•f" Rigler Janez Legel je izmučen k večnemu počitku med tisoče počivajočih na ljubljansko polje. Lahko bi bil še živel, kajti 54 lct še ni toliko, da bi ga spravila pod rušo. V svetovni vojni se je začelo njcgovo trpljenje, ko je bil takoj leta 1914. kot častnik vjet in odpeljan v daljno Sibirijo. Tam se je bavil z učcnjem ruskega in angleškega jezika in užival vse bridkosti ujetniškega življenja. Zaradi enolične hranc se ga je lotil skorbut, na katcrem je bolehal še prva lcta po prcvratu. Ko so se začele snovati dobrovoljske le- fije Jugoslovanov, je bil tudi on med prvimi i se je pridružil dobrovoljskemu gibanju. Kako vescli smo ga bili, ko smo mu segli prvič Po dolgih lctih zopct v roke. Poznalo se mu pa je, da še ni popolnoma vživljen v mirne čase, kajti vedno in vedno smo imeli vtis, da še trpi na posledicah vojnih grozot in da mu nekaj izpodjeda zdravje. Neka trudnost se ga jc lotevala večkrat — 1. 1926. je težko obolel. Mislili smo, da se bo poslovil od nas, ali njcgova zdrava-šegava ribniška nrav je premagala belo ženo, ki mu jc tajno sledila. V četrtek je dejal, da mu je dobro in da misli, da ji je ušel, ali v petek je podlcgel in odpeIjala ga je bela žena nam vsem, ki smo ga ljubili in spoštovali. Pokojni je bil zlata duša. Nobene agresivnosti ni bilo v njem in zato je bil splošno priljubljen. In če ne bi imel drugih zaslug za belokranjsko šolstvo, je njegova zasluga ta, da se je za časa njegovega upraviteljstva sezidala dosedaj najlepša šola v Beli Krajini. Dolg ie bil boj za novo šolo v Semiču in trd oreh je bil to, ali vendar zdrobljen... Kolegijalen je bil kakor malokdo in bolelo ga je zelo intrigantstvo iz bližine zlasti, ker je čutil, da dolgo ne bo več. Ne bomo Te več srečavali po belokranjskih cestah in stezah, ne boš se več sprehajal med semiškimi vinogradi, marsikje Te bo manjkalo, dragi Janez! Svetal in zvest tovariški spomin Ti ohranimo.