glede zamenjave ujetnikov, ki so bili za severno delega- cijo sprejemljivi. Toda grozi spet za- stoj Sedaj je n. pr. Peking obtožil Zdru- ženo poveljstvo, do je bombardiralo mandžursko mesto Antung. Če k temu še dodamo obtožbe zaradi bombardira- nja hidrocentral ob reki Jalu, je precej iamo, da bodo optimistične želje o sko- rn^ivl^^r^i premirju na Koreji kaj kmalu splahnele. Ncsd 13.000 držcivlianov je pozdravilo bojno zastavo na partizanskem pohodu strmec, 16. julija (SV). Danes zjutraj ob 0,2 uri je predala tukaj ob hudem nalivu in po uspešnem napadu na zasede partizansica patrulja ptuj- skega okraja bojno zastavo patrulji iz celjskega okraja in s tem uspešno za- ključila letošnjo tradicionalno parti- zansko štafeto v polastitev praznika vstaje slovenskega ljudstva — 22. ju- lija. Množično pričakovanje in sprejem patrulj v raznih krajih med Pavlovci in Stopercami, obiski in obdaritve par- tizanskih družin, zborovanja, mitingi in patrolne bojne akcije so bile mani- festacija patriotične in borbene zavesti ter obrambne pripravljenosti sloven- skega naroda iz severovzhodnega dela Slovenije. Letošnja politična in borbeno- vzgojna partizanska spominska akcija je tako dosegla svoj politični namen, saj je vzbudila množico k svečani pro- slavitvi največjega zgodovinskega slo- venskega narodnega praznika. V Pavlovcih smo prevzeli bojno zastavo v Pavlovcih je bil svečan prevzem bojne zastave, ki jo je prinesla na okrajno mejo patrulja ljutomerskega okraja. Predhodna obrambna akcija ob sodelovanju okrog 400 pripadnikov ZB NOV, predvojaške vzgoje ter za- ščitnih organizacij (PAZ, gasilci itd.) pred številnim ljudstvom je bila za pa- truljo iz ljutomerskega okraja močna zadnja preizkušnja napadalnih sposob- nosti in pripravljenosti na odpor. Bojna zastava je bila predana na zelo svečan način. Godba iz Ormoža je zaigrala himno. Predsednik MLO tov. Ko je Miha je v govoru nad tisočglavi množici pri- kazal velik pomen vsakoletnega prazno- vanja 6lovenskega narodnega praznika — 22. julija — dneva vstaje in pouda- ril, da je danes prav tako važno prazno- vanje tega praznika kot je bilo v času vojne važno sodelovanje širokih ljud- skih množic v vstaji proti okupatorju. Pi-aznovanje dneva vstaje — 22. julija — je manifestacija vi.soko patriotičrie zavesti našega delovnega ljudstva, ki je vedno pripravljeno vstati k odporu proti vsakomur, ki bi hotel od koder koli ogrožati našo svobodo in neodvis- nost. Po končanih govorih, aplavzih In vzklikih Titu. Partiji. JLA in PPvAZNI- KU VSTAJE je bojno zastavo prevzel zastavonoša s častno stražo. V Ormožu je bU mimohod Pot patrulje iz Pavlove in vdor v Or- mož ni bila lahka stvar. Potrebno je bilo premagati obrambo Ormoža, ki je bila vojaško odlično pripravljena. Na ormo- škem trgu je čakala zbrana številna množica na prihod patrulje z bojno zastavo na čelu ter je gledala parado vseh operativnih in zaščitnih enot. Na mitingu je govoril tov. Predanič Jože ter je v svojem govoru spomnil vse udeležence na leta borbe slovenskega nai-oda proti okupatorju In domačim izdajalcem, na leta zmag partizanskih enot pod vodstvom KPJ na vseh boj- nih poljih in bojiščih ter na uspehe partizanskih akcij pri Ormožu, v Ha- lozah in ostalih predelih ptujskega okraja. Iz manifestativnega in borbe- nega razpoloženja množice se je odra- žala močna patriotična zavest ljudstva iz tega predela ptujskega okraja, ki je tudi ob prazniku vstaje dokazalo, da se zaveda največjih dni svoje slavne zgo- dovine. Tudi drugI Govornik je izzval val navdušenja in odobravanja. Pohod v Zavrč je bil težak Na poti proti Zavrču je morala pa- trulja prebroditi več ovir ter končno s čolni prepluti Dravo ter se na drugi strani prebiti skozi utrjeni obrambni položaj Zavrčanov. ga zasesti in po- zneje predati bojno zastavo zavrski patrulji. Tudi v Zavrču je številna množica pričakala patruljo z bojno zastavo in z njo ostala na mitingu s programom. Po nagovoru tov. Majce- noviča in tov. Predaniča o političnem pomenu partizanskih tradicionalnih pohodov je bilo pravo partizansko ra- janje. Igra in miting sta bila na pro- stem. Godbi iz Ormoža in Zavrča sta igrali narodne in partizanske pesmi Zanimivo je bilo poslušati razgovore, kako je bilo, ko so se v Halozah pre- bijale partizanske patrulje skozi faši- stične zasede, obroče in položaje. Danes smo srečni, ko lahko svobodni in ne- odvisni obujamo na vse to častne spo- mine in ko nam je praznovanje 22. ju- lija le spodbuda za nadaljnjo priprav- ljenost braniti vsak košček naše do- movine in vsakega našega državljana pred nasiljem, kogarkoli izven naših meja. Ob 3. uri zjutraj se je nadaljeval pohod patrulje iz Zavrča proti Cirku- lanam, V Cirkulanah ob grobu talcev Tudi v Cirkulanali je bilo okrog 200 mož pripravljeno za obrambo. Po težki in živahni napadalni akciji se je pa- trulja in množica podala h grobu tal- cev, kjer so s salvami in enominutnim molkom počastili spomin na žrtve faši- stičnega nasilja. Tov. Bračič Mirko je v govoru podčrtal važnost borbe slo- venskega naroda pod vodstvom KPJ za osvoboditev izpod fašistične okupa- cije in izkoriščanja tujih in domačih kapitalistov ob sodelovanju in opori večine zavednega ljudstva, o povojni obnovi našega gospodarstva, o graditvi, izpopolnjevanju in reorganizaciji ter debirokratizaciji državnega aparata, o ljudski oblasti, ki se je že med vojno in po osvoboditvi z vso resnostjo lotila tudi reševanja problemov haloškega ljudstva, kateremu tudi pripada lepše in boljše življenje. Z veliko udeležbo so vinogradniki in vinogradniški de- lavci iz okoliških vinorodnih hribov dokazali, da je praznik vstaje — 22. ju- lij — njihov praznik in da so veseli obiska partizanskih borcev, ki so par- tizanske družine obdarili ter z njimi obnovili tesne stike za bodoče tesnejše .sodelovanje. V Leskovcu so se dobro pripraviU Na poti proti Leskovcu je bilo tudi obiskanih in obdarjenih več partizan- skih družin. Patrulja iz Cirlreko pol milijona din za zatiranje hrošča. Nastavljeni so ljudje, ki vodijo kontrolo nad okuž- bami in uničevanjem hrošča. Nabavljen }e motorni zaprasilec, injektorji in več ročnih zaprašilcev. Če pogledamo ogromne vsote, ki so dane za zatiranje, je prav, da ostro kritiziramo občinske odbore in kmetovalce, ki podcenjujejo to akcijo. V Trnovski vasi so ugotovili okužbo že prejšnji mesec in niso škropili do danes kljub temu, da imajo škropivo dolgo na razpolago. Isto je na Po- lenšaku. Okužbo so odkrili 28. junija t. 1., škropili pa še do danes niso. Za- v^edati so moramo nevarnosti, ki nam preti, če bomo pustili hrošča uničevati krompirišča, pri čemer moramo upo- števati, da ne uničuje $amo dotične njive, na kateri smo ga odkrili, ampak se bo razširil na vso okolico. Sposoben je za let in v vetru lahko preleti tudi več kot 100 km. NažI kmetovalci še vse premalo resno pojmujejo to nevarnost, kar nam pričajo površni pregledi krompirišč v marsikateri občini. Ne bi natančneje opisoval škode, ki jo povzroči ta škodljivec. Dovodj zgo- vorno je dejstvo, da šteje potomstvo ene same samice v poldrugem letu 8 milijard in da potrebuje za svojo Fa-ehrano 1500 ha krompirjevih njiv. Bilo bi torej dovolj 80 hroščev, da n»m njihovo potomstvo že v drugem letu p>ožre ves krompir v Sloveniji. Verjet- no se bo pri takšnih številkah zfimislil tudi Kelenc iz Formina in nehal raz- širjati laži, da bo kaznovan vsak, ki bo našel na svoji niivi hrošča. Upoštevaje gornjo nevarnost, se to lahko zgodi samo njemu. Vse Kmetijske zadruge Imajo na raz- polago dovolj škropiv. Kmetovalci pla- čajo samo 35% od cene, ostalo pa pri- speva država. Zato ni nikakega opra- vičila, da se okužene njive ne bi šicro- pile ali pa Škropile z veliko zamudo. V primerih, kjer kmetovalci ne bi hoteli Škropiti, bo krompirišče poškro- pila škropilna ekipa na njihov račun, zraven tega pa bodo še plačali globo 5000 din. Kako |e z davčnimi zaostanki v ptulskem okraju? Zaradi izredno slabega dotoka pro- računskih dohodkov od strani prebi- valstva v L polletju je nujno, da raz- čistimo vzroke tako slabega odnosa davčnih zavezancev do plačevanja za- ostankov na razlikah za leto 1951 in tekočih akontacij. Ugotavlja se, da je stanje zaostankov po občinskih odbo- rih povsem različna, kar nam daje jasno sliko o delu odgovornih usluž- bencev, ki so za izterjavo zadolženi. Da bi bil dotok denarnih sredstev skozi vse leto enakomeren, je uvedeno plačevanje četrtletnih akontacij, ki dajejo davčnim zavezancem možnost poravnave obveznosti v manjših ob- rokih. Razen tega so uvedene dohod- ninske knjižice, kjer ima davčni zave- zanec vnesene vse obremenitve in po- trjena plačila, tako, da je sproti sezna- njen s stanjem zaostanka ali predpla- čila. Nekateri davčni zavezanci neradi oddajajo davčne knjižice na poziv ob- činskega odbora, kadar to narekuje po- treba za vnos obremenitve. Ti zave- zanci so mnenja, da je s tem možno uteči davčni obveznosti za nekaj časa. Ponovno opozarjamo take neredneže na dejstvo, da izterjevalni organi ugo- tavljajo stanje zaostankov po davčnih karticah, zato jim takšno zavlačevanje nc bo prineslo zaželenega uspeha. Na- čin vplačevanja davkov po dohodnin- skih knjižicah pa zavaja prav tako ne- katere občinske uslužbence, ki raču- najo z visoko moralo davkoplačevalcev in smatrajo, da je zanje vse delo kon- čano s tem, da so vnesli davčno obre- menitev v dohodninske knjižice. Iz dolgotrajnih izloišenj bi ti uslužbenci morali vedeti, da je davčna rnorala zavezancev povsem različna in bi mo- rali postopati napram zanikrnim plač- nikom s prisilnimi ukrepi ob vsaki zapadlosti predpisanega davka. Posebno slabo poteka izterjava dav- kov v občinah Leskovec. Hajdina, Pod- lehnik, Trnovska vas 2otale, Desternik, Videm in Cirkovci. Davčni zavezanci v teh občinah dolgujejo še visoke zneske na akontacijah za leto 1952, po- samezniki pa še niso poravnali razlik, nastalih po dokončni odmeri za leto 1951. Brez dvoma je to krivda odgovor- nih uslužbencev, ki z zavlačevanjem izterjave dopustijo, da se zaostanki pri posameznikih kopičijo, ker se ne za- vedajo škode, ki jo s tem povzročajo skupnosti in prav tako davčnim za- vezancem, ki bodo še teže poravnali visoke zneske, ki so se v tem času na- grmadili. Nekoliko bolje poteka Izterjava v občinah Starše, Markovci, Lovrenc, Središče in še v par drugih odborih, ki se ne zanašajo na pomoč operative okraja, temveč skušajo predpisane davščine sami izterjati brez prisilnih ukrepov. Dobro pa poteka izterjava v občinah Grajena, Gorišnica, Lešje, Makole, Juršinci In Rogoznica. V teh občinah se vidi, da se uslužbenci zavedajo svoje dolžnosti napram skupnosti, s tem pa posameznike varujejo pred visokimi zaostanki. Pripomniti Je treba, da so v po- gledu plačevanja davkov najbolj ma- lomarni obrtniki, čeprav bi morali biti zaradi stalnega dotoka dohodkov s plačevanjem na tekočem. S 15. julijem 1952 zapade v plačilo akontacija za III. četrtletje, ki mora biti brezpogojno po tem roku porav- nana. Roki za dokončno likvidacijo za- ostankov za leto 1951, I. in II. akon- tacijo za leto 1952 so že potekli in se bo pri vseh obdavčencih, ki jih še dol- gujejo, izterjalo s prisilnimi ukrepi, kar jim bo povzročilo občutne stroške zaradi visoke takse in prevozne tarife. Idriimiisee Rosnška Slatina Železnica, ki vozi iz Celja proti vzho- du, nas pripelje mimo Šmarja v Roga- ško Slatino, ki leži v krasni dolini, ob- dani z bukovimi in smrekovimi gozdo- vi, z lepimi izletniškimi točkami. Do- načka gora, Boč z manjšimi hribi s krasnim razgledom na Hrvaško Zagor- je, Maribor in Celje. Rogaško Slatino iX)znamo bolj kot zdravilišče, saj se tam iz leta v leto ?:dravijo tisoči s kislo vodo pod imenom Tempel, Donat in Styrija. Znana je tudi 2aradi odlične namizne vode tudi izven meja Jugoslavije. V stari Jugoslaviji je Rogaška Slatina služila bogatim tujcem in domačim kapitalistom kot zdravilišče, okrevališče in kraj, kjer so lahko na lahkomiselni način zapravljali denar, kateri je bil zaslužen z znojem delov- nih ljudi. V krasnih hotelih, jedilnicah in dvoranah se je vrtela gospoda. Tako je zdravilišče služilo samo bogatim. Poglejmo kako je danes v novi socia- listični Jugoslaviji, kdo ie njen gost, ki prebiva v hotelih, kdo se sprehaja po parkih, kdo sedi v krasnih jedil- nicah. Oko se ti ustavi na borcu iz leta 1941, tam je invalid brez obeh rok, tam zopet delavec, rudar, delavka, pač sami delovni ljudje — ti, ki so nekdaj ustvarjali dobiček svojemu gospodarju- kapitalistu, ki jih je izžemal. Konec je tega. Z zmago nad fašizmom in kapitaliz- mom in z novim socialnim zakonom v novi Jugoslaviji je zasigurano sleherne- mu delavcu zdravljenje po vseh zdra- \'iliščih in okrevališčih sirom domovine. Ze sprejem pri zdraviliškem zdravniku tovarišu dr. med. Leskovarju je lep; le- po se posvetuje z bolnikom in mu pred- piše, kako se mora zdraviti za časa bi- vanja. Odredi mu kopanje, veliko aU malo proceduro smrečnih kopeli, pitje zdravilne vode pri Styriia, Templu ali Donatu. a kar je najvažnejše, predpiše dietično hrano. Ko zapuščaš zdravnika se počutiž prerojenega. S tem si vidi, kako je važen posvet in navodilo, še važnejše pa je, da se vsak drži na- vodil in jih točno izpolnjuje, kar je ga- rant za izboljšanje zdravja vsakega okrevanca. Ko se nastaniš v hotelski sobi sam ali imaš za sostanovalca tova- riša iz Hrvatske, Bosne, Srbije ali Ma- kedonije se počutiš mnogo bolje kot do- ma. V prijetni družbi borcev, invalidov in delavcev pridno krami j aS v večer- nem hladu o bojih v Srbiji, o krvoloč- nih ustaših, o pokolju, množičnem stre- ljanju itd., tako, da se ti lasje jezijo, ko pozneje premišljuješ o vseh grozo- tah ter junaštvih naših borcev. Hrana, ki jo pripravljajo v hotelih, je dietična. Vsakemu bolniku ali okre- vancu je dana možnost izbrati, kar od- govarja njegovi bolezni. Obrokov je 5 in ti so obilni, da marsikateri ne more pospraviti, kar mu prinese natakar. Strežno osebje je vljudno in postrežljl- vo. Toda najdejo se še takšni, ki godr- njajo glede hrane in postrežbe. Morali bi pa samo pogledati, kako je živel dle- tičnik v stari Jugoslaviji, ali mu je ona nudila to, kar ima danes? Zato roko nk srce in mirno priznajmo, da ne! Težje je upravljati v kopališču. Tu bi hoteli biti vsi prvi. Nekateri že vsta.- jajo ob 5. uri ali že popreje, da so čim prej gotovi, ker je pozneje težko, ali pa moraš dobro poznati kopališkega moj- stra. Pri veliki in mali proceduri bi morala uprava zdravilišča poskrbeti za prostor, kjer bi se lahko bolnik vlegel ali vsaj vsedel, da se umiri in oh...cii. V času slabega vremena bolniki po- grešajo čitalnico, a v lepem vremenu pa fizkultume prostore. Na žalost je edini prostor, ki je služil nekdaj za teniško igrišče, zaraste! z visoko travo, saj fiz- kultura je važen faktor za uspešnejše zdravljenje. Stanovalci ob progi in na- livalnici so v jutranjih urah vsi prebu- jeni, ker je vsako jutro od 4. do 5. ure premik vagonov v nalivalnioo. Bilo bi zelo pohvalno, te bi uprava z dogovo- rom 2 železnico premik prestavila na popoldanski čas, če je to mogoče. Zele- U je, da bo uprava upoštevala te skrom- ne želje okrevancev. S 1. julijem 1952 so pričeli z novim vrtanjem. Namen je povečati kapacite- to Donata, izboljšati kvaliteto vrelca in s tem zadostiti zahtevam današnjega trga. Končno lahko ugotovimo vsi tisti, ki smo se zdravili v zdravilišču Rogaške Slatine, da niso pridobitve v socializmu zastonj. Hvaležni smo naši ljudski obla- sti m naSemu vodstvu za takšen social- ni zakon, ki je edinstven na svetu. 2na. Pismo iz Dornave Ta ali oni je pričakoval, da bo Ptuj* ski tednik vendarle posvetil ndcaj vrstic naži Domavi. Zaman in začudeno je morda obračal zadnje Izvode, a nikjer — vrstice! Marsikdo bo misUl: Glej! glej! Kakor Tmjulčica je uspavana vas; nič ee ne gane in ne giblje v njej. Temu pa ni tako; naj spregovorita o tem zaenki'at dva dogodka iz vrste drugih: V počastitev Mladinskega festivala so prosvetni delavci organizirali razstavo prosvetnega dela na vasi. Je to bila pi-va tovrstna razstava po osvoboditvi. Razstava je Jasno pokazala, kako tivo se prepletajo niti prosvetno-kulturnega udejstvovanja med vse bitje In iitje našega človeka, ki ga oplaja in notra- nje dviga prav ta sektor dela. No, p« si poglejmo razstavo samo: ie pn'i pogled ti je povedal, da je raz- stava sistematsko pripravljena, obenem Si spoznal, da je nad vse lično ure- jena. V .kulturnem kotičku« je razstavlja- la Ljudska univerza, ki je prav n^ dan otvoritve razstave prejela pismeno pri^ znanje od olcraj. odbora Ljudske pro- svete Za svoje dosedanje delo. V sliki in besedi je bilo tu prikazano delo iz panoge najmlajšega kultumo-prosvet- nega udejstvovanja v naši vasi. Marsi- komu je spomin obnovil dele iz preda- vanja o vraževerstvu, ki ga Je znala lako zanimivo podajati tov. prof. Lešnit kovQ iz Ptuja slušateljem Ljudske uni- verze. Ob sliki »Policaj in Cizelj« pase je ta in oni nasmehnil, spomnivsi se veselih zgodbic o Butalcih. Nič kaj kul- turni koloradski hrošč si Je le pridobil prostor v »kulturnem kotičku«, a le pod geslom »V boj proti koloradskem hrošču!« V dvanajstih slikah je bilo prikazano poguboncsno delo tega Škod- ljivca in njegova zgodovina ter razvoj. V »kult. kotičku« je razstavil tudi IZUD dramski odsek iz Dornave, prav tako s prikazom svojega dela na vasi in svojih gostovanj. Da bo prav ta od- sek imel trajnejšo obliko spominov na svoje delo, je zasluga tov. Andreja, ki jim jo je dal z lepimi posnetki. Tudi knjižni kotiček je imel svoje mesto v kulturnem kotičku. Ta p«, žal, ni do- voljno prikazal vsega svojega dela, ki ga wši na vasi. Naj pestrejši kotiček, je bil \'9ekakor »pionirski«. Tu je razstavljalo 48 pio- nirk pionir, krožka za ročna dela svoje izdelke. Vsi izdelki, najsi so to bili Iz- delki iz ličja, slame, blaga, starih od- padkov, pletenine, vezenje, šivanje, Icrpanje itd., so Selž «plo.šno občudova*. nje. Zlasti žene, še posebno pa matere so znale oceniti delo pionir, krožka, kjer se pionirke usposabljajo igraje za dela in spretnosti, ki jim bodo v kas- nejšem življenju v korist. V »učnem kotičku« so raMtavljali učenci vseh razredov svoje učne In risarske izdelke. »Kar se Janezek na- uči, to Janez zna«, se je glasil napis nad tem delom razstave. Marsikateri oče, marsikatera mati sta se tu dalje časa zadržala, ta šn oni «e Je morda zamislil ob napisu: "Starši, ste se do- volj pobrigali Za otroka?« Prav gotow) je to vprašanje moralo zadeti najbolj one, ki so jim bila imena otrok objav- ljena v »črnem kotičku« zaradi naj- večjega števila šolskih Izostankov. V tem kotičku Je pritegnil največ zani. manja lepak s prikazom nekulturnega obnašanja nekaterih učencev ng cesti. »Sladki kotiček«, ki «o ga pripravile gojenke gospodinjskega tečaja pod vod- stvom tov. Lovrečeve, Je imel naj- vztrajnejše občudovalce. Prav res smo «e morali ob pogledu na ta kotiček stri- njati z izjavo gojenk: ».,. saj kuhari- h Je poezija...« Naj še povemo, da je del te poezije bilo tudi sedem prelepo okrašenih biskvitov z imeni najmar- Ijivejših učencev, ki so jih prejeli za naCTado. Kot zaključek naj povemo, da Je raz- stavo obiskalo nad pet sto odraslih, i kar je Izredno visoko število za tu- : kajšnji okoliš. Nekateri so razstavo ob- iskali celo dvakrat, trikrat, kar je do-j volj velik dokaz za kvaliteto razstave. V počastitev Mladinskega festivala Je priredil pionirski zbor, ki ga vodi tov. Lovrec Franc, samostojem koncert za Domavo. Zbor, ki šteje nad 90 članov, je nastopil s 14 ljudskimi in partizan- skimi r>esmiml Dasl Je zbolela solistka Lizika In je manjkalo še nekaj vodilnih pevcev. Je zbor odpel pesmi brezhibno, nekatere pa celo dovršeno. Koncertu Je prisostvovalo nad dve sto poslušal- cev (med njimi kot gostje tudi tov. predsednik, sekretar In »finančni* ob- čine Rogoznica). Dva dogodka, dovolj pomembna, da bosta mogla pričati, da Domava ni za- spana Trnjulčica. Meta Kunčeva. Kaj morajo vedeti invalidi o novi invaRdsIci uredb A) Vsem nllvaJeera voj»^ke vojne invalidnine S 1. julijem 1952 Je stopila v veljavo nova luredba o Invalidskih prejemkih, po kateri imajo uživalci vojaške vojne invalidnine pravico do: I. Invalidnine, katero izplačuje In- validska uprava v Ljubljani še nadalje na isti način kot doslej po invalidskih izplačilnih knjižicah ozir. nakaznicah; II. Invalidskega dodatka, katerega priznavajo komisije za invalidski do- datek pri Okrajnem LO Ptuj, Svetu za ljudsko zdravstvo in soc. politiko ter jih tudi izplačuje; III. Dodatka za otroke, katerega bo začasno Je izplačevala Invalidska uprava, dokler ne bo ustanovljen okraj- ni zavod za soc. zavarovanje in bo to izplačevanje preneseno nanj. S 1. julijem 1952 se določa invalid- nina ne glede na gmotno stanje in vi- šino dohodkov vsem osebnim in dru- , žinskim vojaškim vojnim invalidom (polna invalidnina) In obenem spre- meni tudi višina invalidnin osebnih vojaških vojnih invalidov ter staršev padlih ali umrlih vojaških vojnih in- validov in vojnih sirot, katerim sta ■ padla oba reditelja, medtem ko se vi- šina invalidnine ostalim vojnim siro- tam in vojnim vdovam razen spre- membe od polovične na polno ne iz- premeni. Da sG čimpreje omogoči invalidskim upravičencem dosega novih Invalidnin, bo Invalidska uprava takoj začela s popravljanjem obračunov v invalidskih izplačilnih knjižicah, katere nam mo- rajo ljudski odbori — občinski odbori — dostavljati po sledečem vrstnem redu: 1. do 28. julija za vse osebne vojažke vojne invalide od I. do X. skupine, ka- terim je bilo priznano svojstvo po Za- konu o vojaških vojnih invalidih; 2. do 12. avgusta za vse starše in stare starše padlih ali unu-lih vojaških vojnih invalidov, medtem ko vračajo invalidske izplačilne knjižice v popravek le one vojne vdove in sirote, katere so dosedaj sprejemale polovično invalid- nino, katere uživajo invalidnino po obeh i>adlih ali umrlih roditeljih. Ta poziv se nanaša zopet le na one prejemnike rediteljske ozir. družinske invalidnine, katerim je bilo priznano svojstvo po Zakonu o vojaških vojnih invalidih. Starši padlih ali umrlih vojaških vojnih invalidov imajo po novi Uredbi tudi pravico do 50% povečanja inva- lidnine, ako je bil padli ali umrli edini otrok, ki ni zapustil potomcev in tudi sami nimajo otrok. Ako te osebe uve- ljavljajo svojo pravico do 50% pove- čanja invalidnine, morajo invalidski izplačilni knjižici priložiti prijavo s po- trdilom pristojnega občinskega LO, da Je bil padU ali umrli, po katerem uži- vajo invalidsko zaščito, edini otrok, ki ni zapustil potomcev in starši nimajo drugih otrok. Opozarjamo, da se nova Uredba o invalidskih prejemkih ne nanaša na osebe, ki so zaščitene po Zakonu o vo- jaških mirnodobnih invalidih. Uredbi o invalidih LM, Uredbi o predvojaškl vzgoji in Uredbi o organizaciji proti- letalske zaščitne službe, za katere do izdaje posebnih predpisov velja še na- dalje prejšnja Uredba o invalidskih prejemkih z dne 11. aprila 1950. Zato te osebe ne predlagajo izplačilnih knjižic v popravek, ker jim ostane in- validnina neizpremenjena. Ker so mnogi upravičenci spremenili naslove, nas pa o tej spremembi niso obveščali, se mora v vsako vmjMio knjižico vložiti listek s sedanjim točnim naslovom. Pred vrnitvijo Invalidske izplačilne knjižice naj upravičenci dvignejo In- validnino i>o sedanjih obračunih, tem ko jim bo razlika obračunana ^ izplačilu za prvi prihodnji mesec. Za priznanje invalidskega dodatk morajo invalidski upravičenci vloJij prijavo pri svojem pristojnem občl^, skem LO, ki bo nato prijavo odstop komisiji za podaljšanje Invalidskeg. dodatka pri Svetu za ljudsko zdravstvi in sodalno politiko OLO Ptuj v rešite^ Natančnejša pojasnila o pogojih, p^, katerimi se ta dodatek priznava, \^ dokazilih, ki jih je treba priložiti pn, javi, dajejo občinski ljudski odbori. B) Opozorilo bolezenskim invalidom [^ NOB In družinskim Članom umrlt)| invalidov Z novo uredbo o invalidskih prejem, kih Je bolezenskim invalidom iz vojijj od 6. aprila 1941 dalje In NOV dajj, možnost, da vložijo prijave za priznanj^ invalidske zaščite in invalidnine. Kakor je že znano, je bil z dopolnil, nim zakonom o vojaških vojnih inva. Udih od 23. januarja 1950 za bolezen&k« invalide iz NOB s 30. junijem 1950 zaključen rok za prijavo za priznanje invalidskih pravic. Vse prijave, ki so bile vložene po 30. juniju 1950, so bile zamujene in niso mogle biti ugodno rešene. Ker pa se Je v praksi izkazalo, da je se precej bolezenskih invalidov iz NOB, kateri so tudi po 30. junljeu 1950 skušali uveljaviti Invalidske pra- vice, je zvezna vlada s to uredbo, ki velja od 1. Julija 1952 dalje, takim in. validom Se enkrat dala priliko, da vlo, žljo prijavo za priznanje invalidskih pravic. V čl. 34 Uredbe Je določeno, da se bolezenski invalidi iz vojne od 6. aprila 1941 dalje in iz Narodno osvobodilne vojne (NOV) lahko pri- Javijo za priznanje invalidskih pravic do 31. decembra 1952. Poleg bolezen' skih invalidov velja to tudi za one in- vallde, ki so dobili notranje poškodbe po kontuziji (udarnini, obtolčenini), to Je po zasutju od bombe, granate, mine ozir. po neposredni eksploziji, po nekem padcu in podobnem. Tudi taki se štejejo kot bolezenski invalidi. Družinski člani oseb, ki bi umrle do 31. decembra 1952 zaradi bolezni aU kontuzije, dobljene v vojni od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945, imajo pravico do invalidske zaščite, ako vložijo pri- jave do 31. decembra 1952. Kasnej« vložene prijave bodo kot zamujene za- vrnjene. Sicer pa je v čl. 36 še posebno novo določilo glede družinskih članov, ki imajo pravico do invalidske zaščita Prijave bolezenskih invalidov In družinskih članov se bodo vzele v po- stopek pod pogojem, da bodo predJ<»~ ženi pismeni dokazi o nastanku boleznij ki izvirajo iz časa vojne aH dveh let po končani vojni, zaključno do 15. ma- ja 1947. Tedaj mora biti dokazan na- stanek bolezni iz vojne dobe do 15. ma- ja 1947 s pismenimi dokazili, ki so bila izstavljena do 15, maja 1947. Družinski člani oseb. ki so umrle kot vojaki ali borci v NOV v času od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945 ozir. so kot take pogrešane iz te dobe, kakof tu<^i družinski člani invalidov od I. do VII. skupine, umrlih do 1. Jan. 1952, imajo pravico do invalidskih prejem- kov, ako se prijavijo do 31. dec, 1952, Kasneje vložene prijave bodo kot za- mujene zavrnjene. j Družinski člani priznanih invalldoVij ki so že umrli ozir, umro po 1. januarH Ju 1952. dobijo pravico do invalidska zaščite le, ak» vložijo prijavo v roko enega leta po invalidov! smrti. Podrobna pojasnila glede prijave In glede dokazov dobijo upravičenci prf oddelkih za ljudsko zdravstvo in soft politiko OLO Ptuj, Zrinjsko-FranktH panova ul. 1 (Cučkova hiža). ! Zaščita nosečih žen M do'ečih mater ob likvidscMah podletii Ptuj, 16. Jul. (PS). V zadnjem času je bilo več primerov, da so ostale no- seče žene in doječe matere zaradi likvi- dacije podjetja, razformiranja ali reor- ganizacije urada ali ustanove, ozir. prenehanja poslovanja zasebnega obra- la brez službe in prejemkov prav tedaj, ko bi zaščito najbolj rabile. Zvezna vlada je izdala pred kratkim uredbo, ki prepoveduje zaposlovanje žen in mladine pri določenih delih (Ur. list FLRJ, štev. 11/52 čl. 4 odst. II). Ista uredba prepoveduje odpovedati delovno razmerje noseči ženi ali do- ječi materi. Ta zaščita velja v pri- merih, kadar delodajalec ne priskrbi taki ženi pravočasno drugega delovnega mesta ali pa Ji sploh odpove, čeprav z zakonitim odpovednim rokom. V ta- kih primerih pride do tega, da noseče žene večkrat ne izkoristijo porodniških pravic ter ostanejo brez vsakih sredstev ravno takrat, ko bi Jih najbolj potre- bovale. Da bi dobile noseče žene in doječe matere vse, kar jim pripada, je treba izvajati predpis 10. čl. Uredbe o usta- novitvi in prenehanju delovnega raz- merja, da tudi ob času likvidacije pod- jetja ostanejo v veljavi sklenjene po- godbe. Likvidacijsko podjetje mora takim ženam priskrbeti drugo zaposli- tev ali pa se Iz likvidacijske mase ozir. premoženja preskrbi zadostni znesek, ki ustreza polnim prejemkom priza- dete žene do konca zatščitnega roka (do konca 6. ozir. 8 mesecev po porodu), izvzemši tromesečno porodniš-ko oskrb- nino, ki gre v breme socialnega zava- rovanja. To velja za vse sektorje last- ništva (državni, zadružni družbene or- ganizacije in privatna sektor). Takih nepravilnosti Je bilo že do se- daj precej. Konkretni slučaji so bili pri podjetju »Vino-Sadje« v likv. Ptuj in ob priliki odpusta delovne sile pri DKG Stmišče. Pri zaposlovanju ženske delovne sil« bi bdlo treba spremeniti odnos raznih preddelavcev In administrativnih usluž- bencev, da se ne bi ponovili zopet slu- čaji kot pri DKG Stmišče, kjer Je tov. Pirnič večkrat brutalno in z raznimi izrazi ter psovkami nastopal proti de- lavkam. Take slučaje Je treba odstra- njevati in je dolžnost Delavskega sveta in sindikalne podružnice, da se tak« nepravihiosti odstranijo. Mladinci in mladinke! Obveščamo vse mladince in mladiO' ke, ki so že povpraševali na Okrajnefli komiteju LMS zaradi odhoda mladifl' ske delovne brigade in pa vso ostaW mladino, ki želi iti v mladinsko delovn<' brigado, da sprejema prliave vsako* dnevno Okrajni komite LMS in čla» OK LMS ter vsi aktivi po terenu. Odhod brigade iz Ptuja bo 1. avgust« 1.1, Brigada bo delala na Izgradnji sle Vrhnika—^Logatec. Delo v mladiO' ski delovni brigadi je plačano po učili' ku dela. Pohitite s prijavami! Okrajni komite iM^ Ptuj * Opozorilo. Vse porodnice, ki pridci' na porod v ptujsko bolnišnico, naj pf' nesejo s seboj poročni ali rojstni li* v svrho dajanja pravilnih podatkov matično knjigo. — Uprava. Ptui, 18. julija 1952 .PTUJSKI TEDNIK« Stran 3 Tragična smrt borca JLA tov. Cvetka Našega rojaka C\'etka Stanka s Po- jgtišaka je med vojaškim rokom t^dela penadna smrt. Vroče nedeljsko popol- ne, dne 6. julija, ga je zvabilo h kopa- pju, kjer je utonil. Tovariši vojaki so ga spremili iz daljnega slavonskega jyaja prav na PolenSak do preranega groba. Stanko je bil dober sin, delaven člo- vek, resen mladinec. Živel je starSem v veselje in upanje. Izvežbal se je pri jidarskem delu, s katerim si je služil jiruh. Poleg tega ni zanemarjal izpopol- njevanja v izobraževanju, ker je čutil 23 to živo potrebo. Obiskoval je izo- braževalni tečaj, kjer ni zamudil niti ene učne ure. Skupno z bratom je se- del sredi mladincev in pazljivo upiral oči v predavatelja. Pogosto si je zapi- soval, kar se mu je zdelo važno. Nikdar ni razgrajal, nikoli ni s kolom v roki jzzival k pretepu. Jeseni je odhajal k vojakom popolnoma trezen in resen kot ge spodobi. Kakor je ob njegovem gro- bu povedal tovariš kapetan, se je zvesto uril in izpopolnjeval v vojaškem zna- nju in tako zgledno sledil prisegi, ka- tero je' položil. Sredi dela in učenja za izgradnjo svetlega lika dobrega vojaka je nehalo biti mlado srce. Za Stankom ostaja lep spomin. Ko so ob odprtem grobu odjdcnlll "fastni streli, se je iz daljave zasllSalo brnenje zrakoplova. Dva vojaSka klica. Tebi, Stanko, v slovo, nam pa v vzpod- budo. Prisega, kakršno si Ti položil in vojaške vaje, v katerih si se uril, oboje za varstvo in obrambo domovine —nam morata biti največja dolžnost in najviš- ja čast. Smrtna nezgoda Dne 14. julija 1952 ob 15. url je iz- trgala kruta Drava v Ormožu iz sredine našega delovnega kolektiva mladega tovariša Starca Ivana. . Stare Ivan se je rodal 30. maja 1921 v Sinovici, okraj Kočevje. V partizane je stopil 30. maja 1942. leta In bil v I. četi krimskega odreda kot borec do 15. avgusta. Takrat so ga ujeli Italijani in ga odpeljali v internacijo na otok Rab. Po kapitulaciji Italije se je vrnil peš domov. Na potu je prišel v roke Nemcem, kateri so ga odpeljali v Nem- čijo. Končno je prišel domov 30. maja 1945. leta. Leta 1945 je nastopil državno službo. Ves čas svojega službovanja je bil pri delu požrtvovalen in agilen ter dosle- den borec za človeške pravice. S tem nesrečnim slučajem je družba delovnih ljudi izgubila sposobno stro- kovno moč, Partija pa zvestega In pri delu neutrudljivega člana. Starca Ivana kot priljubljenega to- ^H5a bomo ohranili v večnem spo- minu. Iz pisarne notran.1esa oddelka sonsIužbencL Gostovanje V Doma onemoglih Prejšnji teden je tamburaSki zbor KTJD »Jože Lacko« iz Ptuja gostoval s koncertom v Domu onemoglih. To je njegovo tretje gostovanje za onemogle v Domavi. Koncerta so se udeležili onemogli v zelo velikem številu, kot gostje pa predstavniki množičnih orga- nizacij in prosvetni delavci. Z dolgimi aplavzi so poslušalci izražali odobrava- nje k lepi izvedbi skladb, pa tudi hva- ležnost zboru, ki je s prijetnimi zvoki pregnal zdolgočasenost vsakdanjosti iz Doma. Priznanje sta želi tudi dijakinji ptujske gimnazije za nastop s Prešer- novo »Pesmlio o železni cestiot. S starč- ki vred kličemo prirediteljem: »Na sko- rajšnje svidenje!« Rojstva, poroke in smrti v JUNI.TTJ 1952 MATIČNI OKOLIS MAKOLE Rojstva: 2 dečka, 1 deklica. Poroke: Pušaver Filip, posestnik iz Dežnega št. 65 z Gorjup Frančiške iz Grdine. Smrti: Florjančič Marija roj. Krojs iz Statenberga (87 let), Skerbiš Kata- rina roj. Mohorko iz Mostečna 9 (74 let), Zorko Marija roj. Fideršek iz Je- lovca (77 let). Poiosnilo glede plačevanfo dcsvka no promet Pred nekaj dnevi je izSla nova Ured- ba o tarifi prometnega davka z veljav- nostjo od 27. junija 1952 dalje. S tem .je nehala veljati Uredba o začasni tariti davka na promet in predmetna začasna tarifa, objavljena v Uradnem listu FLRJ štev 9/52. Z ozirom na nekatere spretnembe glede stopenj davka na promet poda- jamo najznačilnejše spremembe pred- vsem v obrtništvu. Privatni obrtni obrati — ključavni- čarji, kleparji itd. plačujejo za svoje obrtne izdelke, ki Jih izdelujejo iz raz- nih kovin črne metalurgije, 40% davka na promet. Izdelovalci sveč vseh vrst kakor tudi raznih sredstev za čiščenje in desinfekcijo ter kozmetičnih »red- stev plačajo 30% davka na promet. Izdelovalci vseh ostalih proizvodov, ki spadajo v kemijsko panogo, pa plačajo 20% davka na promet Izdelovalci ogledal vseh vrst plačajo 30% davka na promet. Za vse izdelke iz lesa za uporabo v gospodinjstvu se plača 15%, medtem ko se za pohištvo in orodje, ki se rabi pri izvrševanju obrti, plača 10% davka na promet. Na- dalje plačujejo obrtni obratii ki proiz- vajajo razno alkoholne pijače, kot so likerji, konjak, rum itd., davek na pro- met 25%, slaščičarne, ki izdelujejo razne bonbone, pa plačjo na Izdelavo 20% davka na promet. Vsi ostali obrtni obrati plačajo za svoje izdelke 10"^ davka na promet. Davčno osnovo pred- stavlja prodajna cena, v kateri je že vkalkuliran davek na promet. Tega davka ne plačujejo krojači !n šivilje kakor tudi Izdelovalci postelj- nega perila, ki izdelujejo posteljno pe- rilo oziroma obleke po meri na račun potrc^nika in iz njegovega osno\aicgt materiala. Važna Je tudi določba za plačilo davka od prometa vseh gostinskih uslug in storitev, Izvršenih v času od 1. ja- nuarja do 20. februarja 1952, na ka- tere se plača davek ie po prej veljav- nih predpisih, to je, da vsi gostinski obrati plačajo davek na promet od do- seženega prometa, objavljenega s pro- dajo Jedil in brezalkoholnih pijač 4%, oziroma 6%, v katero kategorijo je pač bil uvrščen gostinski obrat. Od 20. fe- bruarja dalje plačujejo vsi gostinski obrati od bruto prometa 12% davka na promet, ki ga morajo odvajati naj- pozneje do 5. vsakega meseca na pre- tekli mesec. Tega davka ne plačujejo planinski domm'i, delavsko-uslužbenske restavracije in menze na promet s hra- no po »istemu mesečnega predplačila oziroma abonmaja. Po tarifni postavki štev. 8 se plača za vršitev vseh uslug od strani privat- nih obrtnih obratov in drugih zaseb- nikov od prejete odškodnine 5% davka na promet. Izjemoma plačajo zidarji, tesarji, pokrlvači in instalaterji vseh vrst za prejeto odškodnino za izvržena gradbena dela In storitve 10% davka in promet. Nadalje plačajo prevozniki In i^i)editerji — zasebniki — na prejeto odškodnino za izvršene špediterske in transportne usluge 20^ davka na pro- met. Prav tako plačajo tudi avtotaksiji za usluge za prevoz potnikov 20% dav- ka na promet. Glede obračunavanja in odvajanja davka na promet so ostali Se nadalje v veljavi predpisi Uredbe davka na promet, objavljeni v Uradnih listih rXRJ Itev. 24/47, 66/47. 75^49 in 13/50., OLO Ptui. Zelenko Anton iz Janežev- skega vrha je moral naza« za rešetke Ptuj, 17. 7. (LP). V dnevih med 16. junijem in 5. julijem t. L je bllp vlom- ljeno pri Mohorič Berti iz Nove va?i pri Ptuju, pri Amu5 Jožetu na Sp. Haj- dini, pri Voda Ani v Placarju, pri Kranaberger Francu v Zabjalcu in pri Vilčnik Francu v Vitomarcih v stano« vanjske prostore in odneSen denar, foto aparati, ure, blago, usnje, obleke in drugo v dnipni vrednosti do 150.000 din. Po vseh znakih je vlomilec večinoma podnevi prebijal požarni zid aH vlomil vrata pri hišah, ko so bili domači na , polju. 2e na predvečer se je moral pri- * klatiti v bližino in si ogledati teren ter opazovati, kdaj bodo odšli domači iz hi- še. Sum je padel na nekega moškega, ki se je klatil okrog hiš brez dela in opa- zoval, kje bi bilo najprlSkemeje za vlo- me. Po opisu ztmanjosti osumljenega se je podal vodnik LM, pomočnik koman- dirja postaje LM Ptuj, tov. Lončar Kari na lov za vlomilcem. Dokaj presenečen je bil osumljeni 27-letni Zelenko Anton, ko ga je na do- mu v Janževskem vrhu obi,«kal organ LM tov. Lončar in mu stavil nekaj do- kaj neprijetnih in presenetljivih vpra- šanj. Zelenko vi odgovori so bili nesi« gurni in so celo potrjevali tov. Lončar- ju, da je vlomilcu na sledu. V to ni več dvomil, ko je preiskal Zelenkova skri- vališča m našel naropane predmete. Nikdo ne more trditi, da oškodovane družine niso bile dovoli previdne, ko pa je Zelenkova prepredenost prekašala njihovo previdnost in kdo od njih bi si bil mislili, da bodo med delom zdoma oropani. Strogemu in kritično ocenjujočemu očesu delovnih ljudi težko uidejo ne- poštenjaki, še težje pa vestnemu orga- nu LM, ki je vedno in povsod v .službi ljudstva in ki ne odneha, predno nI uspeh zagotovljen. Oškodovanci so dobili vrnjene najde- ne predmete, vlomilec Zelenko pa bo moral nazaj za reSetke. čeprav je bil pred nedavnim spuščen na s\^obcdo v pričakovanju, da so mu prejšnje vzgoj- ne mere pokazale pot nazaj k poštenju. Seznam kaznovanih oseb zaradi cestno-prometnih prekrškov od 6. do 12. julija 19.')2: Sirec Janez iz Ptuja z denarno kaz- nijo 400 din; Glazar Jožef iz Ptuja z denarno kaznijo 300 din; Pavli Jožef iz Domžal z denarno kaznijo 300 din; Siler Alojz iz Budine z denarno kaz- nijo 700 din; Vuxem Ivan iz Hrastovca z denarno kaznijo 400 din; Mehle Rudi iz Lenarta v Slov. gor. z denarno kaz- nijo 1200 din; JanžekoviC Franc iz Pod- lehnika z denarno kaznijo 300 din; Kogov.j^ck Rado iz Ptuja z denarno kaznijo 300 din; Marinič Rudolf iz Ga- jevc z denarno kaznijo 300 din; Gabro- vec Filip iz Brezovca z denarno kaznijo 200 din; Reberc Drago iz Zamusani z denarno kaznijo 300 din; Habjanič Fr. iz Ptuja z denarno kaznijo 300 din. ŠPORT DRAVA Z.'\SLU2ENO PREMAGAITA RUDARJA V VELENJU Drava—Rudar 5:2 (2:1) Velenje, 13. julija (ik). — Na Ru- darjevem igrišču v Velenju je bila da- nes odigrana prvenstvena nogometna telana MNP med domačim Rudarjem in ptujsko Dravo. Ptujčani so zasluženo zmagali, vendar je rezultat nekoliko previsok, jpaj po bili 'domačini ves čas skoraj enakovreden nasprotnik. Tekmo je vodil z manjšimi napakami sodnik Orel iz Celja, vreme je bilo odlično za igro, prav tako tudi teren, gledalcev je bilo nekaj čez dve sto. Drava je v začetku močno pritisnila in Rudarjeve vrste so se umaknile v obrambo. S hitrimi prodori se je Milcn- koviču posrečilo povesti Dravo v vod- stvo. Po tem golu je Drava popustila, tako da je Rudar izenačil. Igra je po- stala enakovredna, šele proti koncu pol- časa je Milenkovič z lepim strelom ponovno po\'cdel Dravo v vodstvo — 2:1. V drugem polčasu pa je igra vse bolj pričela pripadati domačim, ki so po krivdi Dravine obrambe rezultat izena- čili. Se v isti minuti je Hercog s sijaj- nim prodorom povišal rezultat na 3:2. Po tem golu je Rudar izgubil vse upa- nje za uspeh, .<;aj ie moštvo Drave pre- SIo v napad in Sirec Maks je devet minul nato povišal rezultat na 4:2. Iz- gledalo je že, da bo rezultat ostal ne- izpremenjen, ko je tri minute pred koncem Milenkovič ponovno prodrl in s krasnim strelom v zgornji desni kot postavil končni rezultat — 5:2. Prvi polčas je bila igra obojestranske raztresena, nobeno moštvo ni zadovo- ljilo, čeprav so se trudili oboji. V dru- gem polčasu pa je igra postala hitra, prava prvenstvena tekma v kateri gre za točke. V glavnem je bila tekma fair, vendar je moral sodnik izključiti des- nega krilca Rudarja zaradi namernih izpadov surove igre. Pri Dravi so po- novno zadovoljili vsi trije novi igralci, Serdinšek in Gorjup, dočim so bili ostali nekoliko slabši. ALUMINIJ II — DRAVA mlad. 0:0 Strniš če, 13. julija (-ik). V pred- tekmi k tekmi Aluminij—Tekstilec (3:2) sta se pomerili rezervno moštvo Alumi- nija in mladinsko moštvo Drave iz Ptuja. Po boljši igri Ptujčanov se je rezultat končal neodločeno. Pri obeh moštvih se je odlikovala obramba, pri Dravi Vidovič, Arsenovič in Krapša; Jože Sirec je zastreljal enajsterec. Priprava zemlje za strniščno seten in setev strniščne a^6e Uig. Egon Zoreč: Obdelava zemlje jc lahko različna ter mora zasledovati posebne cilje. Ce smo pospravili ozimino zgodaj ter se a setvijo strniščnega posevka ne mudi, bomo polje takoj po pospravljanju ozimine plitko preorall, zrahljali in razbrazdan z rahljači ali krožno brano, kakor to delamo pri preoravanju stmi- šča. Cilj te obdelave Je ustvarjanje možnosti za čim hltrejie vzkaljenje plevelnega semena, ki ga Je zimnica dušila. V suši, vedno pa na prav lahkih peščenih zemljah, bomo tudi njivo po- valjali, da pospelimo vzkaljenje. Ce bo ležalo polje neposejano več kot 14 dni, posebno če Je zelo zapleveljeno, ga bomo že po 8—10 dneh s težko bra- no pobranali, da plevel v kali zatremo odnosno zavremo v rasti. Včasih bomo brananje po nekoliko dneh obnovili, če se z razbrskanjem zemlje prepri- čamo, da vsebuje vrhnja plast še kali komaj vzklilega plevela ali pa če Je dež pokvaril uspeh prvega brananja. Predsetvena priprava naj ne bo oranje, temveč globoko rahljanje ali ritje. če bi zemljo preorali, bi zgubili preveč dragocene vlage, zato tudi ne smemo dovoliti, da plevel močno po- raste. Tolažba, da ga bomo z oranjem itak uničili, je Jalova. Predvsem nam Je plevel porabil nmogo vode, ki smo jo nameravali prihraniti za posevke, povrhu pa plevela niti z oranjem po- polnoma ne uničimo, posebno onega, ki se ne razmnožuje s semeni. Izjema Je dopustna, ako z oranjem istočasno Izvršimo tudi saditev (pesa) za gnoje- nje. Rahljanje zemlje naj bo 12—18 cm globoko, za setev plitvejše, za saditev in v sušnih predelih globokejše. Glo- binski obdelavi mora, Ce Je potrebno, takoj slediti poravnanje površine z vlačo in brananjem. Zavedatl*se je treba, da je vsaka zamujena ura ne- nadomestljiva, ker vode, ki je izhla- pela z nepobrananega polja, ne mo- remo v tekočem gospodarskem letu več nadoknaditi. Globinska obdelava omogoča čim boljše vpijanje padavin- ske vlage, v suši pa dviganje vlage Iz globine, česar pa s plitkim rahljanjem ne moremo doseči. Med načinom ob- delave težke in lahke zemlje za strnišč- ne posevke ni prav nobene razlike, ker Jo izvršimo v času, ko Je življenje in presnavlJanje koristnih talnih bakte- rij prav živahno, če imamo opravka z zapuščeno ali pokvarjeno zemljo. Je godnost težke zemlje že tolikšna, da jo moremo obdelovati prav tako kot lahko zemljo. Le izbira pravega časa je pri težki zemlji kočljivejša. Ce se namreč priprava zemlje izvrši, ko je zemlja preveč vlažna (kar pa sedaj pri tej Suši ni), je polje polno grud, ki jih do- stikrat zaradi slabega vremena ne moremo zdrobiti, tako da nas ne bi ovirale pri poznejši oskrbi posevka. Nekatere zemlje se tudi rade zapečejo po plohah in zato grud ne smemo z vallanjem drobiti. Iz raznih razlogov Je naš kmetova- lec primoran, da takoj po letni žetvi znova niivo obdela, gnoji in Jo zai^eje z noTHlmi rastlinami, ki §e pred zimo « dozore in dajo družini hrano in ži^Mni krmo. To je postma setev. Tu Je treba pripomniti še to. da vrši postma setev še neko zelo važno vlogo. Pri obdelo- vanju zemlji velja načelo: zemlja naj ne ostane nikdar brez kulturnih rast- lin. Dokler te rastejo, tako dolgo s% hranilne snovi ne morejo izpirati v spodnje sloje, ker jih korenine zadrži- jo v gornjih plasteh. Taka zemlja se tudi pozneje lažje obdeluje, ker Je v godnem »tanju. Tudi ni zapleveljena, ker kulturne rastline zadušijo plevel; to tudi mnoge rastline, ki rahljajo zemljo s svojimi globokimi korenina- mi ter ohranijo v. njej vlago, ki pride ob času suše v korist drugim rastli- nam. Mnogi postmi posevki tvorijo v zemlji sprstenino, ki je izvor rastlin- ske h^ane, in s tem izboljšajo fizikal- na svojatva zemlje. Postrni posevki nam nudijo tudi več živalske krme, ki nam omogoča lažje prehranjevanje živine. Danes bi si ogledali postmo rastlino ajdo ter izvedeli, kakšno lastnost nam nudi in kako jo moramo gojiti. Ajdo sejejo naSi kmetovalci običaj- no po požetem žitnem strnišču. Vemo, da žito zemljo zelo izrabi in zato mo- ramo ajdi gnojiti, ako želimo imeti dober pridelek. Ajda služi človeku kot hrana v obliki ajdove moke za žgance in kašo, kot živalska krma pa Je dobra za vzrejo mladih prašičkov in za pita- nje odraslih živali. Seje se po Ječme- nu, pšenici, rži, le v gorskih predelih, kjer žita pozno dozorevajo, pride v zemljo kot glavna setev pozno spo- mladi, ker potrebuje za svoj razvoj precej toplote. Pri poznejši setvi bi tamkaj ne dozorela. Ajda ima od setve do žetve le kratko dobo na razpolago za tvorbo semena ter je približno v sto dneh posejana In že požeta. Umev- no je, da mora teh sto dni dobro iz- koristiti in v tej dobi iz zemlje iz- črpati vse, kar potrebuje za tvorbo slame in zrnja. Kot postma setev ne potrebuje .mnogo dušičnate hrane, hlevskega gnoja ali dušičnatih umet- nih gnojil, ker bi zaradi njih predolgo rastla in prepozno dozorela. Dušična gnojila podaljšajo njeno rast in tedaj dozori prepozno ter Je podvržena Je- senski slani in mrazu. Iz prakse vemo tudi to, da mora hlevski gnoj, posebno ako ni dobro zrel, prebiti v zemlji daljšo dobo, preden se toliko spremeni, da je pripraven za hrano rastlinskim koreninam. Slab gnoj ne more dati ajdi ničesar, kajti takrat, ko bi bil tak gnoj za ajdo uporabljiv, bi morala ajda že zaključiti dobo svojega življenja. Posledica gnojenja s hlevskim gnojem je, da nam ajda počasi zori in Jo v jeseni še zeleno ulovi Jesensko dežev- je ali celo mraz. Zato bi moral vsak kmetovalec, ki seje ajdo, skrbno paziti, da Je ne seje na sveži gnoj. Ako že hoče uporabiti ža gnojenje ajde umet^ na gnojila, naj pognoji izdatno z do- mačim hlevskim gnojem oni rastlini, ki očisti njivo pred ajdo, pri nas naj- večkrat žitu. Temu moramo dobro po- gnojiti, da ostane v njivi še dovolj re- dilnih snovi za ajdo. Ako tega nismo storili, moramo gnojiti z umetnimi gnojili, od katerih pride v poštev pred- vsem naslednje: 1. Superfosfat v 15—179^ fosforni kislini, ki je v vodi zelo lahko raztop- Ijiva in ki Je koreninicam ajde takoj na razpolago. Za 1 ha gre 200 kg. Ta pospešuje zori te v zrnja in ga napravi klenega; 2. kalijeve soli damo na 1 ha 100 kg; 3. smemo potrositi tvidi 10 kg žvep- lenokisleea amoniaka. Dušik se lahko doda tudi v obliki kalcijevega nitrata, vendar je žvsplenokisli amoniak boljši, ker deluje enakomerno skozi' daljšo dobo kot lahko raztopljiv kalcijev nitrat. Vsa tri gnojila najboljše premešamo in jih podorjemo vsaj nekaj dni pred setvijo ajde. Podorati moramo tudi, ako smo uporabiti samo eno umetno gnojilo, recimo superfosfat, katerega priporočam vsem kmetovalcem, ki bo- do sejali ajdo. V ostalem pa ajda ne zahteva ka- kega posebnega oskrbovanja, izvzemši pletve, če se plevel preveč razraste Največkrat trpi po letni suši. ki ovira kalitev in poznejši zazor. Aido moremo uporabiti tudi za okisanje krme, če jo pomešamo med zeleno koruzo. S^uži pa nam tudi za zeleno cnoienie. VpUko korist od nje imaio tudi čebele, ki jim le najboljša jesenska paša v dobi. k>-> drugecra cvetia ni več. Aidov mnd je znan kot naiboliši letni pridolek. Ajdn, uspeva na visokih tleh, vendar ji naj- bolj prija lažja zemlja. »TAJNI DOKUMENTI O ODNOSIH VATIKANA IN USTAŠKE NDH" V avgustu 1941 Je papež priznal MDH de facto V Zagreb je prišel tedaj Papeški legat opat Romiro Marcone, v Rim pa je kmalu za tem odšel Iz- cedni opolnomočenik NDH. S to iz- menjavo »izrednih, neuradnih« itd. di- plomatov, s katerimi Je Vatikan de ^acto priznal NDH, pa se tudi začenja ^sta sprejemov, posvetov, »svetih« 'lavodil in namigov Vatikana ustaškim zločincem. Ustaški pooblaščenci v Va- tikanu uživajo diplomatske ugodnosti *n celo več. uživajo posebno naklonje- nost Pija XII in njegovih tajnikov. Papež pošilja Paveliču svetinjice s ^'Vojim blagoslovom, sprejema ustaške Poglavarje in med drugim blagoslovi hidi sto ustaških žandarjev — izbranih Klavcev in krvnikov. Ustaški poobla- ščenec v Vatikanu Rušinovič v števil- nih pismih opisuje odnos Vatikana do JJt)H 4 febr. 1942 na primer piše: »Sv. ^če ima Hrvate (ustaše) zelo rad in Je Pripravljen sam. da nam pomaga.« ^apež sprejema delegacije ustaške mla- ^e, ustaških ženskih lunkcionark, Kvaternlka, mestnega načelnika Za- greba Wernerja. ustaškega ministra Davida Sinčiča itd., medtem ko dobi-, va na stotine in stotine prošenj, naj vpliva na vistaše, da bi prenehali s svojimi zločini. Vatikan ima na raz- polago nad 8000 fotografij o ustaških zločinih, toda papež niti z besedo ne omenja, marveč celo nasprotno, govo-' ri o tem, da Hr\'ate »razume«. ' Ustaški minister Sinčič piše o svoji avdienci pri papežu: »Ob koncu raz- govora Je dejal papež, da so Hrvatje dobro katoliško ljudstvo, da Je zelo vesel, ker je imel priliko govoriti s Poglavnikom, za katerega iz vseh stra- ni sliši z velikim zadovoljstvom in uteho, da je praktičen katolik ..« Pa- velič je bil za papeža in Vatikan »praktični katolik«. Vatikan ni hotel videti ustaških zločinov. Toda tega Je bilo toliko, da Je vatikanski državni tajnik Maglione povedal RuSinoviču da dobivajo informacije o ustaških zločinih, o katerih je že takrat pisalo časopisje na Zahodu. Toda ta infor- macije 90 za Vatikan samo navadno obrekovanje Rušinovič piše o tem obi-sku pri Maglioneju med drugim: »Na koncu mi je dejal, da priporoča Hrvatski blagost, s katero se več dose- že kot s silo. kar ee pač tiče spreobr- njencev (nasilno prekrščenih pravoslav- nih — op. ur.), je Sveta stolica tega vesela, Hrvaška pa to lahko politično izkoristi, toda treba se je izogniti ti- stemu, kar daje sovražniku povod za obrekovanje.« Tipičen primer jezuitske- ga hinavstva in nečlovečnosti. Vatikan dobro ve za potoke krvi ustaških klav- cev, ve za ftotisoče pod pretnjo smrti prekrščenih, toda proti temu ne prote- stira, marveč se teh »uspehov« prak- tičnega katolika Paveliča veseli in sa- mo priporoča blagost, ne zaradi mno- žičnega klanja nedolžnih žrtev. mar\'eč zaradi sovražnika, ki bi mogel te zlo- čine izkoristiti. Vatikan čuti da bi lahko ustaški zločinci omajali njegov ugled in zato naroča Rušinoviču, naj zbere gradivo, t katerem bi prikazal zločine četnikov in partizanov »Prijatelji so mi sveto- vali — pa tudi oni iz Vatikana —,« piše Rušinovič ustaškemu ministru »naj zbiramo točne podatke in druge dokumente o zločinskem delovanju četniško-komunističnih elementov nad našim življem... V Vatikanu so me celo nekateri prijatelji prosili, da bi zbral ta material in jim ga dostavil, ker bi ga mogli oni uporabljati in nam koristiti...« Vatikan se trudi, da bi olepšal ustaše in zakril njihove zloči- ne. Na ta način je nastala zloglasna Siva knjiga polna falsifikatov, v ka- teri so fotografije žrtev, ki so padle pod ustaškimi noži, pa so jih le-ti pri- kazali kot žrtve partizanov Vatikan je zamižal na obe očesi in sprejel ta fal- sifikat kot resnico, čeprav Je imel »so- vražnik« dokazov v izobilju. Tak, kakršen Je odnos papeža osebno do ustaških zločincev, tak Je odnos tudi njegovih kardinalov in tajnikov Knjiga »Tajni dokumenti o odnosih Vatikana in ustaške NDH« ima vrsto važnih dokumentov, ki potrjujejo iz- redno prisrčnost in ljubezen Vatikana do ustaških klavcev. Prelat Tardini, papežev tajnik za izredne zadeve, govori ustaškemu pooblaščencu v Vatikanu: »Hrvatska je mlad narod. Se mlajša Je kot država, mladi pa delajo cesto na- pake, ki so v skladu z njihovo dobo, in zato ni čudno, če jih je delala tudi Hrvatska To Je človeško in lahko je razumeti in opravičiti, toda sovražnik noče niti enega niti drugega, ker išče zlo tudi tam, kjer ga ni. Zaradi tega so tudi začeli tako kričati proti Hrvatski.« Torej je človeško, lahko je razumeti in opravičiti desettisoče ne- dolžnih žrtev Jasenovca, cele vasi z otroci in materami vred zbrisane s sveta ... Najvišji funkcionarji Vatika- na .so vsi dobro vedeli, kaj se dogaja v Hrvatski, toda to je za njih nič več in nič manj kot mladostna napaka, ki jo je lahko opravičiti. Ustaši so imeli tesne stike tudi z vrsto drugih kardinalov, kot kardinali Pizzardom, Mercattijem, Machetti-Sel- volgianijem, Pelegrinettijem. Felicem, Famasoni-Bioudijem. prelatom Candi- jem, nuncijem Micarijem itd., itd. Pri vseh teh ljudeh so po zgledu papeža naleteli na prijateljsko razpoloženje in pomoč, nihče ni nikdar izrekel ostre besede na račun njihovih zločinov, ra- zen kardinala Tisseranta. ki jim je ci- nično metal v obraz njihove zločine, toda hkrati tudi sam kot tajnik »Sve- te kongregacije za Vzhodno Cerkev« podpisal odločbo, s katero Je sredi leta 1941 dal Vatikan svobodne roke za množično orekrščanje Srbov s križem in bodalom (Nadaljevanje prihodnjič) Stran 4 .PTUJSKI TEDNIK. Ptuj. 18. julija 1952 Da ne bi drogovi v Dolanah propadali Miličnik: »Vincek, zakaj si brez do- voljenja elektrifikacijskega odbora Do- lane naložil drogove in jih odpeljal proti Zavrču?« Vincek: »Ce ne bi tega storil, bi moj oče Draša in Zavec Martin zgubila kup- ca, drogovi pa bi v Dolanah še dalje propadali.« Uspešni poaočni lov V Apačah Micka: »Kovač, kaj pa Ti loviš tod pri ribnikih?« Kovač: »Navadno sem v mesečini^ vlovil lisice zvitorepke, zdaj pa tvoje kravje repe, ki se pasejo po tujih trav- nikih.« Konkretni primer Mati: »Franček. navedi mi primer resnice, ki več ne drži.« Franček: »Resnica je, da piše na neki hiši na Bregu: — Nakup in prodaja Maric —, ne drži pa, da bi ta še kaj nakupoval ali prodajal.« Pozabljena Ančka: »Zakaj ste pustili napis KLO Rogoznica na Gojčičevi hiši, ko pa jC občinska pisarna že dolgo v Novi vasi?« Anton: »Pri selitvi na vozu ni bilo za njo prostora, zdaj pa zopet ne dobimo voznika.« RAZPIS za sprejem kandidatov v 19.>2. letu za gojence Vojaško-podkovske šole. Šolanje traja 2 leti. Gojenci dobijo po končanem šolanju zvanje »podkov- skega mojstra« in ostanejo v službi JLA kot civilne osebe najmanj 5 let. Sola prične 1. oktobra 1952. Prošnje se sprejemajo do 1. avgusta 1952. leta. Splošni pogoji: Vpoštevane bodo prošnje kandidatov, ki so državljani FLRJ; ki imajo dobro moralno-politično pre- teklost; ki so s strani Vojaško-zdravniške ko- misije ocenjeni kot sposobni za aktivno službo v JLA; ki niso oženjeni in ki izpolnjujejo sledeče posebne pogoje: da so dovršili najmanj 4. razred osnovne šole; da niso mlajši od 18 niti starejši od 21 let; da so dovršili podkovsko ali kovaško obrt ter da imajo za to dokaz (diplomo) ali da so najmanj 2 leti bili zajKJsleni kot pomočniki v podkovski ali kovaški obrti; da v Vojaško-podkovski šoli polože sprejemni izpit iz osnove podkovske (kovaške) obrti. Na šolanju potekli čas se jim računa kot čas, prebit na odslužitvi kadrskega' roka in se smatra, da so v polni meri' zadostili vojaški obveznosti. ^ Vse stroške v zvezi s šolanjem trpi' država. Poleg navedenega imajo pra- ■ vico do brezplačnega zdravljenja; v! času šolanjf< so pve.uu nuj«,- k> v ti.i ri/. ' vodnika, desetarja in ml. vodnika; plačo prejemajo po Uredbi o plačah \ vojažkih oseb. Po končanem šolanju se'' prevedejo v rezervo in kot vojaško-! strokovni delavci, civilne osebe v službi \ JLA, prejemajo tudi drva, delovno j obleko itd. i Po dovršenem šolanju lahko odlič-j njaki izbirajo gamizijo, kjer bi radi^ služili. '{ V času .šolanja «c jc gojence .-'n'j pokoravati vsem odredbam, pravilom, I preii^isom, navodilom in nalogam, kij usmerjajo življenje, delo in držanje v j šoli in izven nje. i Kdor je odpuščen zaradi disciplinskih ■ ali drugih prestopkov, zaradi neučenjai in podobno, mora i>ovmiti državi vsC) stroške. Isto je dolžan storiti vsalcdoj v slučaju odpusta po lastni želji ali naj zahtevo svojih staršev odn. skrb-i nikov. Stroške prehrane in prevoza nai zdravniški pregled v mesto, kjer boj poslovala vojaška zdravniška komisija i in napotitev v šolo trpi država. i Za vsa podrobnejša navodila se jej treba obrniti na vojaški odsek Ptuj; v uradnih dneh In urah. \ Kaj ie prinesel srečolov Trgovskega podietja „Presl{rbe" Ploi svoiim potrošnllioni? Tako je prišlo Trgovsko podjetje »Preskrba« do zaključka, da ponovno organizira v naslednjih mesecih sre- čolov v večjem obsegu. Začelo se je v poslovalnicah novo vrvenje ljudi. Vsi so z zadovoljstvom kupovali potrebne predmete za svoje dnevne potrebe. Pri vsakem nakupu so dobili brezplačni kupon za srečolov. Težko so vsi pričakovali dan žreba- nja srečolova, ki je bilo dne 10. julija v prostorih Titovega doma. Ze pred pričetkom žrebanja je čakalo številno ljudstvo v nabito polni dvorani. Ob 15. uri se je začelo žrebanje dobitkov v prisotnosti organov ljudske oblasti. Kmalu' po izžrebanju prvih številk se je opazilo, da je med ljudstvom mnogo takih, ki so se javljali, da so njihove številke bile izžrebane. Največja za- Preblvalstvu mesta Ptuja in okolici je znano, da je Trgovsko podjetje »Preskrba« v Ptuju organiziralo v vseh .«ivojih poslovalnicah v Ptuju, Ormožu, Strnišču in Majšperku srečolov, ki je namenjen odjemalcem Trgovskega pod- jetja »Preskrba«. Iz letakov je bilo razvidno, da je bil srečolov od 1. maja do 31. junija 1952 razpisan po poslovalnicah. V ta na- men je Trgovsko podjetje »Preskrba« pripravilo lepo število dobitkov v vred- nosti 650.000 din, med temi so štirje glavni dobitki: I. dobitek za 50.000 din blaga po lastni izbiri, II. dobitek za :^0.000 din blaga po lastni izbiri, III. dobitek za 20.000 din blaga po lastni izbiri in IV. dobitek spalnica ter še tisoč praktičnih manjših dobitkov, kot n. pr. čevlji, ostanki tekstila, klobuki, perilo, vrvarski izdelki itd. Trgovsko podjetje »Preskrba« v Ptuju je kot najstarejše in največje trgov- sko podjetje okraja Ptuja v istem .«;mislu že pred meseci pripravilo srečolov v manjšem obsegu. Tudi o njem je bilo med potrošniki precej razpravljanja, češ, »saj vsi ne morejo dobiti, nekateri pa bodo le imeli srečo«, skrbljenost je bila, ko so bile izvlečene štiri srečke glavnih dobitkov: »Kdo bo imel srečo, da dobi dobitek za 50.000 dinarjev?« Med samim žrebanjem so bili opo- zorjeni vsi navzoči, da bo uprava Trg. podjetja »Preskrba« v Ptuju poklonila ostanek nedvignjenih dobitkov Mest- nemu Rdečemu križu v Ptuju, jih vnovčila in denar porazdelila najpra- vilnejše socialno šibkim in staroone- moglim iz mesta Ptuja. Kolektiv trgovskega podjetja se bo potrudil tudi v bodoče prištediti na svojem plačnem fondu določeno vsoto, s katero bo svojim potrošnikom pri- redil nov srečolov še večje oblike. Vsem potrošnikom in odjemalcem naših poslovalnic se za njihovo naklo- njenost najtopleje zahvaljujemo z že- ljo, da bi Izkoristili vse določene do- bitke srečolova. Kolektiv »PRESKRBE« Ptuj Cene na ptujskem trj^u dne 16. julija 1952 (za kilogram, liter ali komad) Privatniki: Buče Jedilne 20, breskve 30—40, čebula zelena 40, česen 50, fižol v stročju 50—60, grah 40, grah luščen 60, hruške 30—40, jabolka 30—40, jajca 8, krompir novi 30, koleraba 20. ku- mare 40, kumare za vlaganje 70, kis domači 20, korenje 40, koruza 20. maslo surovo 300—350, mleko 20, marelice 40 do 45, orehi 100—120, olje bučno 300, paprika 60, i>eter6llj 40, pesa rdeča 20, piščanci 120—200, ringlo 30, solata en- divija 30, smetana 100—120, sir 50—70, solata v glavab 25, slive 25—30, zelje ( v glavah 30. Državno posestvo Domava: Mleko 18,1 solata 20, čebula 30, česen 40, rdeča ( pesa 15, koleraba 15. korenje 20. ku- i mare 30, pšenica 30, ječmen 30, zelje 25. \ Ekonomija Ptuj: Kaša ječmena 40, j med 220, kis 20. solata 30, korenček 40, j peteršllj 30, jedilne buče 20, pesa 20, \ fižol v stročju 40, čebula 25. česen 50, . kumare 40, krompir 25, zelje 30, pa- prika 60. Rožnik Ptuj: Krompir novi 20. fižol v stročju 30, čebula 20, jabolka 18. ma- relice 20, pSenica 35, ajda 35, ajdova kaša 90, ječmena kaša 45, prosena kaša 50, riž 250, hruJke 18. Prostovoljno gasilsko društvo MoSkaoj priredi V NEDELJO, DNE 20. JULUA 195^ VELIKO TOiVIBOLd Glavni dobitki: 1. Motorno kolo 2. Spalnica 3. Moško kolo 4. Moško kolo 5. Telica 6. Dvobrazdtil plug 7. Obračalni enobrazdni plug 9. Blago za moško obleko 10. Blago za žensko obleko 11. Vreča moke 12. Sodček vina 13. Dva prm. drv 14. Plug okopalnik 15. Moški čevlji 16. Voz drv ter nad 800 lepih praktičnih dobltkovi Cena tombolskih kart je 30 dinarjeJ Pričetek ob 14. ur! V primeru slabega vremena se tombol;, preloži na naslednjo nedeljo. Za dobrJ haloško kapljico in jedila je preskrb. Ijeno! — Ne zamudite sreče SREČA VAS CAKA! PO TOMBOLI LJUDSKO RAJANJ^ Igra godba na pihala! Odbor MALI OGLASI Radio prodam s C-hakerjem. Naslov 1 upravi li.sta. 5 ha posestva v Slovenskih goricah pro dam. Vodopivec, Slovenski trg j Ptuj. Transmislio kupim, gepel in malo mla tilnico. Naslov v upravi lista. Ra7no poljedelsko orodje prodamo pi zmernih cenah. Državno posestvi Stmišče. Najditelja m