VESTNIK SptMMMMBntMmmtHHHMmttHMMtmMHHn PoJtni urad 9020 Ceiovec = Veriagspo^amt 9020 Kiagenturt izhaja v Ceiovcu Er$cheinung$ort Kiagenturt Posamezni izvod 3 Mitinge E mesečna naročnina 12 Jiiingov E ceioietna naročnina 120 ^iiingov P. b. b. 5i)tiHmmtmMMtmHmmnmmuinmnmm)i)ut))nnmnum)n LETNJK XXXiii. CELOVEC, PETEK, 30. JUNiJ 1978 ŠTEV. 26 (1872) KONGRES ZKJ V iMENU CELE JUGOSLAViJE: Odnos do manjšin v sosednih državah je meriio za odnose teh držav do Jugosiavije Na 11. kongresu ZKJ, ki je prejšnji teden zasedat v Beogradu in o katerem poročamo še na drugem mestu, je biio vedno spet govora tudi o manjšinskem vprašanju — tako o narodnostih v Jugosiaviji kakor o deiih jugosiovanskih narodov, ki živijo v drugih državah. Pri vseh teh razpravah so izhajati iz načeia, da . proces demokratizacije, zbii-ževanja in povezovanja evropskih narodov in držav ter njihova varnost zahtevata enkopravnost narodnih manjšin in popoino potrditev njihove nacionaine identitete", in v tem smisiu je biio na podiagi do-siednega spoštovanja in uresničevanja tega načeia ugotovijeno, da ,narodnosti v Jugosiaviji niso manjšine v kiasičnem pomenu, temveč enakopravne skupnosti", medtem ko so ocene odnosa do manjšin v drugih državah segaie od ugotavijanja pozitivnih premikov vse tja do ostrih obsodb izrazite protimanjšinske poiitike. Predvsem pa je bila na kongresu ponovno poudarjena skrb Jugoslavije za usodo in razvoj manjšin v sosednjih državah; nedvoumno je bilo povedano, da je stopnja odnosov in sodelovanja s temi državami odvisna od tega, kakšen je njihov odnos do manjšin. Tako je predsednik Tito v svojem gc voru zelo jasno povedal: „Ma narodnostne manjšine giedomo kot na dejavnike povezovanja, vzajemnega razumevanja in dobrega sosedskega so-deiovanja. V odnosu do njih vidimo meriio odnosa do naših narodov in naše države spioh." In je tudi izjavil, da Jugoslavija upravičeno pričakuje spoštovanje narodnostnih pravic delov svojih narodov, ki živijo v drugih državah. Podobno je bilo rečeno v delovnem poročilu, da se je ZKJ v okviru politike dobrega sosedstva zavzemala in se zavzema za sporazumno reševanje perečih problemov in sporov, ki se pojavljajo v odnosih med posameznimi državami, „med katerimi so položaj in pravice deiov jugoslovanskih narodov, ki kot nagrade manjšin žive v sosednih državah, bistven dejavnik v naših skupnih odnosih". Toda pri oceni manjšinske politike v posameznih državah je bilo glede Avstrije poudarjeno: „Odnose z republiko Avstrijo so v minulem obdobju obremenjevali odnosi avstrijskih oblast) do vprašanja pravic in položaja slovenske in hrvaške narodne manjšine v tej državi, saj pomenijo revizijo državne pogodbe." Vse to je prišlo do izraza tudi v večdnevni razpravi, kjer so delegati zlasti v komisiji za vprašanja mednarodnih odnosov in zunanje politike vedno spet zavzeli stališče tudi k manjšinski problematiki. Fri tem pa je bilo izrecno naglašeno, da za manjšinami v so- sednih državah stoji enotno celotna Jugoslavija, vsi njeni narodi in narodnosti! Zev uvodnem referatu je Boško $i-Ijevič (bi! je predsednik vladne komisije, ki je pregledovala vojaška grobišča in partizanske spomenike v Avstriji — op. ured.) dejal, da pripisuje Jugoslavija poseben pomen sodelovanju s sosednimi državami, pri tem pa izrecno opozoril na vlogo narodnih manjšin kot mostov dobrososedskega sodelovanja in vzajemnega razumevanja. Naglasil je, da se bo Jugoslavija tudi v bodoče zavzemala za to, da bi se narodne manjšine afirmirale kot element povezovanja med narodi in državami, toda „s politiko asimilacije narodnih manjšin se nikakor ne moremo sprijazniti in :e tudi ne bomo". Posebno obširno je o tem vprašanju govoril slovenski delegat Bogdan Osolnik. Menil je, da Jugoslavija z razvijanjem sodelovanja s sosednimi državami, ki imajo dr gačno družbeno (Da/je na #. strani) Kot gostjo so se Kongresa ZKJ udeležiti tudi predstavniki zamejskih Siovencev iz Avstrije in ttalije. Poieg zastopnikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Tržažke, Gorižke in Beneške Slovenije so bili v delegaciji za Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem predsednik dr. Franci Zvritter, tajnik dipl. inž. Feiiks Wieser in iian izvršnega odbora Rado Janežič ter za Katodni svet koroških Slovencev podpredsednik Mirko Sabotnik, član predsedstva Franc Wedenig in član osrednjega odbora Janko Kulmež. Volilna presenečenja v Furlaniji-Julijski krajini Minulo nedeljo in ponedeljek so bile v deželi Fur-toniji-Julijski krajini dežetnozborske in v Trstu posebej tudi še občinske volitve. Izidi volitev pomenijo marsikatero presenečenje, predvsem pa kažejo bistvene razlike glede dežele in občine. V deželnem merilu sta edino obe najmočnejši stranki — demokristjani in komunisti — v primerjavi z zadnjimi deželnimi volitvami leta 1973 utrdili svoj položaj, vse druge skupine so nazadovale, kot nova grupacija pa se je uspešno uveljavila lista .Per Trieste" (okoli nje so se v glavnem zbrale najbolj konservativne sile, katerih skupni imenovalec je v bistvu protijugoslovansko in protislovensko, ki se odraža med drugim v odklanjanju osimskih sporazumov). KD je obdržala svojih 26 svetovalcev, KPI je narasla od 13 na 14 mandatov, socialisti so nazadovali od 8 na 5, neotašisti od 4 na 2, socialni demokrati od 4 na 3 in liberalci od 2 na 1 mandat, medtem ko je ,nova" lista dobila 4 svetovalce. Precej drugačni so rezultati v Trstu, kjer so zabeležili nazadovanje vseh strank tako v primerjavi z deželnimi volitvami 1973 kakor tudi v primerjavi s parlamentarnimi volitvami 1976, in sicer brez izjeme v korist liste „Per Trieste", ki je dobila več kot četrtino vseh glasov. Nazadovanje je posebno močno pri KD, ki je zgubila nekaj nad 5 oz. okrog 10 "/o glasov v primerjavi z letoma 1973 in 1976. Pri neo-tašistih znaša zguba 6,5 oz. 3,7 °/o, pri liberalcih 5 oz. 0,5 °/o, pri socialistih 3,5 oz. 2 %, pri KPI pa 2,5 oz. 6,7°/.. Za Slovence volitve niso prinesle večjih neposrednih sprememb. Slovenska skupnost je tako v deželnem kot v občinskem merilu obdržala po enega odbornika, čeprav je na obeh ravneh zabeležila manjšo izgubo glasov. Sicer pa bodo v deželnem svetu imeli Slovenci tudi v bodoče dva zastopnika, kajti poleg svetovalca Slovence skupnosti dr. Draga Štoke je bit izvoljen tudi komunistični svetovalec Boris Iskra. Primorski dnevnik v svojem komentarju ugotavlja, da so demokratične site pri teh volitvah prestale preizkus zrelosti, čeprav bo potreben v novem deželnem svetu napor vseh demokratičnih si) za zagotovitev uspešnega vladanja, da pa so v Trstu žal imele nepričakovan uspeh demagoške parole nosilcev konserva-tivizma in lokalnega nacionalizma. TtTO ZAMEJSKtM SLOVENCEM: VSA JUGOSLAVUA g/l stoji enotna za vami Med kongresom v Beogradu je predsednik SFRJ in ZKJ Josip Broz Tito v posiopju zveznega izvršnega sveta, kjer je bii sprejem za inozemske deiegacije, posebej sprejet tudi predstavnike Zveze siovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Siovencev iz Ceiovca ter Siovenske kuiturno-gospodar-ske zveze iz Trsta. V kratkem pogovoru so se predstavniki zamejskih Slovencev zchvaiiii za pomoč, ki jo Jugosiavija nudi njihovemu boju za uveijavitev manjšinskih pravic. Predsednik Tito je opozorit, da je kongres znova dokazai, kako enotna je Jugosiavija. „Kot taka v ceioti stoji za vami," je poudari!. „Nadaijujte boj in žeiimo vam mnogo uspeha." Predstavnike zamejskih Siovencev je sprejet tudi sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Doianc. Zanima) se je za poiožaj siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in ita-iiji ter prav tako zagotovit vso podporo v nadaijnjem boju za obstoj in vsestranski enakopravni razvoj. Bitanca po enem !etu vetjavnosti zakona o narodnih skupinah O pri/ožnosti razprave o tako imenovanem manjšinskem šo/skem zakona v par/amenta Zeta 7939 je medtem že amr/i pos/anec dr. Neage-kaaer, ki je M poznan kot iskren prijate/j manjšin, med dragim izjavi/.' Roroški 5/ovenci naj najprej počakajo eno Zeto in opazajejo razvoj ter še/e poten: zavzamejo sta/išče k manj-šinskema to/tkema zakona. Tšoroški S/ovenci smo tedaj ta nasvet apostevaJj, vendar po enem Zeta ve/javnost: ;'n izvajanja manjšinskega šo/skega zakona Manca n: kda nič kaj razveseljiva in se je stanje na šo/skem področja s/akša/o iz Zeta v/eto. /atri, 7. ja/ija, poteče eno Zeto, od-kar je v ve/javi in se naj izvaja tako imenovani zakon o naročnik skapi-nak v vsem oksega, torej tadi g/ede možnosti aporake s/ovenskega arad-nega jezika in g/ede namestitve dvo-jezičnik topografskik označk in kra-jevnik napisov. Že dejstvo samo, da Zeto dni potem, ko so do/očke in odredke v zvezi z zakonom o narod-nik skapinak stopi/e v veijavo, no-kena narodna skapnost v Avstriji te zakonite areditve ni spreje/a krez rejnik pridržkov in pomis/ekov, najko/j jasno pove, da taka areditev ne more kiti v reda. Vsekakor čien 7 državne pogodke s to zakonito areditvijo ni izpoinjen niti izveden, niti nista narodnostni, ka/tarni in gospodarski okstoj in razvoj siovenske in krvaške narodne skapnosti v Zvstriji zajamčena. TČakor v vsej zgodovini, je tadi topot tvorcem zakona o narodnik skapinak in z njim povezanik odredk s sofističnimi forma/acijami čadovito aspeio, da ta zakon in odredke k/jak mednarodnema jamstva manjšinam ne dajo ničesar, kar ni kdo to/erirano že do sedaj v vsakdanji praksi. Zgodovinski cdj koroške manjšinske poiitike, namreč asimiiacija siovenske narodne skapnosti, se kijak trenatni zakoniti areditvi iakko tadi naprej izvaja krez vsake nevarnosti. Dejstvo, da ceiotna zakonodaja v zaščito narodnik skapin sioni na tako imenovanem agotavijanja jezika aii koije rečeno agotavijanja manjšine, je zgovoren dokaz, da je viada kapita/ira-ia pred nacionaiističnimi siiami, ko je že prej s svojo staino zamadno taktiko na škodo narodne skapnosti praktično izjaviia poiitiko tek sii. EiZanca po enem Zeta ve/javnosti trenatne zakonodaje v zaščito narodnik skapin je v resnici vse drago kakor razveseijiva,- iVokena narodna skapnost ni zadovo/jna; do pomiritve v dežeii n: priš/o; nasprotno nad 30 siovenskik aktivistov, ki so se zavze-maii za koij kitro in ko/j pravično izpo/nitev č/ena 7, čaka na postopke pred kazenskimi sodišči; avtoktono nase/itveno ozem/je koroškik 5/oven-cev je ki/o, kar zadeva možnost aporake manjšinskik pravic, po tej za- konodaji skrčeno na eno tretjino, kar zadeva vprašanje dvojezičnik napisov, pa ce/o na eno šestino/ Po tej zakonodaj: okstoja osem raz/ičnik kategorij koroškik 5/oven-cev/ Najž/aktnejša č/ovekova pravica — svokodna aporaka materinega jezika pred Kradi in sodišč: — je po tej zakonodaji pretežnema de/a s/o-venske narodne skapnosti zakranje-na/ Niti v enem samem primera se zaradi svojega zavzemanja za narodnostne pravice oktoženi 5/ovenci niso mog/i pos/ažiti pri zagovora in z/asti ne v postopkik svojega materinega jezika. Edino, kar se je v tem Zeta jasno izkaza/o, je spoznanje, da s pomočjo navidezno demokratičnik g/asovanj in s pomočjo par/amentarno-demo-kratičnik od/oči/nik teknik manjšinskik prok/emov z večinskim sk/epom ni mogoče rešiti/ Manjšina je namreč že po svojem kistva in z/asti šte-vi/čno vedno manjšina in se zato njeno vprašanje ne more reševati s forma/no demokratičnimi kategorijami večine na eni in manjšine na dragi strani. Rešitev manjšinskega vprašanja je mogoča samo v enakopravnem razgovora s pristojno v/ado in zako-nodaja/cem na eni ter prizadeto manjšino na dragi strani in to na enakopravni osnovi/ Roroški 5/ovenci smo vedno poa-darja/i, da smo za take konstraetiv-ne pogovore krez pokrovite/jstva na enakopravni osnovi vedno priprav-Zjeni in se tadi zavedamo, da je vprašanje konec konca mogoče rešiti Ze s kompromisom. 7*adi za tako žrtev smo priprav/jeni. Če pa to ni mogoče, nam preostaneta Ze še dve poti.* to je internaciona/izacija v forma/nem smi-s/a, ki je ne že/imo, ker smo za notranjo državno rešitev, a/i pa konfrontacija. 7*a pa je na ža/ost že dana, če ago-tovimo, da nam preti nad 30 kazen-skik postopkov in da morajo tadi še po Zeta dni žandarji sta/no stražiti ma/ošteviZne dvojezične krajevne napise. Če pri tem opozorimo še na večinoma neprijazni tisk in na sta/no kajskanje nemškik naciona/istov, kakor je priš/o še posekno do izraza v zadnjem časa v zvezi z ako/icijo postopkov zoper se/ske fante in z gonjo proti nekaterim gospodarskim načrtom, potem Zakko kakor svoječasno jažnotiro/ska narodna skapina trdimo, da se nakajamo na „pokoda v smrt". PosZedice in nada/jnji razvoj po tej agotovitvi na /ažnem EiroZ-skem so znani in ne ki se sme/i ča-diti, če ki tadi dragje priš/o do po-doknega razp/eta. .Koroški 3/ovenci odk/anjamo si/o kot sredstvo po/itike in ne že/imo takega razvoja. Zato zaktevamo čimprej pravično rešitev našega vprašanja v sporazama s prizadeto manjšino. dr. Franc! Zw!tter predsednik ZSO Odločenost narodov Jugoslavije da gredo daije po poti sociatistične samoupravne demokracije Enotnost petih narodnosti v boju za demokracijo in sožitje Odpor proti sedanji izrazilo diskriminacijski manjšinski zakonodaji tudi eno teto potem, ko je začeia veijati, ni utihnii. To naj-boije dokazuje prva števiika novega časopisa, ki so ga začeti izdajati soiidarnostni komiteji za pravice manjšin v Avstriji. Prva števiika novega časopisa je izšia za jutrišnji 1. juti), torej prav za prvo obtetnico odredb k zakonu o narodnih skupinah. Časopis, ki bo od jeseni naprej izhaja) redno, se imenuje Einheit, poieg tega pa nosi v nastovu še imena Enotnost, Je-dinstvo, Egyseg in Svornost — torej je poimenovan v jezikih vseh manjšin, ki žive v naši državi: Siovencev, Hrvatov, Madžarov in Čehosiovakov. Ha osmih straneh veiikega fomata prinaša prva števiika vrsto poroči) in zapisov. Med njimi vetja posebej omeniti čtanek z nastovom „Kreiskys Ladenhuter", ki se bavi z mrtvo rojenimi manjšinskimi sosveti in prikazuje, kako avstrijska vtada „z medom in bičem skuša spodnesti dostedno odktonitno statišče manjšinskih organizacij do tega instrumenta zasmehovanja manjšinskih pravic. Posebno mesto zavzemajo pogovori s predsednikom ZSO dr. Francijem Zwittrom, predsednikom NSKS dr. Matevžem Gri)-cem in predsednikom Hrvaškega akademskega ktuba Jurico Cse-narjem. Hovost predstavijo tudi zgodba v stikicah, kratek strip „France, der Postbeamte", ki poieg ostaie siikovne opreme poživijo časopis. Brez dvoma bo novi časopis veiika obogatitev soiidarnost-nega gibanja in deia med avstrijskim prebivaistvom, ki mu bo z živim poročanjem o živijenju in težnjah manjšin pribiižai njihove pravične zahteve po enakopravnem obravnavanju in s tem šovinizmu jemai podiago. Tako bo novo giasiio postaio simboi enotnosti v skupnem boju za demokracijo, medsebojno razumevanje in sožitje. Časopis je treba naročiti na nasiovu: Grazer Soiidari-tatskomitee fur die Rechte der Minderheiten, Theodor Kornerstr. 49-3-13, 8010 Graz. Sredstva javnega obveščanja imajo važno viogo pri obiikovanju sveta V novem kongresnem centru Savo v Novem Beogradu je prejšnji teden — kakor smo poročali že v zadnji številki — zasedal 11. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Potekal je v dneh tridesetletnice znane kominformske .obsodbe" Jugoslavije in njene partije, tako da ni bil le običajna tribuna, na kateri bi polagali obračun o delu po zadnjem kongresu, marveč je prerasel v zgodovinski torum, ki je pred domačo in vso svetovno javnostjo pričal o tridesetletni neodvisni poti, ki jo je prehodila Jugoslavija pod vodstvom ZKJ in njenega predsednika Tita. Bil je prepričljiv dokaz enotnosti vseh narodov in narodnosti Jugoslavije ter njihove odločenosti, da gredo naprej po poti socialistične samoupravne demo-krocije, ki so jo v minulih osemindvajsetih letih, odkar so izglasovali zakon o samoupravljanju, razvili v podlago pravic in možnosti, da neposredno in demokratično odločajo o vseh vprašanjih svojega dela, življenja in razvoja. Zato je razumljivo, da je bilo na kongresu zlasti o teh vprašanjih govora tako v poročilih kot v izčrpni razpravi ter v zaključnih dokumentih. Vendar pa razprave niso izzvenele v samohvalno ugotavljanje doseženih uspehov, marveč so bila v ospredju prizadevanja, da bi za bodoče našli še boljše rešitve. Kajti tudi predsednik Tito je naglasit: .Želim poudariti, da mi kot revolucionarji in komunisti nikoli ne smemo zabresti v samozadovoljstvo, doseženi rezultati nam morajo vedno biti spodbuda za nadatjne napore. Naša aktivnost mora neprestano rasti, ker bi njeno slabljenje in nazadovanje ogrožalo vse to, kar smo že dosegli." In dosegli so res veliko. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje se je močno uveljavilo kot oblika demokratičnega usklajevanja različnih interesov, kot oblika skupnega in enakopravnega odločanja. Na tej podlagi in zlasti z dogovarjanjem republik in pokrajin se uspešno rešujejo tudi najbolj zapletena vprašanja skupnega interesa za vse narode in narodnosti Jugoslavije; to krepi njihovo enakopravnost, bratstvo in enotnost ter prispeva k razvoju socialistične samoupravne skupnosti. .Storili smo veliko v materialnem To je treba prenehati, kajti to prinaša škodo naši celotni skupnosti. Prav tako se moramo bolje organizirati tudi pri nastopih na tujih tržiščih. Pri tem bi poudaril, da je med predstavniki našega gospodarstva v tujini dosti ljudi, ki so drug drugemu v napoto. Osebno sem se prepričal o tem — in moram reči, da je to velika sramota. Takšno prakso moramo prekiniti. Naši UMRL JE: A!bin Bubnič !ik zamejskega novinarja Po tež&Z /m/ezTM je terJeM KTMr/ A//?;M RM/?w/č, JoZ-go/etn;' HOMTMr Pwwors^fgd (ŽMevTM&g v ZrstK. Z njegovo smrtjo so 5/ovfnc/ v Zt%J;j; zg%-M/ požrtvovd/neg% zn vztrajnega Z*orca za njz^ove narodnostne pravzce, predvsem tam-^ajšnjž s/ovens^ž novznarjz pa zas/ztžnega sodeJavea žn tova-rzsa. Za svoje nopZTMrs&o de/o je preje/ Z?tt/mzč troje vZso^ZZ? prz-znanj; v matzčnž domov/nz mzz je Drzzstvo novinarjev S/oven/je pode/z/o Pomšzčevo nagrado za žzv/jens^o de/o,- zta/zjans^o vsedržavno zdrzzženje kronistov ga je ?Mg?*%t/Z/o z nagrado „Aro7!Zstovo živ/jenje",- tržaška občina pa mzz je pode/z/a .Srednjeveški pečat tržaškega mesta" — tri najvišja priznanja, ki jik /akko prejme časnikar. Poda naj/epši spomenik si je Pzzknič postavi/ s svojim vztrajnim de/om pri odkrivanja nacistični/? z/očincev v edinem nacističnem zzničeva/nem taborišča v /ta/iji — v tržaški Rižarni, ki je danes ita/ijanski ngcZo-na/nt spomenik. Če danes svet ve za Rižarno, je to v prvi vrsti zas/aga .tržaškega Wiesen-tka/a" — Z/kina Rabnzča. V častnem spomina pa bomo zl/bina Rabniča obrani/i tadi koroški S/ovenci, saj je tadi našim prob/emom in našema boja posveča/ svojo izredno novinarsko prizadevnost/ gospodarstveniki naj se doma dogovarjajo o nastopih na zunanjih tržiščih, ne pa da drug drugemu nelojalno konkurirajo. Podobno odločne besede, ki slabosti niso olepševate, pa so ravno zato bile konstruktiven prispevek iskanju novih, še boljših korakov v bodočnost, so bile izrečene tudi v večdnevnih razpravah, kjer so delegati iz vseh republik in pokrajin prizadeto diskutirali o vseh vprašanjih notranjega razvoja ter mednarodnega uveljavljanja Jugoslavije. Pri tem pa je bila kot glavni poudarek kongresa, takarekoč njegova poslanica in naloga, predvsem popolna enotnost ZKJ glede ključnih vprašanj nadaljnjega lastnega razvoja in jugoslovanske poti v socializem, trdna odločenost uresničiti nove, najširše perspektive, ki se odpirajo samoupravljanju kot originalni in v svetu zmerom bolj priznani poti, po kateri delavec in z njim sleherni delovni človek postajata gospodarja svoje usode. Ta nova močna potrditev bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ponovna enotna potrditev načel sa^ mostojne in neuvrščene zunanje politike pa se je še posebej manifestirala v ljubezni, spoštovanju in hvaležnosti, ki jih je kongres izkazal predsedniku Titu. Staturarna potrditev izvolitve Tita za predsednika ZKJ brez omejitve trajanja mandata je bila le formalen zunanji odraz splošnega razpoloženja in volje komunistov, delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije; navdušenje, ki je Tita vedno spet spremljalo v dvorani.in izven nje, je bilo še dosti bolj zgovorno in prepričljivo, saj se je za izkazano priznanje vidno ganjen zahvalil z zagotovilom, da bi ob takšnem zaupanju rad delal še nadaljnjih petdeset let... .Tovariš Tito je voditelj jugoslovanske socialistične revolucije, njen graditelj in neomajni zagovornik samoupravne, neuvrščene nove Jugoslavije; zasluži si ljubezen in spoštovanje vsega ljudstva," je v svojem poročilu o kongresu zapisal vodilni kitajski list Žen Min Zi Bao. Podobno je pisal tudi ostali svetovni tisk, ki je 11. kongres ZKJ soglasno ocenil kot uveljavitev jugoslovanske odločenosti, da ohrani neodvisnost. Vloga tiska, radia in teievizije v prizadevanjih za ustvaritev in uveljavitev nove mednarodne gospodarske ureditve — to je bii nastov in je biia hkrati tudi tema mednarodne novinarske okrogie mize, pri kateri je prejšnji teden v Portorožu sodelovalo okoli 80 novinarjev iz več kot 40 držav sveta. Pod pokroviteljstvom gospodarske zbornice Jugoslavije je srečanje organizirala zveza novinarjev Jugoslavije, med udeleženci pa so bili tudi visoki predstavniki političnega in gospodarskega življenja Slovenije in Jugoslavije. Zbranim novinarjem iz vseh delov sveta je spregovoril tudi predsednik gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič, ki je dejal, da imajo novinarji veliko moč, hkrati pa so tutdi nosilci velike odgovornosti. V času, ko je pred sleherno gospodarstvo mogoče postaviti predznak krize in ko so se tudi najbolj razvite dežele sprijaznile z recesijo, je edina rešitev reforma starega in uveljavitev novega gospodarskega reda v svetu, je dejal predsednik Vakič. Eno od orožij za gradnjo novega gospodarskega sistema pa je široko razprostranjena mreža sredstev javnega obveščanja. Zato je bilo na srečanju poudarjeno, da bi v svetu, ki je čedalje tesneje povezan in v katerem nihče več ne dvomi o moči sredstev javnega obveščanja, novinarji lahko s poštenim in vsestranskim obveščanjem ustvarili v javnosti dovzetnost za problematiko mednarodnih gospodarskih odnosov. Obširneje o razpravi in zaključkih portoroške okrogle mize bomo poročali v prihodnji številki. Glede udeležbe pa je vsekakor značilno, da sta iz Avstrije bila zastopana le dva lista — Extrablatt in Slovenski vestnik, čeprav so bili povabljeni številni drugi časopisi. Izgleda, da so avstrijski oblikovalci javnega mnenja .vzvišeni" nad tako perečimi problemi, kot so na primer mednarodni gospodarski odnosi, čeprav je medtem že splošno znano, da tudi Avtrija ni .otok blaženih". Postojnska jama je sprejela 15. milijontega obiskovalca in družbenem razvoju dežele, v razvijanju in poglabljanju samoupravljanja, krepitvi bratstva in enotnosti, v doseganju vse večje idejne enotnosti in politične stabilnosti družbe, v krepitvi mednarodnega ugleda in položaja naše dežele, .je dejal v zaključni besedi predsednik Tito. .Sprejeli smo dobre in jasne odločitve o poteh nadaljnjega razvoja naše dežele in nadaljnje krepitve ZKJ. Sedaj je najpomemnejše, da jih vsi skupaj in vsak posamično organizirano pričenjamo uresničevati." Pri tem je opozoril na zelo konkretne naloge ter začrtal zelo jasne smernice, ko je izrazil prepričanje, da bo 11. kongres velika spodbuda za hitrejši razvoj gospodarstva: Mobilizirati moramo vse sile, da odstranimo slabosti, ki niso objektivne narave. Tako moramo, na primer, storiti vse, da ne bo prišlo do nadaljnjega širjenja inflacije, do neupravičenega povečevanja cen, kajti to znižuje standard naših de-iovnih ljudi in se neposredno odraža v splošnem političnem položaju. Moramo se držati dogovorjenih odločitev pri investicijah in omejiti skupno in splošno porabo v mejah naših možnosti. Gradimo nove tovarne, ki jih že imamo; obstoja težnja, da ima vsak, kor ima drugi. Za boj proti lakoti bi zadostovalo 6 odstotkov sredstev za oboroževanje V zadnji številki našega tista smo pisali o protislovnosti današnjega sveta, ko je na eni strani dovolj denarja za orožje, na drugi strani pa primanjkuje sredstev za boj proti iakoti. Prav s temi vprašanji se je prejšnji teden bavila tudi mednarodna konferenca v Dubrovniku, ki sta jo organizirata mednarodni sklad .Lačni otrok* in meduniverzitet-ni center za podiplomski študij. Na konferenci, ki so se je udeležili strokovnjaki iz številnih držav sveta, so med drugim ugotoviti, da bo letos zaradi kronične takote umrlo 30 milijonov prebivalcev dežel v razvoju. Poudarili so, da je ta najhujši problem držav v razvoju mogoče rešiti le s temeljito spremembo mednarodnih gospodarskih odnosov in predvsem z ustavitvijo oboroževalne tekme, za katero po oceni udeležencev konference na leto porabijo najmanj 300 milijard dolarjev. Če bi od te velikanske vsote prihranili samo 6 odstotkov in ta sredstva porabili za hrano, na svetu ne bi bilo več lakote. Udeleženci sestanka so odločno zavrnili teorijo, po kateri je velik prirastek prebivalstva držav v razvoju glavni vzrok pomanjkanja hrane. Menili so, da je prebivalstvo temeljna proizvodna sila vsake države in da je z uvajanjem novih odnosov to .nadlogo" mogoče spremeniti v pomemben dejavnik gospodarskega in družbenega napredka. Dubrovniška konferenca je ponovno potrdila, da je biološka ogroženost tista, ki svetovno skupnost deli v dva nasprotujoča si tabora. Hkrati pa je tudi opozorita, da se lakota širi na območja, kjer je doslej ni bilo. Zato so na primer ameriški strokovnjaki vojno proti lakoti ocenili kot .pogoj za obstanek svetovne civilizacije" in izrazili prepričanje, da tudi za bogate ni napredka, dokler ne bo odpravljen prepad med razvitimi in nerazvitimi. Kljub dramatičnim podatkom, ki kažejo, da v siromašnih delih zemeljske krogle vsako minuto za lakote umre 72 ljudi (večinoma otrok) in da višina družbenega bruto proizvoda v tem delu sveta ne presega 70 dolarjev na prebivalca letno, pa dubrovniška konferenca ni bila .uperjena" proti tem številkam, pač pa proti vzrokom teh problemov. V zvezi s tem so udeleženci opozorili, da se v višini povprečne vrednosti evropskega in ameriškega družbenega proizvoda kažejo realni odnosi v sodobnem svetu, ki jih je treba spremeniti. .Bogatim ne gre zameriti, da so bogati, pač pa jim je mogoče očitati, da s svojim ravnanjem ohranjajo pomanjkanje revnih." Kako pravilne so te ugotovitve in kako upravičene zahteve po spremembi odnosov v mednarodnem gospodarstvu, kažejo tudi naslednji podatki, ki jih je objavila svetovna banka in ki dajejo zanimiv pregled o razdelitvi bogastva današnjega sveta. Po teh podatkih (ki se sicer nanašajo na leto 1975/76, vendar se razmerja niso bistveno spremenila) je najbogatejša država na svetu Kuvajt s 15.190 dolarjev narodnega dohodka na osebo. Drugo mesto zavzema Švica (8.410 dolarjev), potem pa sledijo: Švedska (8.150), ZDA (7.120), Kanada (6.930), Danska (6.810), Norveška (6.760), Zvezna republika Nemčija (6.670), Belgija (6.270) in Francija (5.950). Za socialistične države, ki niso članice svetovne banke, je bil objavljen le približen vrstni red, po katerem ima Sovjetska zveza 2.500 dolarjev letnega dohodka na osebo, LR Kitajska pa 380 dolarjev. Toda še bolj prepričljiva je naslednja razdelitev, ki kaže, da približno četrtina svetovnega prebivalstva živi v najrevnejših deželah: manj kot 200 dolarjev letnega dohodka na osebo ima 28 držav, med 200 in 499 dolarjev 40 držav, med 500 in 1.999 dolarjev 59 držav, med 2.000 in 4.999 dolarjev 30 držav in več kot 5.000 dolarjev 25 držav. Svetovno znana Postojanska jama, ki je letos slavila 160-letnico svojega odkritja, je minuto nedeljo zabeležila še drug pomemben jubilej: malo po 15. uri so fanfare na ploščadi pred jamo naznanile, da iz notranjosti tega kraškega bisera prihaja 15. milijonti obiskovalec. Bila je to prikupna 19-letna Angležinja Linda Deakin iz Herthtorda, ki no svojem prvem obisku v Jugoslaviji preživlja dopust z materjo in njenimi prijatelji v Opatiji. Vsa presenečena spričo slavnosti, v katere okviru je prejela lepa spominska darila, je .jubilantka" obiskovalka izjavila, da si lepot Postojnske jame ni ogledala zadnjič, marveč se bo vanjo še vračala. Čestitke in spominska darila sta prejeli še dve nadalnji obiskovalki Postojnske jame: Ingrid Muttler iz Zvez. rep. Nemčije kot 14,999.999. obiskovalec ter Minka Bregar iz Ljubljane kot 15.000.001. obiskovalec. Prva se je z možem in dvema hčerkama na poti v Vrsar, kjer bodo preživeli letni dopust, ustavila v Postojni na nasvet njihovih sosedov, naj nikar ne zamudijo obiska v tej svetovno znani jami; druga pa je bila v jami tokrat že tretjič. Vse tri .jubilantke" pa so soglašote v tem, da bodo še prihajale v Postojno. 35ZMKČ%: n i t AULA SLOVENiCA CELOVEC, PAULiTSCHGASSE 5--7 Vljudno va$ vabimo na predvajanje filmov UMETNOSTN! ZAKLAD! JUGOSLAVtJE Skupno 13 barvnih umetnikih fiimov bo predvajanih v dveh delih, in sicer v ponedeijek 3. 7. in v torek 4. 7. ob 19. uri. Ljubiteiji umetno!ti, zlasti dijaki, prisrčno vabjeni! Šest naših likovnikov predstavljenih v Celovcu V letošnje vseslovensko praznovanje stoletnice rojstva pesnika Otona Zupančiča smo se z različnimi prireditvami in proslavami vključili tudi koroški Slovenci in s tem znova izpričali, da se čutimo živ del narodove celote. V tem okviru se je Slovenska prosvetna zveza odločila tudi za organizacijo prvega tekmovanja za bralne značke med našimi dijaki oziroma šolarji. S tem je mladino še posebej opozorila na lepote slovenske besede in jubilej pesnika Župančiča je bil brez dvoma izredna priložnost, da se pri mladih vzbudi veselje in zanimanje za branje. Že v začetku leta je povabila SPZ pobudnika tekmovanj za bralne značke pisatelja Leopolda Suhodolčana, da našim prosvetašem obrazloži pogoje in postopek te akcije. In njegov obisk je tudi že rodil prve sadove. Čeprav je začetek še skromen, pa vendarle pomeni lep uspeh, da se je za bralne značke potegovalo okoli 40 otrok: to so bili šolarji ljudske šole na Kotu v Selah ter skupina dijakov slovenske gimnazije iz Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Prvi so tekmovali odnosno prebrali določeno število slovenskih knjig v okviru Slovenskega prosvetnega društva „Herman Velik" pod mentorstvom skrbne funkcionarke tega društva Marte Velikove, celovški dijaki pa pod skrbstvom vzgojiteljic Obidove, Kavčičeve in Kokotove. V sredo prejšnji teden pa je bila podelitev prvih bralnih značk na Koroškem. Na željo mladih bralcev in SPZ je značke podelil pisatelj Leopold Suhodolčan, in sicer v spremstvu tajnika SPZ Andreja Kokota najprej v Selah-Kotu, kjer je bila ob tej priložnosti že prava svečanost. Mladi bralci so z vidnim ponosom prejemali značke iz rok znanega pisatelja Suhodolčana, ki se jim je predstavil tudi kot mladinski avtor. S svojim nasto- pom jih je brez dvoma spodbudil k še bolj pogostemu seganju po lepih knjigah, kajti sklenili so, da se bodo prihodnje leto spet potegovali za bralne značke. Prisrčna pa je bila podelitev tudi v dijaškem domu v Celovcu, kjer je bil pogovor med pisateljem Suhodolčanom ter dobitniki bralnih značk posebno živahen. Mladi bralci v Selah oziroma na Kotu so se tokrat odločili za Župančičevo bralno značko, medtem ko so se celovški dijaki potegovali tudi še Pisatetj teopotd Suhodoičan podeljuje braineinaike za Cankarjevo in Prežihovo značko. Prva uspešno izvedena akcija pa bo gotovo vzpodbudno vplivala tudi na druge otroke v naših društvih ter na ostale slovenske dijake, tako da bo tekmovanje za bralne značke zadobi-lo še večji obseg. Saj so pred dobrimi petnajstimi leti tudi v Sloveniji začeli s skromnimi rezultati, toda letos so podelili že nad 130.000 različnih bralnih značk, poimenovanih po najbolj znanih slovenskih kulturnikih. To pomeni, da so mladi bralci tekom enega leta poleg obveznega šolskega čtiva prebrali še najmanj pol milijona drugih knjig. Toliko pomembnejša je odločitev Slovenske prosvetne zveze, da bo s tekmovanji za bralne značke nadaljevala, kajti posebno za našo mladino je potrebno in važno, da goji ljubezen do slovenske in s tem do materine besede. V naslednjih besedah pa je Slavka Apovnik opisala podelitev bralnih značk v Dijaškem domu SŠD v Celovcu: V sredo 21. 6. smo se tekmovalci za bralne značke zbrali v klubskem prostoru našega doma. Obiskal nas je pisatelj Leopold Suhodolčan, da nam podeli značke in nam pove kaj o svojem ustvarjanju. Prav on je bil tisti, ki nas je navdušil za to akcijo, ki teče v Sloveniji že 17 let. Vsak, ki hoče sodelovati, mora prebrati pet knjig določenega pisatelja, čigar značko želi prejeti, na primer Zupančičevo, Prežihovo, Cankarjevo itd. Značke so razdeljene po letih: najmlajši prejmejo bronasto, starejši srebrno in dijaki višjih razredov zlato značko. Poleg tega pa smo dobili vsak po eno knjigo. Podelitve so Se udeležili tudi drugi gojenci doma, ki tokrat še niso sodelovali pri akciji. Prepričana sem, da jih je navdušilo in da bo v prihodnjem šolskem letu dosti več dijakov tekmovalo za bralno značko. Ob tej priložnosti se v imenu vseh dijakov, ki smo prejeli priznanja, zahvaljujem pisatelju Suhodolčanu — ne le za to, ker nas je navdušil za to akcijo, marveč tudi za prijetne ure, ki smo jih preživeli z njim. Zahvala pa velja tudi mentorjem, ki so nas stalno opominjali in spodbujali k branju, to pa gotovo ne samo z namenom, da bi dobili značke, ampak predvsem zato, da bi spoznali slovensko književnost in si bogatili besedni zaklad. V četrtek prejšnji teden je bila v veliki galeriji celovškega Doma umetnikov (Kunstlerhaus) odprta razstava pod naslovom „6 koroških Slovencev", ki bo odprta še do 4. julija. Z izborom njihovih del so predstavljeni naši likovni umetniki Ernst Arbeitstein, Jože Boschitz, Gustav Januš, Valentin Oman, Zorka Weiss in Johanes Zechner. Razstava je po mnenju celovških umetnostnih kritikov neenotna, ker je sestavljena po zunanjem kriteriju — namreč materinščini umetnikov; vsebinske povezave pa med njimi ni ne stilistično ne kakovostno. Edini, ki bi ga po vsebini oziroma iz. povedi njegovih slik bilo mogoče prepoznati kot Slovenca, je Jože Boschitz, ki ima razstavljeno jedkanico „Biriči pri delu" in risbo „Ne bomo jih pozabili" na temo padlih borcev za svobodo. Vsi ostali umetniki se bavijo s tako imenovanimi občečloveškimi temami in medčloveškimi odnosi, posredovani tudi skozi prikaz narave in pokrajine. Arbeitstein na šestih oljnih slikah prikazuje ljudi pri delu na polju; slike kažejo močan vpliv Wernerja Berga, po motiviki pa deloma tudi Toneta Kralja. Zechner s senzibilnimi akvareli in laviranimi risbami ustvarja subtilno in nežno čustveno situacijo. Na drugi stilistični ravni dosega isti učinek s svojimi zimskimi slikami tudi Zorka Weiss, ki prav tako varčuje z barvami in uporablja samo najbolj nežne pastelne tone. Valentin Oman dela z novo tehniko in s svojimi petimi .Sledovi v asfaltu" potrjuje suverenost v ravnanju z materialom in v oblikovanju svojih opazovanj. Prostorsko pa razstavo .obvladuje* Gustav Januš s svojimi gumijastimi .Šablonskimi figurami", kjer se človek kot šablona pojavlja tako razporejen v prostoru in viseč kot marioneta na vrvi, kakor tudi kot ploskev v pokrajini, abstrahirani v zemljevid. Protislovna, pa morda ravno zaradi tego zanimiva razstava, ki jo spremlja tudi lično oblikovan katalog, je vsekakor razveseljiv dogodek, saj pomeni prvo takšno predstavitev sodobne likovne umetnosti koroških Slovenecv. Miodi bralci tekmovalci c svojimi mentorji in pisateijem Suhodoičanom: na ievi skupina ik Dijačkega doma SŠD v Ceiovcu, na desni šolarji ik Sei Kota. mi leeeeeei Manjšinsko vprašanje in jugosiovansko-avstrijski odnosi Predstavnik zveznega sekretariata za zunanje Zadeve je ob tej priložnosti omenil tudi možnost odpoklica jugoslovanskega veleposlanika iz AvstrijeJ°3 Očitno je, da so na Dunaju uvideli, da so šli predaleč,pri tem pa so skušali ustvariti vtis, da je Ljubljana tista, ki je pričela popuščati. Pri tem so avstrijska občila kazala na izjavo predsednika SR Slovenije Sergeja Kraigherja, ki je v zvezi z izjavo avstrijskega predsednika Kirchschlagerja glede obveznosti Avstrije do narodnih manjšin podčrtal, da bodo Jugoslovani „znali konstruktivno ceniti vse konkretne ukrepe avstrijskih oblasti, da se ugodi zahtevam slovenske in hrvaške manjšine ..."105 Predsedniku Kirchschlagerju se je s pomirljivo izjavo pridružil tudi avstrijski zunanji minister Bielka-Karltreu z zagotovilom o dobrih avstrijsko-jugoslovanskih odnosih.Končno se je avstrijski „vihar v kozarcu" končal z Vrnitvijo avstrijskega ambasadorja v Jugoslavijo^ in Dunaj je napovedal vrnitev jugoslovanskih dobrin, ki so jih „Nemci" med drugo svetovno vojno naropali v Jugoslaviji.^^ Dne 14. julija so delegati v skupščini SFR Jugoslavije postavili Milošu Miniču vprašanje, ali so v odnosih z Avstrijo nastopili kaki novi elementi. „V novejšem času je avstrijska vlada sprožila konkretne pobude in napravila pozitivne korake, zlasti glede tistih vprašanj, ki že 20 let otežujejo medsebojne odnose," je odgovoril Minič in nadaljeval: „Najprej je bilo doseženo soglasje o vrnitvi kulturnih dobrin .. . Hkrati so se na Dunaju začela ... pogajanja o vrnitvi arhivov in upamo, da se bodo uspešno končala. Avstrijska vlada je nadalje po večletnem odklanjanju dovolila določenemu številu svojih državljanov, ki so se kot partizani borili v vrstah narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije, da sprejmejo jugoslovanska vojna odlikovanja. Nedavni stiki med predstavniki naše manjšine, ki živi v Avstriji, in avstrijsko vlado napovedujejo ugodnejši pristop k izpolnitvi tistih obveznosti iz državne pogodbe, ki zadevajo položaj in pravice naših narodnostnih manjšin v Avstriji, seveda pa se bo še videlo, kaj bo tu storjeno." Poudaril je tudi, da so konkretni ukrepi za ureditev odprtih vprašanj iz državne pogodbe edina pot in način, kako premagati ovire in težave v medsebojnih odnosih, kar hkrati ustvarja možnosti in pogoje za vsestranski razvoj dobrega sosedskega sodelovanja z Avstrijo, to pa je v globokem in trajnem interesu Jugoslavije in po našem prepričanju v trajnem interesu obeh sosednih držav."1°? Proces zboljševanja odnosov med obema državama je v prihodnjih dneh potrdil tudi sestanek Tito-Kreisky na helsinški konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Videti je, da je do sestanka prišlo predvsem po prizade- vanju avstrijske diplomacije, med temami razgovora pa je bilo tudi najavljeno „štetje posebne vrste."n° O odnosih z Avstrijo je v prvih dneh septembra govoril tudi predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc. Poudaril je, da je Jugoslavija svoje stališče glede odnosov z avstrijsko sosedo „jasno in odločno izrazila" ob dvajsetletnici podpisa avstrijske državne pogodbe, zatem pa dejal: „Naši ljudje so upravičeno vznemirjeni, ko so ob naših mejah (v Avstriji) prirejali neonacistična zborovanja (ter) ob šovinističnih napadih na koroške Slovence. Vendar so vsa ta dogajanja le pripeljala do bolj treznega razmišljanja na avstrijski strani, prišlo je do prvih premikov pri urejanju odprtih vprašanj", med njimi tudi do začetnega dialoga med avstrijsko vlado in neposredno prizadeto manjšino. Glede bodočega sodelovanja z Avstrijo pa je Marinc podčrtal, da „jc razumljivo, da se takšno sodelovanje lahko razvija ugodneje, če medsebojnega vzdušja ne motijo napadi in dogodki, kakršni so bili v preteklosti, ter, če se mednarodno sprejete obveznosti izvršujejo v dobri veri in z dobro voljo".m Jugoslavija je tudi pričakovala, da ho avstrijska vlada v pogovorih s slovensko in hrvaško manjšino prišla do stvarnih rešitev in da bo izpolnila svoje z državno pogodbo določene mednarodne obveznosti.^ Dalje omenjamo opozorilo predsednika republiške konference SZSL Slovenije Mitje Ribičiča, dano skupini avstrijskih časnikarjev, ki so tiste dni obiskali Slovenijo. Poudaril je, da smo se v avstrijsko-jugoslovanskih odnosih znašli na križišču. .Kriza medsebojnega zaupanja je nekako premagana — je nadaljeval — toda težave, ki so Se iz raznih vzrokov pojavile v teh odnosih, še niso v celoti odstranjene." Zlasti je Ribičič podčrtal nerešeno vprašanje obeh manjšin, slovenske in hrvaške, ter naglasil, da je .ravno to vprašanje... še vedno merilo za dobrososedske odnose in lahko v eni ali drugi obliki vpliva na razvoj teh odnosov". Opredelil je tudi jugoslovanski pogled na .štetje posebne vrste" ter omenil, da Jugoslavija ne protestira oroti zbiranju statističnih podatkov, ampak proti temu, da bi bilo od takega ugotavljanja odvisno uveljavljanje manjšinskih pravic. .Teh pravic se ne da omejevati s preštevanjem — to je naše stališče, na katerem vztrajamo zaradi našega načela, da število ne sme biti merodajno za pravice". Ob koncu pa je opozoril, da Jugoslavija vztraja pri vseh zahtevah, navedenih v njenih diplomatskih notah. .Toda Avstrija ne sme misliti, da je rešitev drugih vprašanj cena za počasnejše reševanje manjšinskega vprašanja."^ (DgJje v prihodnji števiihij 103 Prav tam. Napoved odpoktica je močno odmeva-!a v avstrijskem tisku (prim. avstrijski tisk z dne 23. maja). 104 Prim. Karntner Tageszeitung, 29. maj 1975, št, 75 105 Deio, 3. junij 1975, št. 128; avstrijski tisk z dne 5. in 4. maja. 106 Karntner Tageszeitung, 5. junij 1975, ter Kieine Zeitung istega dne, št. 124. 107 Arbeiter Zeitung, 6. junij 1975, št. 128. 108 Arbeiter Zeitung, 6. junij 1975, št. 128 109 Deio, 15. juiij 1975, št. 163. 110 Deio, 31. maj 1975, št. 176; Saizburger Nachrichten, 31. maj 1975, št. 172. 111 Deio, 6. september 1975, št. 205. 112 Prim. izjavo M. Miniča ob sprejemu deiegacije obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev, Zveze siovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Siovencev 19. septembra 1975. Deio, 17. september 1975, št. 217. 113 Siovenski vestnik, 19. september 1975, št. 38. VESTNIK Kar ne sme biti resnica ni resnica ali brezupni napor koroških kristjanov Akcija koroških kristjanov za sporazumevanje narodnih skupin je priredita v ponedeijek diskusijo o knjigi Avstrija in njeni Stovenci, ki sta jo napisata avstrijska zgodovinarja Haas in Stuhipfarrer. Diskutirata sta Haas in dvorni svetnik Einspieier; Haas je v kratkih besedah podat bistveno vsebino razprave. Dvorni svetnik Einspieier je že kar začetka napovedat, da bo zavzet statišče h knjigi te kot .privatnik" in ne kot podpredsednik zgodovinskega društva za Koroško, ki da baje sptoh ne obstoja. Nazadnje pa je te pokazat, da ne more iz svoje kože. Govorit je verjetno kot podpredsednik druge organizacije oziroma kot njen voditni funkcionar, ko je naštevat gtavne probteme, ki pa so očitno boij njegovi „giavni probtemi". Verjetno številno pubiiko sploh ni presenetilo, ko je Einspieler govoril o knjigi kot o .zaseinem paketu očitkov", ki da jih v tako kratkem času ni mogoče ovreči. Menil je, da bi morala avtorja osvetliti zgodovinska ozadja razvoja in da se domneve nikoli ne morejo sprejeti kot (akti. Na katere .domneve" je pri tem mislil, dvorni svetnik raje ni povedal. Nadalje je očitat avtorjema, da sta razpravo napisala iz .zornega kota slovenskega zgodovinopisja", da v knjigi srečava .znance iz slovenske historiogratije" in da so v razpravi sploh prikrajšani nemški Korošci. Tem očitkom bi lahko dodali odgovarjajoče izraze, ki jih gotovi krogi radi uporabljajo pri svojih političnih nastopih — manjvrednost slovenske kulture (znanosti), kranjski hujskači, na dvojezičnem Koroškem so diskriminirani Nemci in ne Slovenci. Einspieler je vsakdanji politični jezik spretno pri- lagodi) dani potrebi. Diskuzija je po teh ugotovitvah dvornega svetnika in po nekaterih njegovih nepreciznih izjavah šla pot, ki jo je vsak lahko predvideval. Diskutanti o problemih, ki jih sogovornik noče priznati kot probteme in čeprav jih je moral že zdavnaj dojeti kot take, je pač težko početje. Tako tudi ni presenetilo, da gotovi ljudje nočejo priznati niti virov iz avstrijskih arhivov, če govorijo v prid ugotovitvam objektivnega zgodovinopisja oziroma v prid slovenskih trditev. Tako je Einspieler med drugim menil, da .noben človek" ne more vztrajati pri trditvi, da je bilo izgnanih po letu 1920 iz Koroške 52 učiteljev, ki so po svoji pristojnosti spadali na Koroško. Prav okoli šolstva je potekata glavna debata. Zanimivo je bilo predvsem zasledovati, kako detailirano pozna Einspieler zgodovino šolske problematike, kar navaja h sklepu, da morajo le še nekje obstojati viri, arhivski material, pa čeprav je dostopen le gotovim ljudem. Ravno v primeru privatne ljudske šole v Šentrupertu pri Velikovcu, ki so jo koroški Slovenci hoteli po letu 1920 poživiti, pa se je izkazalo, da je diskutant pred forumom naenkrat poznal le tisti del virov, ki je govoril njemu v prid. O številu otrok za to privatno slovensko osnovno šolo Einspieler pred občinstvom nič ni vedel, kot tudi ni poročal o akcijah proti tej šoli, o njenem protislovenskem ravnatelju — pa čeprav je to bil slovenski duhovnik iz mežiške doline — kot tudi ni poročal o delovanju nemških nacionolcev, ki je privedlo do tega, da je naposled ostalo število otrok tako nizko kot mogoče. Kje so tu ostala .historična ozadja razvoja"? Ob vsem tem se je dvorni svetnik spomnil še svoje druge (unkcije in govori) o .glavnih problemih", to je o porozdelitvi manjšine na geografskem naselitvenem prostoru, .pravi številčno sorazmerni" moči manjšine in o rešitvi, ki bi odgovarjala sedmemu členu avstrijske državne pogodbe. Kaj Einspieler pod vsem tem razume nam bo verjetno povedal ob priložnosti kakega zborovanja, kjer pa ne bo več nastopal kot privatnik. Za bolj jasne besede dvornega svetnika prireditelj ni bil .ta pravi". Pesem iz 4000 gr) V soboto in nedeljo se je v Šentvidu pri Stični odvijal 9. slovenski pevski tabor, v okviru katerega je nastopalo 120 pevskih zborov s skupno 4000 pevci. To je bila mogočna manifestacija slovenske pesmi, ki je biia hkrati posvečena partijskim kongresom ter 100-letnici rojstva slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Poleg domačih pevskih zborov so bili zastopani tudi pevski zbori iz zamejstva — iz Italije, Madžarske in Avstrije. Koroško je zastopal mešani pevski zbor SPD Radiše, ki ga vodi Šimej Wrulich. Kot posebnost tega slovenskega pevskega tabora je bilo petje združenih pevskih zborov ob spremljavi delavskih godb, ki so zapeli šest pesmi, zlasti koroških ljudskih, pri čemer so simbolično dirigirali dirigenti iz raznih slovenskih predelov. Med temi je bil tudi naš pevovodja Vladimir Prušnik iz Železne Kaple, kar je seveda izredno priznanje. Ni pretirano, če naglasimo, da so prireditelji tega velikega pevskega tabora dali nekakšen poudarek prav koroški slovenski pesmi, kor je znak tesne povezanosti matične dežele Slovenije s koroškim slovenskim življem, ki se mora trdo boriti za svoj narodni obstoj. Med posameznimi zbori, ki so nastopali je žel velik aplavz naš radiški mešani zbor zlasti ob Kernjakovi pesmi .Rož, Podjuna, Žila", ki je že znana po vsem slovenskem prostoru. Kakor so včasih ljudski tabori budili oziroma osveščali Slovence, tako igrajo ti pevski tabori danes podobno vlogo, ko ustvarjajo bratsko povezanost med vsemi Slovenci ne glede na državne meje, ki jih točijo. Pesem ne pozna meja in prav zato je noša pesem dejavnik povezovanja ne le med Stovenci temveč med vsemi narodi sveta. Pesem ima torej plemenito poslanstvo in prav zato jo goji slovensko ljudstvo še s posebnim zanosom in ljubeznijo. Šentvid pri Stični je eno največjih žarišč na svetu, kjer se nastopa v tako množičnem številu. Devet takšnih nastopov že pomeni tradicijo, ki jo bo treba vsekakor vztrajno nadaljevati. Udeleženci srečanja so ob koncu sprejeli pozdravno pismo predsedniku Titu s prošnjo, da bi pri prihodnjem 10. srečanju prevzel pokroviteljstvo. Ne nazadnje naj še omenimo, da je vsak dirigent dobil plaketo in darilo, zbori pa diplome s priznanji. Uspeii zaM/učfH priredju V teku enega tedna sta imeti obe dvojezični strokovni šoti — kmetijsko gospodinjska šota v Št. Rupertu in strokovna šota za ženske poktice v Št. Petru pri Št. Jakobu, zaktjučno rireditev z razstavo šotskih izdel-ov. Strokovna šota za ženske poktice v Št. Petru je ob tej pritožnosti tudi obhajata 70-tetnico obstoja šote. Obe prireditvi sta biti odtično obiska- ni in tudi dobro pripravljeni, kar priča o poputarnosti in strokovnem znanju obeh šotskih zavodov. Kot že omenjeno je šentpetrska strokovna šota na nedetjski zaktjučni prireditvi obhajata tudi 70-tetnico obstoja zavoda šotskih sester. Leta 1908 je na pobudo župnika Ražuna bita zgrajena narodna šota, v kateri so poučevate šotske sestre v sloven- skem jeziku. Z zasedbo Avstrije po nemških fašistih so se začeti težki časi za šotske sestre, ki so morate takoj po vdoru nemških sit v sosednjo Jugostavijo, v pregnanstvo. Po osvoboditvi so šotske sestre spet prevzete opustošeno šoto, ki je bita tast Slo-venskega šolskega društva. Leta 1957 so za 1,4 milijona šitingov postate tastnice šote, kjer pridno gospodarijo in strokovno vzgajajo našo žensko mtadino v napredne gospodinje in kmetice. Podobna situacija je tudi v Št. Rupertu pri Vetikovcu, kjer je bita za-ktjučna prireditev en teden poprej. Tudi tam so bite v zadnji vojni pregnane Sestre, ki so po vojni morate znova začeti z obnovo opusto-šenega posestva. Od tedaj naprej pa se je status šote zbotjšat. Na osnovi kmetijskega šotskega zakona so si sestre končno priborite enoletno strokovno šoto za kmetijstvo, ki hkrati odgovarja tudi obisku potitehničnega teta. Obe strokovni šoti sta poteg sto-venske gimnazije v Cetovcu pomembna dejavnika pri osveščanju in izobrazbi našega čtoveka. Zato je tudi razumtjivo, da sta obe zaključni prireditvi imeti temu primeren odziv, saj so se jih poteg domačega prebi-vatstva in staršev gojenk, udeležiti tudi visoki predstavniki šotske obta-sti, jugoslovanskega konzulata v Cetovcu in naših narodnih organizacij. Ob 75-ietnici svojega obstoja vabi Siovensko prosvetno društvo .Rož" v št. Jakobu v Rožu na koncert siovenske pesmi ki ga izvaja priznani AKADEMSK! PEVSKi ZBOR .TONE TOM-Š)Č" iz Ljubijane pod vodstvom Jožeta Fursta. Kraj in čas: v ponedeijek, 10. juiija 1978 ob 20. uri v farni dvorani v št. Jakobu v Rožu. Ljubiteiji siovenske narodne in umetne pesmi prisrčno vabijeni na ta koncert 60-čianskega pevskega zbora, ki šteje med naj-boijše jugosiovanske zbore in ki po nekaj ietih prvič spet gostuje na Koroškem. POVEŽtTE DOPUST Z VAŠO NADALJNJO iZOBRAZBO! Razpis seminarjev v poietnih mesecih Siovenska prosvetna zveza razpisuje v ietošnjem poietju raziične seminarje, ki siužijo izpopoinjevanju naših strokovnih kadrov na prosvetnem področju. Seminarje vodijo priznani strokovnjaki Zveze kuiturnih organizacij Siovenije. Razpored seminarjev: SEMtNAR ZA PROGRAMSKE VODJE KLUBSKiH DEJAVNOST! od 26. junija do 2. juiija 1978 v Kopru SEMtNAR ZA REZtSERJE LUTKOVN!H SKUP!N od 26. junija do 4. juiija 1978 v Šibeniku SEMtNAR ZA REŽtSERJE !N MENTORJE PtONtR-SK!H !N MLAD!NSK!H GLEDAL!ŠK!H SKUPtN od 10. do 15. juiija v Kopru in istočasno NADALJEVALN! SEMtNAR ZA REŽtSERJE GLEDAL!ŠK!H SKUPtN od 10. do 15. juiija 1978 v Kopru Hi nam treba posebej poudarjat) potrebe takšnih seminarjev, kajti pri prosvetnem udejstvovanju nam manjka ustreznih strokovnih sodeiavcev, ki bi pospešiti kvaiitetno rast kuiturnih dejavnosti naših prosvetnih društev. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Siovenske prosvetne zveze v Ceiovcu, Gasometergasse 10, tei. 32 5 50. VSE STROŠKE BiVANJA HA SEMiNARJU KRiJE SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA. Program seminarjev poteka vsak dopoidan, tako, da imajo se minaristi možnost popoidneve izkoristiti za kopanje v morju. TOREJ iZKORiSTiTE EDiNSTVENO MOŽNOST — POVEŽiTE VAŠ DOPUST Z [ZBOLJŠANJEM VAŠEGA ZNANJA! P. S.: iščemo še tjudi, ki bi biii pripravtjeni deiovati v okviru iut-kovne skupine. Lutkovna skupina SPZ bo v mesecu avgustu na skupinskem seminarju naštudirata posebno iutkovno igro. Prijave pravfako na nasiov SPZ. Delegacija Zveze združenj borcev NOB z Jesenic na Pretekli petek 16. junija je bila na obisku pri Zvezi koroških partizanov 6-čtanska delegacija Zveze združenj borcev NOV z Jesenic. V pogovoru, ki je potekat v prostorih celovškega dijaškega doma v Tarviser Strafše, so poleg delegacije z Jesenic sodelovati še tajnik Zveze slovenskih organizacij dipt inž. Fetiks Wieser, tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot, podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Jožko Hudt, sekretar Zveze koroških partizanov Lipej Kolenik in žena predsednika Zveze koroških partizanov Mira Prušnik. Kot gost pa se je pogovora udetežit tudi A!ojz Krištof — 60-!etnik V sredo 74. jMnija je v FrogM drx-žine oM)%j%( svoj 60. življenjski j%-kiiej poslovodja Kmečke gospodarske zadrege in prejšnji dolgoletni poslovodja posojilnice v Plikerka /liojz Krištof iz 3?nike!a. Našega ;KM0^^0^0 0000-^0<>000^<^000^0000<>00<>^000<>00^0000^<>0 Miroljubno sožitje in enakopravno sodetovanje predstavljata edino napredno zgodovinsko aiternativo stemi, različno ideologijo, različno stopnjo odvisnosti od tega ali onega bloka, toda s skupnim hotenjem, da so svobodni in neodvisni. V tem je moč tega gibanja in bistvo njegove objektivne protiimperialistične vloge. Sleherni poskus ideološkega ali političnega diferenciranja teh izhodišč pomeni izpodkopavanje enotnosti gibanja neuvrščenosti. Okrepita se je zavest o tem, da sta še močnejša enotnost in akcijska sposobnost gibanja neuvrščenosti nujni, kljub različnim pritiskom in poskusom, da bi to gibanje oslabili, ga razcepili ali mu sploh odrekli njegovo vrednost. Gibanje neuvrščenosti se je še bolj potrdilo kot eden izmed odločilnih neodvisnih dejavnikov v boju za mir, demokratizacijo mednarodnih odnosov, za družbeni napredek, to pa je okrepilo njegov vpliv in pomen v mednarodnih odnosih. To kaže tudi dejstvo, da sprejema načela in cilje politike neuvrščanja tudi čedalje več tistih držav, ki ne pripadajo temu gibanju. Hkrati s tem, ko se povečujeta pome in vpliv gibanja neuvrščenosti v mer narodnih odnosih, pa je to gibanje < bolj izpostavljeno zunanjim pritisko sil, ki si prizadevajo nevtralizirati nj< govo aktivnost oziroma hočejo sprav to gibanje, posamezne neuvrščene d žave in akcije neuvrščenih v funkcij svojih interesov in ideoloških konce; tov. Okrepljeni pritiski na gibanje n< uvrščenosti še bolj aktualizirajo potri bo po enotnem odporu neuvrščenih d žav vsem poskusom, da bi to giban notranje razcepili in ga ideološko, p< litično, versko ali regionalno razbi da bi zanikali njegovo vlogo ali j vsaj zmanjšali. Med posameznimi neuvrščenimi d žavami se pojavljajo tudi objektivr pogojena protislovja, ki občasno pri raščajo celo v oborožene spopad Zato je nujno, da neuvrščene drža\ rešujejo vse svoje medsebojne pri bleme, spore in navzkrižja po mir samostojen gospodarski in družbeni razvoj posameznih držav. Koncept nove mednarodne gospodarske ureditve odpira perspektive za reševanje nakopičenih protislovij v svetovnem gospodarstvu. Bistvo tega koncepta je razloženo v stališčih in sklepih neuvrščenih držav in .skupine 77" držav v razvoju, vgrajeno pa je tudi v ustrezne resolucije Združenih narodov. Pot graditve nove mednarodne gospodarske ureditve pelje, predvsem na podlagi mednarodnih pogovorov in sporazumevanja, k razvijanju vsestranskega mednarodnega gospodarskega sodelovanja na načelih enake koristi, na temeljih suverenosti vsake države nad njenimi naravnimi bogastvi, na enakopravnosti, ob upoštevanju interesov vseh držav sveta. Ker ni konkretnih ukrepov za preseganje blokovskih grupacij, se krepijo nasprotja tudi v mednarodnih gospodarskih odnosih, to pa nasprotuje razvijanju vsesplošnega enakopravnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Poleg tega gospodarsko razvite države, da bi ohranile pridobljene prednosti in dominantne položaje, ne sprejemajo bistva koncepta nove mednarodne gospodarske ureditve, segajo po enostranskih protekcionističnih ukrepih ah rešitvah v ozkih okvirih posameznih ekonomskih grupacij, to pa zadene interese drugih držav in objektivno vodi k soočanju. Zato še bolj intenzivno in vsestransko medsebojno gospodarsko sodelovanje držav v razvoju pomembno prispeva k uresničevanju nove mednarodne gospodarske ureditve. Proces pogovorov in popuščanja napetosti, ki je sicer pozitiven dejavnik v razvoju mednarodnih odnosov, je kljub nekaterim začetnim dosežkom še vedno omejen. Poglavitne vzroke za to omejenost tega procesa vidi Jugoslavija v tem, da je usmerjen v glavnem na Evropo in predvsem v urejanje odnosov med velikimi silami in vojaš-ko-političnimi bloki. Takšen koncept popuščanja napetosti pa ne ustvarja ja med evropskimi državami kot samostojnimi in enakopravnimi subjekti. Blokovska izhodišča pri obravnavanju vprašanj o evropski varnosti in sodelovanju otežujejo premagovanje najrazličnejše negativne dediščine preteklosti in nezaupanja, ki sta navzoča v politični, ekonomski in vojaški strukturi Evrope. Glede beograjskega sestanka konference o evropski varnosti in sodelovanju je bilo na kongresu poudarjeno, da je bil vsebinsko bogat politični dialog na temeljih suverenosti in enakopravnosti držav-udeleženk. Četudi so se na tem sestanku pojavile razne težave in protislovni interesi, se njegovi pozitivni in konstruktivni vidiki kažejo v splošnem soglasju o sklepnem dokumentu iz Helsinkov kot trajni osnovi za razvoj odnosov med evropskimi državami in o kontinuiteti konference o evropski varnosti in sedelovanju v raznih oblikah in glede vprašanj, ki so življenskega pomena za narode Evrope. Jugoslavija se zavzema za celovito in dinamično uresničevanje sklepnega dokumenta helsinške konference. ZKJ in SFRJ se zavzemata, da postane popuščanje splošen proces, da se razširi na vsa območja sveta in na vsa področja mednarodnih odnosov, da zajame reševanje vseh glavnih problemov, s katerimi se srečuje današnji svet, vključno probleme razvoja, in da zagotovi pri njihovem reševanju enakopravno sodelovanje vseh držav in narodov, ne glede na njihovo velikost. Samo takšen proces popuščanja napetosti bi zagotavljal trajen mir in varnost za vse narode in omogočil, da stopi svet na nova pota razvoja, ob popolni narodni neodvisnosti in naprednih družbenih spremembah v skladu z razmerami v vsaki posamezni državi. V okviru delavskega in drugih naprednih gibanj potekajo globoke spremembe — se je glasila nadaljna ugotovitev kongresa ZKJ. Vse organizirane napredne družbenopolitične sile, partije in gibanja ter sindikati danes stalno pregledujejo svoje programe in politično prakso in jih prilagajajo burnim ekonomsko-socialnim in političnim spremembam, ki jih doživlja svet v celoti in vsaka država posebej. V tem procesu se uveljavljata v delavskem in drugih naprednih gibanjih in partijah neodvisnost in samostojnost v oblikovanju strategije in taktike boja. Krepi se vloga komunističnih partij v mnogih državah in krepijo se spoznanja, da je treba postaviti sodelovanje med partijami na nove osnove. Potrjuje se, da so raznovrstnost poti in oblik boja za socializem, samostojnost in avtonomnost nosilcev tega boja, enakopravno sodelovanje in solidarnost med njimi objektivna zakonitost v razvoju socializma kot svetovnega procesa. Odnosi med komunističnimi, socialističnimi, socialnodemokratskimi, ljudskimi, narodnoosvobodilnimi in drugimi naprednimi in demokratičnimi gibanji in strankami so čedalje bolj zasnovani na načelih samostojnosti, nevmešavan-ja v notranje zadeve, odgovornosti pred svojim delavskim razredom in ljudstvom. ZKJ meni, da je v sodobnih razmerah mogoče edinole na teh načelih graditi prostovoljno in enakopravno sodelovanje in internacionalistično solidarnost delavskega razreda posameznih držav ter drugih naprednih družbenih in političnih sil, ob vzajemnem razumevanju in upoštevanju različnih interesov, pojmovanj in stališč. To omogoča učinkovitejši boj tako proti nacionalističnim težnjam oziroma proti zanikanju pozitivnih izkušenj drugih kakor tudi proti razglašanju svojih izkušenj za splošno veljavne. V tem smislu je bila ocenjena tudi berlinska konferenca komunističnih in delavskih partij Evrope, na kateri so partije izrazile pripravljenost, da v boju za mir, varnost in družbeni napredek dosežejo kar najširše sodelovanje z vsemi demokratičnimi in napredno usmerjenimi družbenimi sjlami. Nadalje je ta konferenca pomembno prispevafa tudi h krepitvi demokratičnih načet v odnosih med komunističnimi partijami, kakor so pravica sleherne partije, da samostojno in neodvisno določa svojo politiko, odgovornost pred svojim delavskim razredom in ljudstvom, neodvisnost, enakopravnost in nevmešavan-je. Različna pota boja za socializem in za graditev socializma so bila sprejeta kot objektivna zakonitost. ZKJ se bo še nadalje zavzemala za uveljavitev teh načel v odnosih med komunističnimi in delavskimi partijami, hkrati pa bo nasprotovala poskusom vračanja k preživelim stališčem in razlagam. Zadnja teta sta se zelo povečala vloga in vpliv nekaterih komunističnih partij zahodne Evrope kakor tudi Japonske na družbena dogajanja v teh državah, kjer so postale pomemben dejavnik v nacionalni politiki in mednarodnih odnosih. Te partije so izoblikovale svoje samostojne strategije in taktike boja za socializem v skladu z ekonomsko-socialnimi in političnimi okoliščinami razvite kapitalistične družbe, soočene s krizo vladajočih družbenih odnosov, povečano aktivnostjo neofašističnih in drugih reakcionarnih družbenih sil ter s pojavi anarhoterorizma, ki objektivno spodbuja reakcionarne tokove in razpoloženja. Opredelile so se za gibanje k socializmu prek postopnih družbenih preobrazb, ob čuvanju in razširjanju pridobitev demokratičnega družbenega razvoja. ZKJ podpira pozitivne tokove v delavskem gibanju, s katerimi se uveljavljata samostojnost partij in različnost poti in oblik boja za socializem, kajti to krepi socializem kot svetovni proces. Prav tako ZKJ tudi ocenjuje, da je popolno medsebojno odpiranje komunističnih in socialističnih oziroma socialdemokratskih in drugih demokratičnih partij potencialno velikega pomena za razvoj socializma kot svetovnega procesa. To odpiranje pomeni iskanje možnih točk sodelovanja med nosilci različnih alternativ. Tako iskanje nikakor ni brez določenih navzkrižij; toda odpiranje takšnega demokratičnega dialoga prispeva h krepitvi demokracije, k usfvarjalnemu oblikovanju novih, naprednih rešitev v razvoju družbe. Kot pozitivno, potrebno in nujno pa smatra ZKJ tudi intenzivno razpravo med komunističnimi partijami o bistvenih vprašanjih boja za socializem in graditev socialističnih družbenih odnosov. Zato se je vselej zavzemala za tvorno, načelno, argumentirano in javno razpravo o vseh odprtih vprašanjih bojo za socializem, v duhu enakopravnosti in vzajemnega upoštevanja, brez izključnosti, arbitriranja, etiketiranja — kajti .takšna razprava lahko najpopol-neje izrazi bogastvo socialističnih idej in prakse ter prispeva k hitrejšemu razvoju socializma v svetu". Domovinska siužba v škodo domovini 30 LET SLOVENSKEGA ORGANiZiRANEGA ŠPORTA MA KOROŠKEM Te