nNavadile so biitare se pleča." Prešerin. Dan beži za dnevom, in letom se naglo umikajo leta. — Ko je ,,Učiteljski Tovariš" leta 1861. prvikrat zagledal beli dan, rekel je: ,,Obsijalo me je zlato solnce novega leta, in srčno želim, da bi me greli tudi ljubeznjivi žarki naših bratov, prijateljev in vseh domoljubnih Slovencev! Eodile so me okoliščine novega časa, in Bog daj, da bi mi tudi ugodne bile in me živile!" — Da se je ta njegova prva želja koliko toliko veselo izpolnovala, kaže to, da naš list z današnjim dnevom začenja svoje štiriindvajseto leto. Doživel je pri svojem trudapolnem delu res mnogo veselih dni, a prestal pa je tudi nemilih mu in britkih časov. Če pogledamo nazaj na triindvajsetletno delovanje ,,Učiteljskega Tovariša", lehko ponosno rečemo, da nismo delali brez uspeha. Pred nekaj časom bilo je še malo pravih prijateljev domače šole in domoljubnih učiteljev; a danes je drugače. Narodna zavest povrača se zopet v pouk in vzgojo, iz katere jo je tujstvo odganjalo, ter ustvarja učilnice, kakoršnUi nam je edino treba za obrazovanje našega milega naroda. In da smo toliko napredovali, pripomogel je k temu kolikor toliko tudi naš list ,,Učiteljski Tovariš". A ne smemo se še zadovoljevati s tem, kar smo dosegli; mnogo nas čaka še dela na domačem šolskem polji. Treba bode zdanje poučevanje uravnati po večletnih izkušnjah, treba prenarejati učne črteže, ter učencem in učiteljem preskrbovati potrebnih učnih in pomožnilr knjig i. t. d. Delati bodemo mogli tedaj še dalje in prav vztrajno in neutnideno na slovstvenem polji za našo narodno šolo in učiteljstvo. Na delo tedaj vsi, komur je mar, da si ohranimo naše težavno pri- dobljene pravice, in da se naše narodno šolstvo in učiteljstvo v pravem narodnem duliu daljo razvija in napreduje. Ne bojinio se dela za sveto stvar, ter vztrajajmo neprestano, vsaj ,,navadijo se biitare pleča". S tem voščimo našim dragim tovarišem, sotrudnikom in prijateljem srečno mlado leto!