KNJIGA 16.
V LJUBLJANI, 9. SEPTEMBRA 1934
ŠTEV. 10.
FRAN ERJAVEC (lesorez)
ELO JUSTIN
OB STOLETNICI FRANA ERJAVCA
BOŽIDAR BORKO
ne 9. septembra poteče sto Jet, kar se je v poljanskem predmestju v Ljubljani rodil poznejši slovenski prirodosio-vec in pisatelj Pran Erjavec.
_ Pripadal je generaciji, ki jo je
viharno leto 1848. zateklo v gimnaziji in se ji s svojimi ideali tolikanj zarilo v dušo, da vsa reakcija petdesetih let z Bachovimi nasilji in sramotno nazadnjaškimi »idejami« ni mogla zabrisati mogočnega vtiska.
Erjavec je bil vrstnik Trdine m Frana Levstika, ob istem času se je včle-nil v slovensko kulturo Stritar, za njim Jurčič; njih neposredni dediči in nadaljevalci Kersnik. Tavčar in drugi segajo 6 svojim delom že na prag dvajsetega stoletja in še daije. Eden .zmed osem in štiridesete likuv. tretjevrstni pisatelj in rodoljub starega sloga Luka Sve-tec še učakal Jugoslavijo, Stritar se je vrnil v svobodno domovino kot izčrpan starec, iz generacije Ivana Tavčarja še danes živi nekoliko trdnih korenin. Fran Erjavec je umrl sorazmerno zgodaj, 14. januarja h 1887. kot tri in petdesetleten mož, njegova vdova pa še živi v Ljubljani. Med Erjavčevo smrtjo in zadnjimi leti je njegov pomen nekoliko padel. Vendar ni mogoče trditi, da bi bilo njegovo delo pozabljeno. Prirodoznanski Erjavčevi spisi so imeli •stalno svoje hvaležne čitatelje, zlasti med preprostim ljudstvom in mladino. 'Realistična slovenska proza je močno zasenčila njegove pr'povcdne spise, vzlic temu je no vo ni izšla njih poljudna izdaja Pravkar pripravlja literarni zgodovinar dr. Anton Slodnjak, učenec dr. Ivana Prijatelja, za Jugoslovansko knjigarno Erjavčevo Zbrano delo. čigar prvi zvezek je že izšel. Tako prehaja Fran Erjavec sto let po rojstvu in ne celih petdeset let po smrti s oelotno. kritično urejeno izdajo svolih spisov med klasike naše besede, k.ier mu je literarna zgodovina že prej odmerila častno mesto. Najobsežnejšo življenjepisno in literarno studijo o niem je snisal za omenjeno izdalo njen ■urednik dr, Slodnjak. ki je sodbo o Erjavcu strnil v naslednje jedrnate stavke:
»Erjavec je eden najizobraženejših. najDridnejših in naiplemeniteiših mož našega slovstva v devetnajstem stolet-
ju. Čeprav je takrat skoraj vsaK slovenski kulturni deiavec opravlja delo na raznih področjih, vendar ni nobeden naših mož združeva taito raznovrstnih panog v svojem de>u N« prej in ne poslej se ni rodi Slovencem mož. kj bi biil kot eposiovec in ooijudn; pisatelj tako harmou'čno razvit Z imenom Fran Erjavec bo vedno zvezana v naši slovstveni in kuiturrn zgodovini podoba moža k le bi tak kakršen je njegov siog: odkrit domač m ep.«
Po obsežn študiji dr Siodn.iaka bo komaj mogoče še ka več îzpregovoriti
0	tej tipični slovensk- osebnosti 19 stoletja. če izvzamemo nekatere nebisive-ne podrobnosti Erjavec je 'zora v venski kulturi rako giobokt bra/de. da bo njegovo ime vedno živeio n.ed nami. V poljudnem prirodopisu n b med Slovenci prvi e po obsegu in značaju svojega-dela. marveč rudi po kvaliteti. ?e danes ga e težko prekositi. I'u je Erjavec s po no pravico slovenski klasik — vzornik: naš Brehm
*
Življenjepis Frana Erjavca je značilna biografija slovenskega izobraženca tiste, dobe: nikaki veliki doživljaji ne sekajo linije njegovega življenja, vse se oditiaia z neko pravilnostjo, ki lepo pristoja normaln:. tnirn dobi. v kakršno pada njegovo življenje. Zakaj vzlic vsem tedanjim tresljajem (leto osem in štirideseto, absolutizem, vojna s Prusko, dua'izem. ustavni in narodnostni boji) je bilo življenje poednea v tem č'asu neprimerno varnejše in mirnejše nego je življenje v naši bridko razrva-ni in vulkanični sodobnosti.
Potekel je iz siromašne rodbine, ki je še kmetiška živela na obodu tedanje majhne Ljubljane. Oče mu je zgodaj umrl. mati se je v drugič omožila. Kot deček je moral nabirati po Golovcu suhljad. da so imeli doma kaj kuriva. Da mu je želodec češče krulil od gladu nego se topil v dobrotah, je um-
1	ji vo ; v tem pogledu so se časi komaj kaj spremenili: še po devetdesetih letih ubočni liudie takisto nabirajo suhljad po Pomniku in Golovcu in razcapani predmestni dečki paberkujeio po trsru ostanke.
Ko mu je bi.lo trinaist let. je pričel obiskovati gimnazijo. Kot dijak je imel
pnliko, dû se je tesneje približal naravoslovcu Ferdinandu Schmidtu, ki ga je pozna, iii cenii Prešeren; ta šopronr ski, v Ljubijani naturaiiziran; Nemec je postai miademu Erjavcu Mentor v pmodopisu. Najbrž se je bii že pud njegovi ai vplivom odločil za svojo stroko. Značilno je, da Erjavec — vneti pri.a-telj prirode in poznejši največji slovenski prirodopisni pisatelj — na imel v narodoslovju samih odličnih ocen: zd: se, da šola tudi v tem pogledu ni odločilnega pomena. Med njegovimi profesorji sta bila poznejši renégat Karel Dežman in Blaž Kocen. Dežman, ki je iz profesorja postal kustos ljubljanskega muzeja, je ime! na Erjavca znaten vpliv, vsekakor koristnejšega nego ostareli žužkolovec Schmdt. Erjavec je kot osmošolec pomagal Dež-manu pri ureditvi prirodopisnih zbirk. 2e tedaj je v njem zorel poznejši »slovenski Brehm«.
Poleg prirodoznanstva je gimnazijca Erjavca mikalo tudi leposlovje. Njegov sošolec je bil Simon Jenko. Literarno navdihnjeni dijaki so se pričeli shajati in so si ustanovili krožek Vajevcev, ki je izdajal rokopisni literarni list, v katerem se je udejstvoval tudi Erjavec. Med drugim je tu priobčil prvo verzijo svojih »Črtic iz življenja Snak-šnepovskega«, čijih junak je nekoliko karikirani sitnež in dobričina Schmidt. Maturiral je 1. 1855. Po maturi se je vpisal z državno štipendijo na dunajsko univerzo, kjer je poslušal naravoslovna predavanja (zoologiijo, botaniko, mineralogijo, kemijo). Dunajska leta so učvrstila Erjavčeve svetovne in življenjske pogledie; z vse učil iški'h študij je stopil v življenje kot zrel mož, dober Slovenec, nadarjen, mnogo obetajoč pisatelj.
Po izpitiih je služboval na Dunaju, nato pa je dobil službo na realki v Zagrebu. V Zagreb je prispel v novembru 1. 1860, takoj po polomu absolutizma. Naučil se je do dobrega hrvaščine in je spisal v našem najsorodneišem jeziku nekoliko prirodoslovnih razprav. Zahajal je mnogo v naravo, raziskava! favno Hrvaške in Slavonije in se tudi sicer živahno udejstvoval. Slovencem je pripravil skupaj s tovarišem in sošolcem Tuškom prvo slovensko učno knjigo za prirodopis rastlinstva in živalstva, spisano v glavnem po tedaj veljavnem šolskem avtorju Pokornem. Izšla je 1. 1864. in je v takratnih razmerah pomenila dogodek. Sledila je še
Mineralogija. V šestdesetih letih so pričele izha..ati v Janežičevem Glasniku Erjavčeve povesti. Že L 1857. izišla prirodopusna črtica »Mravlja« je pokazala n.egove, v naših razmerah izredne sposobnosti v tej panogi. Črtica sodi še danes med najboljše primere take proze v slovenskem slovstvu.
V Zagrebu je Erjavec začel m dovršil tudi največje in najpopolnejše delo, poljudni spis »Domače in tuje živali v podobah«, ki je bil namenjen mladini in ljudstvu in čigar sveže pripovedovanje in sočni slog sta užitna tudi za današnjega č'itatelja. Po,zneje je to v resnici klasično delo poljudnega prirodoznan-stva izpopolnil še s spisom »Naše škodljive živali«. Razen teh večjih tekstov, ki jih je izdala Mohorjeva družba in ki so jih čitali kmetje v zadnjih gorskih vaseh, je objavil pozneje v časopisih več samostojnih prirodo-znanskih esejev, na pr. »Rastlinske svatbe« in »Raka«, ki imajo še danes v našem slovstvu le prav malo podobnih. (Dr. Pavel Grošelj je spisal, žal, le nekoliko prirodoslovnih črtic, kj stilistično dosezajo Erjavca, po modernem dulni in gledanju pa ga kajpak prekašajo).
L. 1871. je bil Erjavec premeščen v Gorico. Tu se je kmalu znašel med svojimi in se trdno vkoreninil med prebujajočimi se goriškimi Slovenci. V Gorici je preživel kot profesor ves ostali del življenja: tu si je ustanovil rodbinsko gnezdo, tu se je pretolkel skozi kritična leta (prav posebno pa ga je zadela zgodnja smrt ljubljenega sina), tu je naposled zlomljen omahnil v grob. Jesen 1. 1875. mu je prinesla veliko zadoščenje: filozofska fakulteta zagrebške univerze ga je bila izvolila za rednega profesorja. Izvolitev je bila potrjena in Enjavec je že v decembru istega leta položil prisego. Službe pa za čudo ni nastopil: v januarju 1876. je < vrnil dekret zaradi »družinskih razmer«. kar so mu Hrvatje očitno zamerili. Ostal je v Gorici. Tu se je mnogo družil tudi s pesnikom Simonom Gregorčičem. Goriška leta niso bila tako plodovitna zanj. kakor zagrebška. A tudi v tei dobi je spisal lepo vrsto prirodopisnih in leposlovnih spisov. Stopnje vi to se dvigajoča linija Erjavčevega življenja kaže v zrelih moških letih depresivne padce, kakor da bi bile življenjske razmere močnejše od volje ш odporne sila.
1 Erjavčev življenjepisee dr. A. Slod-njak piše: »Kal bolezni, družinske nesreče, prevelika delavnost na šolskem in slovstvenem področju so razrušili to lepo in navidez krepko človeško podobo. Smrt je nastopila nenadno. Presenetila ga je sredi dela.«
Njegov pogreb je bil žalna manifestacija slovenske Gorice. Simon Gregorčič je svojemu prijatelju spesnil lepo pesem »Lovorika na grob moža«, ki v nji pravi:
Umrl je poštenjak!...
Umrl je učenjak,
Podrl se domu steber je krepak. ★
Vizlic temu, da je razvoj prirodopis-rnh ved okrhal ta ali oni kamen v mogočni stavbi Erjavčevih poJjudnih spisov, so njegovi spisi o prirodi in iz prirode še vedno živi. »Domače in tuje živali«, »Mravlje«, »Rak« in nekateri drugi sestavki te vrste ostanejo še nadalje vzor dobrega slovenskega pisanja na prirodo'znanskem področju. Tudi njegovega vzornika Brejima je
treba tu in tam obnavljati in obilno izpopolnjevati, vendar ostane njegovo delo prav kakor Erjavčevo še poznim rodovom brevir poljudnega štiva o živalstvu, neprekosljivo delo i,z življenja prirode, ki sta jo oba avtorja ne ie poznaJa, marveč tudi ljubila. In svetli, neuničljivi pečat ljubezni leži na vsem, kar je Erjavec pisal o prirodi, najsi so sicer nekateri spisi manj uspeli in drugi boljši, popolnejši.
Ta pečat čutiš v toplem aomaćem slogu Erjavčeve poučne proze, v njegovem celotnem pogledu na prirodne pojave, kakor hkrati spoznavaš v Erjavčevih prirodoznaski'h spisih leposlovno izurjenega avtorja. V čistem leposlovju (pripovedništvu) ni bil kdo ve kaj iznajdljiv in originalen, pisal pa je za tedanje razmere soJidno prozo. Nekatere potopise in črtice iz ljudskega življenja vzameš še vedno z užitkom v roko.
Tako danes slavimo Frana Erj&vca. In vemo, da ga ne pozabijo tudi zanamci
■PROTI VEČERU
UTRJEVANJE
DR. MAKS KREMŽAR NADALJEVANJE
lJ j
pojmom utrditve sta. tesno spojena pojma o prehladu in prepihu. »Čuvajte se prehlada«, je nasvet, ki ne pomeni nič več kakor, če bi rekli: »Pazite, da ne padete, potem si ne boste zlomili noge«. Mnogo je bilo napravljenih poskusov, da bi se ugotovil odnos med ohladitvijo (Abkiihlung) in prehladom.
Pod prehladom (Erkaltung) razumemo običajno kataralično obolenje gornjih sopi'1 (nos, grlo, sapnik, bronchi), torej to, kar imenujemo nahod in kašelj. Ljudstvo spravlja v zvezo s prehladom vse mogoče bolezni kot bolezni v sklepih, bolečine v mišičevju, v glavi, mehurju itd. Torej pojem prehlada je zelo nejasen v imenovani predstavi.
Spominjali se boste iz prejšnjega, da mrzla voda, mrzel zrak ne zmanjšata takoj temperature naše notranjosti, temveč, kakor so pokazali poizkusi, jo zvišata zavoljo odtoka krvi iz periferije v notranjost. Merjenja v danki so ugotovila porast temperature po 15—30 minut trajajoči hladni kopeli (10°—15° C) do 38°. Šele potem začne temperatura zaradi prejaikega oddajanja toplote padati, kar zaznavamo z občutkom hudega mraza. Sami od sebe iščemo sredstva, da se ogrejemo po mrzli kopeli. Gibanje, topla piljača in topla kopel nam pripomorejo, da v daljšem ali krajšem času preženemo mraz iz svojih kosti. Notranja temperatura se zopet izravna. Ti poskusi niso dovedli do nobenih drugih rezultatov razen mraza in utrujenosti, ki jih človek občuti.
Neizpodbitno pa je dejstvo, da nastopa po daljšem ohlajevanju razkroj v sestavu staničevja, o čerper govori dovolj ozeblina. Dokazane so fizikalno-kemij-ske spremembe v koloidalnem sestavu staničevja, v krvnem sestavu itd., pri hujšem mrazu pa anatomske spremembe kot je zmralina. Mraz povzroča v organizmu celo vrsto prevratov, ki jih mora organizem po prestanem mrazu zopet izravnati, kar pomeni zanj precejšnje delo. Kajti organizem drži trdovratno na sestavu, ki mu je po naravi predpisan kot najbolji. Brez dvoma je, da ima učinek nizke temperature za posledico trajne spremembe v škodo orga-
nizma, ki se včasi ne dajo več popraviti kot so n. pr. zmrzliine prstov, nosa, uhljev itd. Ti deli odm.ro in odpadejo z razliko od ozeblin, ki ostanejo v zvezi z organizmom in so posledica dolgotrajnega in večkratnega ohlajevanja. Nastopa torej okvara, kratko malo bolezen, zaradi preve'like o h 1 a-d i t v e ( Kâlteschaden). Popravljamo pa te vrste okvare na ta način, da spravimo ožilje zopet na prvotno postavitev. Zmrznjenega človeka dvignemo, prenesemo v toplejši prostor in mu počasi dovajamo toploto. Po naše je bil ta človek preveč ohlajen, ne prehlajen. Tej ohladitvi se cesto pridruži infekcija (influença, pljučnica, sklepni revmatizem) in tako nastane prehlad. Moikro zimsko meglo občutimo z mrazom, ker nam odteguje preveč toplote. Mi se ohlajamo. To je fizikalni dogodek, ki nima ničesair opraviti z infekcijo niti ne vodi do anatomskih sprememb. Napere nas mrzel jesenski dež, voda nam pride v čevlje, zebe nas, ker oddajamo sikozi mokro oblačilo preveč toplote. Ko pridemo v toplo sobo, se preoblečemo, popijemo topel čaj, po razširjenih žilah nam za-polje kri in izguba toplote, je izravnana. Slučajno pa se priključi infekcija, tedaj obolimo po individuelni dispoziciji za pljučnico, čevesmim katarjem revmatiz-mem itd. Zdravljenje bo seveda popolnoma drugo kot pri premrzlem človeku in primerno infekciji. Ni s tem rečeno, da mora vsaka ohladitev voditi po infekciji do prehlada. Čestokrat se infici-ramo brez prehodne ohladitve ; večina infekcijskih bolezni začenja z mrzlico, zato jih smatra ljudstvo za prehlad, ker hladi. Jezikovna sdičnost ohlad — prehlad je samo slučajna. Res pa je, da se človek, ki se prekomerno ohlaja, raje prehladi. To vidimo posebno v pomladanskem času, manj v jesenskem; rev-matiki pri spremembah vremena tožijo o bolečinah.
Čudno je, da je vročina, ki ima za posledico iste spremembe v staničevju in isti neugodni položaj ožilja kot ohladitev, tako redko vzrok boleznim. Sončarico, sončno opeklino in vročinsko kap poznamo kot težke motnje. Ne samo kopičenje vročine v telesu, tudi pomanjkanje vode in naporno gilbanje sta so-
odločujoča čin:>telja. Človek, ki zaradi bolne noge težje hodi a hoče z zdravim korakati vštric ima večjo temperaturo, merjeno v danki. Hitrejši utrip iin ubr-zano dihanje sta znak slabiča. Iste motnje, ki nastopajo spočetka v topli kopeli, vodni ali zračni, sončni kopeli, se pojavljajo pri ljudeh, ki so stlačeni v tesen prostor. Zavoljo nezadostnega oddajanja temperature se ta kopiči v no-notranjosti telesa, kar vodi do že znanih motenj.
Pozimi se pred mrazom bolje varujemo kot poleti. Prehladimo se v prehodni dobi (pomlad, jesen) in to ne zaradi mraza, kakor nas bo najbolje poučil naslednji primer. Toplega pomladnega dne se odpravimo na mal sprehod brez površnika. Na potu nas ujameta dež in toča. Iznenada nastopi mraz. Ožilje, ki je pod vplivom zimske obleke in tople sobe bilo stalno odgovarjajoče prilikam, ni pripravljeno na ta nenavaden obisk. Reakcija, ki bi obstojala v razširjenju perifernih žil in s tem ustvarila pra/vo zaščito, izoistane. Žile se stisnejo, kri je mesto v perifernih organih v notranjosti, v kotlu. Torej ne mraz, pomanjkljiva igra žilnih refleksov je vzrok eventualnemu prehladu, ako se pridruži infekcija. Mnogo pa zavisi tudi od nadaljnjih ukrepov, ki jih ukrenemo proti takim dogodljajem. Za slabiča nevaren je vroč, soparen dan. Utrjen, ^draiv človek prenese take neprilike brez posledic. Slabič pa, ki čepi vedno v sobi in je zategadelj navajen na običajno višjo temperaturo, se pri gibanju, sprehodu, izletu hitreje ogreje in oz noji, ker miu manjka vežbe in opravi eno in isto delo z večjim naporom kot zdravi. Vročine ne občuti tako hitro, ker je nanjo navajen. Znoj, ki ga poliva, ga ohlaja, posebno, ako po napačnem zaključku sede, z namenom, da bi se ohladil. Čim sede, ga začne zebsti, zato iz Strahu pred prehladom obleče jopič, ki mu brani oddati po gibanju nakopičeno toploto. Še bolj si škoduje, ako se pcda v hladno sobo in pije mrzlo vodo. Ze itaik ozko postavljeno ožilje stisne še bolj, mesto, da bi si ga razširil s toplo pijačo in bi raizgretost polagoma ponehate. Ako se pri hoji ogrejemo, tedaj odložimo vrhnjo obleko; čim sedemo in se še potimo, storimo pametno, da si nekaj ogrnemo, ne oblečemo; najbolje pa je, da se s sprehajanjem počasi ohladimo in osušimo. Pameten gospodar ne bo nikdar razgretega konja postavil takoj v hlev, vodil ga bo naokoli, da se
ohladi in osuši, pri postankih na potu ga bo ogrnil s kocem. Veter, ki nam suši naše preznojeno obleko nam ne bo škodoval, ako se primerno gibljemo.
Sedaj še nekaj o prepihu. Večina izmed nas se je vozila po železnici v ku-peju s sitno žensko, ki je dejala: »Zaprite okno prepih je t « Drugič pa smo jo videli ob vetrovnem dnevu na ulici s tovarišico v prrateljskei . pomenku brez strahu pred vetrom, ki je pihal skozi ulico. Torej je bistvena razlika med vetrom in prepihom. O prepihu govorimo takrat, kadar zadene gibajoči se zrak majhen de! naše telesne površine, ki jo imamo običajno pokrito. Občutek prepiha je samo neutemeljen strah ki so ga iznašli pomehkuženi ljudje in se njih neutrjeno telo zelo leno postavlja mrazu v bran. Prepih občutimo vedno kot mrzel dražljaj, zato »vleče« poleti bolj kot pozimi, ker smo pozimi bolj navajeni na mrzel zrak. Važna je tudi brzina gibajočega se zraka. Zato vleče iz male razpoke pri oknu, skozi priprta vrata. Odločilno za prepih je, da se odteguje enemu delu površine 'eč toplote kot drugemu, ki imata oba enako postavljeno ožilje. Zato vleče čez vrat, čez hrbet, pod noge, nikdar v lice in roke; vleče tja, kjer smo običajno pokriti in so ta področja nepripravljena na nenavadne dražljaje.
Področje, ki je dalj časa izpostavljeno prepihu, se vzdraži; žile v njem se skrčijo. Človek, ki to opazi, se tako rekoč otrese tega občutka z gibanjem in postavi ožilje v smislu ostale elesne površine. Ako deluje ta dražljaj dalje, ostanejo žile skrčene, dotok krvi je trajno nezadosten. Ta lokalna ohladitev rodi reakcijo ali mišični revmatizem. Kar boli, je razdraženi živec. Prepoten izletnik posuši z gibanjem svojo obleko; kdor je padel v vodo, leti domov, Kdor suši svojo obleko sede na prepihu ali na vozu, se ne sme čuditi, da se je prehladi!. Splošna ohladitev in infekcija z vedno pripravljenimi klicami sta mu poklonila prehlad. Z znojem obliti delavec in poljedelec se na vetru ne prehladita, dokler so počitki kratki in se na potu proti domu ohladita. Ples na prostem navzlic temu, da se potimo, ne škoduje. Čim sedemo .ali stojimo, je nevarnost tu. Periferne žile se pri tem, ko mirujemo, zopet skrčijo, mokra obleka odteguje mnogo toplote, ki je organizem zaradi mirovanja ne krije; pri gibanju namreč naše telo proizvaja sproti dovolj toplote, tako da se izguba ne ob-
čuti; šele potem ko mirujemo, oddaja pa ostane ista, se pokaže nesoglasje. Nahod, influença, pljučnica so posledica.
Kdor gre bos no mrzlih tleh iin kihne, je ogrožem. Žilni refleksi ne igrajo urejeno. Mesto, da bi se skrčile žile samo v nogah, odkoder se toplota odteguje, se skrčijo tudi v nosu. S tem, da kihne-mo, se naše telo strese in kotel pošlje novo pošiljko krvi v periferijo; potrebno razširjenje žil je doseženo. Vendar to stanje ni pridobljeno za trajno. Pri ponovnem poskusu se nam bo godilo enako. Kihanje je znak, da je treba začeti z utrjevanjem in to čim prej, da se uredijo in pravilno postavijo naši žilni refleksi. Kdor ta alarm zanemari, bo deležen kroničnega nahoda. Zato bomo opravičeno imeli onega za pomehkužen-ca, ki »prehitro« reagira. Delovanje njegovih žilnih refleksov je pomanjkljivo, ker ne neguje svojega telesa, ker se premalo giblje in s tem premalo zaposli svoje organe, ker vedno sedi v pretopil sobi. Zavoljo tega se vedno bolj ščiti pred vnanjimi vplivi. Končno ga slednji močnejši dražljaj, ki ga zdravi
igraje prenese, podere.
*
Ločiti moramo med otopelostjo in utrjenostjo človeka, na katerega delujejo močni dražljaji, mrzli ali vroči, hud telesni napor itd. polagoma otopi nasproti njim. To otopelost je poleg obleke vmanji oklep, ki ga ščiti. Notranji
oklep pa obstoja v tem, da se sprejemni organi tako rekoč stisnejo in umaknejo pred močnim dražljajem in ga sploh ne sprejmejo. Mrzle kopeli, ki so jih doslej cenili kot izvrstno utrjevalno sredstvo, ne utrjujejo, temveč vodijo do otopelosti.
Pot razumnega utrjevanja gre po polagoma stopnjujočih dražljajih. Začeten dražljaj mora biti take jakosti, da ga bo organizem sprejel in predelal, ne pa da bo iskal zavetja v oklepu. Voda, zrak, telovadba, igra, plavanje, potovanje so ifcborna utrjevalna sredstva, ako se uporabljajo razumno, to se pravi s počasnim stopnjevanjem in vednim ponavljanjem vaje (vežbanjem). Tako utrjeno telo zadene lahko tudi jak dražljaj brez škode, ker je telo v jakostih prejšnjih dražljajev že izurjeno. Telo je na udarec pripravljeno in ga z lahkoto parira. V tem obstoja utrjenost, v razširjenju prvotnih mej, v nečem več kot prej, da ima naše telo korist, ne škode. Pravočasna, smotrena postavitev ožilja po refleksih na različne dražljaje vna-njega sveta je pogoj vsakega Utrjenega telesa. Popolno utrjen je oni, ki ga ščiti brezhibno delovanje žilnih refleksov pred vnanjimi znosnimi dražljaji. Dražljaji morajo biti znosni; kajti proti prehudemu dražljaju pomaga le ščit ali beg. Utrjevanje je možno samo do gotove meje in mora biti strogo individualno. Zato spada vsako utrjevanje v roke zdravnika.
AKVARTl
RUMENA SVETLOBA ZA AVTOMOBILSKE ŽAROMETE
Bela svetloba zelo težko prodira skozi meglo, ker le-ta žarke deloma vsrkava, deloma pa razpršuje in odbija. Slednji pojav je posebno neprijeten za avtomobili-site, ker jih odbojna svetloba lastnih žarometov tako slepi, da ne morejo niti na najkrajšo razdaljo razločevati poti préd seboj., V Londonu, kjer je v zimskih mesecih megla skoraj vsakdanji gost, so pokazale izkušnje, da se v meglenih dnevih ulični promet dokaj gladkeje razvija, če vozijo avtomobili z zastrtimi žarometi in imajo prižgane samo medle signalne svetilke. V zadnjem času pa so začeli opremljati žaromete motornih vozil s posebnimi zaslonkami iz prosojnega rumenega papirja, ki propušča samo izrazijo rumeno =vet-lobo, katere valovna dolžina je glede na velikost vodnih kapljic, ki sestavljajo meglo. tolikšna, da se svetoba v kapljicah ne absorbira, marveč se uklanja mimo njih in skoraj nemoteno prodira skozi meglo.
IAŠEM JUŽNEM MORJU


IVdN PODRZ/I J
NADALJEVANJE
v Istri »Mestece« je kot letovišče oziroma kopališče zanemarjeno ter se bo moglo dvigniti le v okviru napredka celotne pokrajine, kajti tu so ljudje povsod siromašni in vsa njih pripravljenost, prirojena ljubeznivost im. bistroumnost jih ne bodo rešile brez denarnih virov. Prirodna lepota s svojim južnim rastlinstvom pač lahko privablja tujce na bežen obisk, toda za daljše bivanje pod tem vročim soncem ne zadostujejo evropskemu letoviščmiku idealne peščine s še tako rdečkastim peskom, ako ni vsaj za silo preskrbljeno za najpotrebnejšo udobnost, ki je človek dela ne more pogrešati med svojim večkrat drago plačanim odmorom. Parniki tu ne pristajajo, pač pa motorka, ki v sezon-
z otoki vred. Potovanje z Obrežnimi ladjami nudi tujcu neprimerno več kakor pa dolga vožnja s pristanki v večjih kopaliških krajih. Obalna plovidba omogoča potniku sprejemanje globljih vtisov in spominov. Turisti si naravnost žele izletniâkih prog z udobnimi parniki, kar dokazuje dobra frekvenca linij, ki sta jih uvedli čez poletje Dubrovniška plovidba in sušaška Jadranska plovba. K temu je seveda precej pripomoglo znižanje voznih cen, oziroma prehrane in prenočišča med vožnjo. Poleg tega tujec ni prisiljen, da si v času turističnega potovanja išče v pristaniških krajih hrane, ki je ni navajen, čeprav so mnogi zadovoljni z domačo dalmatinsko kuhinjo. Tujec, ki je bil na francoski aH
udvi najbližji večji kraj je legendarno mestece Sv. Š t e-f a n, . ki je bil v srednjem veku glavno mesto Paštrovičev. Danes sameva na svojem vzvišenem otočku, zapuščen in daleč od' prometnega sveta. Otoček je spojen s celino po nasipu, v katerem je napeljan vodovod z dobro planinsko vodo. 6ituaci'jsko spominja nekoliko na Koper
икет času trikrat dnevno (ali pa tudi ne) obratuje med Budvo in Petrovcem.
In sedaj nekaj besed o vlogi obrežne plovidbe za razvoj turizma na našem morju. V tem oziru se je v zadnjih letih mnogo storilo. Inozemski turisti —- večinoma iz notranjosti Evrope —- se poslužujejo v visokem številu izletniških prog vzdolž Hrvatskega Primorja in Dalmacije vse do Dubrovnika in Kotora
SV. ŠTEFAN
italijanski rivieri, kjer se je morda pre-nasitil modernih umetnih zabav iin svet-Skega življenja, išče ob našem Jadranu poleg naravne lepote in slikovitosti tudi primerne udobnosti, saj mora plačati vsak dan svojega bivanja z denarjem, ki si ga je bil za to določil. V tem pogledu sta storili obe imenovani paro-brodni družbi svojo dolžnost, saj nudita že potniku drugega razreda maksimum za naše razmere. Na ta način pospešujejo izletniške proge razvoj turizma v pravi smeri, ker ima tujec, ki se iz kateregakoli razloga ne ustavlja v po-
sameznih krajih, dovolj udobnosti na parniku. Obalna plovidba preprečuje tudi eventualne slabe vtise, ki bi ji mogel dobiti razvajen potnik zaradi pomanjkljivosti hotelske industrije v mnogih krajih Dalmacije, ki so sicer na glasu po svoji prirodni lepoti.
Vsega tega na našem južnem morju ni. Longitudinalne proge Dubrovnšške plovidbe se začenjajo v Trstu ali Benetkah ter se končajo v Kotoru. Obalna plovidba te družbe vzdržuje promet skoraj izključno v zapadnem dubrovniškem okrožju. Prav tako ne ustrezajo proge sušaške Jadranske plovbe. Razen (že omenjene) linije Sušak — Ulcinj (šest dni vožnje z neprimerno ladjo za turistični promet) vozita še dva večja par-nika tod mimo v grški Pirej, toda na črnogorski obali pristaja samo eden, in sicer v Baru. Edina možnost zasilno udobnega potovanja (samo v poletnih mesecih) je »Hercegnovi« sedanje Zet-ske plovidbe. Da te zveze ne morejo povzdigniti tujskega prometa v teh kra-
jih, je jasno. Zato ni popolnoma umestna velika reklama za našo najjužnejšo riviero, dokler ni dobrih prometnih zve« ne glede na primitivnost raznih hotelov, pensionov in restavrantov južno od Budve. Država in zasebni kapital bi morala poskrbeti tako za prvo kalkor za drugo. Oboje bi bilo v interesu obeh. Bo doča jadranska železnica bo nedvomno rentabilna poleg blagovnega prometa tudi s potniki, ako bosta država in kapital skrbela istočasno za hotelslko industrijo v teh krajih po vzglediu bivše južne železnice v Avstriji, ki je ustva-
rita svetovno znana kopališča v Opatiji in Lovrani. Prav tako pa je potrebna izgraditev pristanišč za pomorski promet, saj razen barske luke (in še to so zgradili Italijani) ni nobenega pristanišča za večje ladje. Manjši parniki se v Budvi še nekako zasidrajo, drugod se pa še ti ne morejo. Navzlic jadranski železnici (in spe) pa je toliko kolikor gotovo, da bo samo obalna plovidba povzdignila črnogorsko riviero na višino, ki ji pripada po naravi in zemljepisnem položaju.
Potnik ali turist, ki hoče iz Budve še dalje na jug, se lahko posluži razmeroma cenene avtobusne vožnje, ali pa se vkrca dopoldne ob enajstih na »Her-cegnovi«, ki vozi do Ulcinja, najjužnejšega pristanišča ob našem Jadranu — ob albanski meji. Priporočljivo je (seveda subjektivno in individualno) potovanje po morju, če nimaš namena (ali celo denarja!) ustavljati se v poedinih krajih. Če pa imaš dovolj časa, je bolje in lepše, da se pelješ doli s parndkom, naza j pa s kolikor toliko udobnim av-
PETROVAC
tobusom vsaj do Bara (vozil se boš skozi Dobro vodo, po dobri cesti in z dobrim želodcem, če ga boš v Ulcinju okrepčal z dobro domačo črnino, obenem pa boš užival v hitrem tempu krasoto kršinega sveta z južno floro in lep pogled na odprto morje ter ne boš imel
Dvorec TOPOLJ.CA pri BARU
časa »vztrepetati« na ostrih ovinkih visoko in tik nad globokim morjem, čeprav se ti bo zdela šoferjeva spretnost prej lahkomiselnost nego samozaupa-nje!)
Kaiko prijazna in simpatična je Bud-va s srvojo okolico, začutiš skoraj melanholično ob slovesu, ko zavije »Her-cegnovi« ob otoku Sv. Nikolaja, ki v živem zelenju svojih cipres in goste vinske trte čuva budvansiki zaliv, kjer je po Ljubiši »primorje krivo kao luk, tetivo pesak, strijela rt Zavale, a kundaik otok Svetog Nikole«.
Vzdolž obale se vleče — s kratkimi izjemami, kjer segajo strmi gorski obronki v temne morske giobitoe — čarobna cona suibtropskega rastlinstva. Ciprese, palme in pinije, oranže in citro-ne, agave in aloje, raznobarvne glicini-je, rožmarin in oljke, ki se strnejo pri Baru in doli pri Ulcinju v prave oljčne gaje. Čez dobre pol ure se ustavi parnik pred P e t r o v c e m, ki se je nekdaj pod Avstrijo navzlic svojemu čistemu srbskemu prebivalstvu uradno imenoval Castellastua ! Petrovac leži v ljubkem zalivu, obdanem z zelenjem, ki tako prijetno vpliva na potnika, da sem vselej, ko sem se vozil tod, slišal tujce, ki so se zanimali za letoviške možnosti v tem mirnem kotičku, žal, so te minimalne, vendar kraj ni nikoli brez redkih gostov. Potniki se morajo tu vkrcati in izkrcati na »odprtem morju«. Romantičen je na drugi strani skalnat otoček z miniaturno cerkvico. Nekoliko »dolgočasna« je vožnja nadaljnje pol ure, dokler se parnik ne ustavi pred S u t o m o. r e m, ki se skriva zadaj v zalivu, da »kliče in vabi srce«. (Tam še nisem bil,
če bo pa kdo tam prej od mene, naj opiše kraj in ljudi po njih zaslugi!)
Samo še dobrih deset ali petnajst minut in parnik zavije v barski zaliv, nekoliko otožen in skoraj tuj, toda samo na prvi pogled. Kmalu te očara svojevrstna pokrajina, posebno pozornost pa vzbujajo dolge peščine, ki samevajo v vročem južnem soncu. Tam na levi prav ob morju, kjer se spušča črnogorsko gorovje v zaliv, stoji ličen dvorec bivšega črnogorskega prestolonaslednika Danila, ki napravlja vtis intimnosti in »družabne distance« obenem. Tik ob dvorcu. »Topotlica« je tekla nekdanja avstrijska meja. Občutek otožnosti in tujine imaš tudi, ko pristane parnik v barski luki. Tujci tega občutka nimajo, ker ne vedo, da je skoraj vse, kar je predvojnega datuma v Novem Baru, še danes v rokah naših prekojadranskih sosedov, ki so zgradili pristanišče in čijih uradniške hiše nad njim se sončijo nekako izzivalno na naših tleh. Prav tako je njihovega še marsikaj in tudi ozkotirna železnica, ki obratuje enkrat na dan med Barom in Virpazarom. Razen pristaniških in železniških naprav ni v Novem Baru prav za prav ničesar. Kdor pride sem prvič, se mu zdi morda celo živahno, namreč ob prihodu pamiika, ko je na pomolu dovolj avtotaksijev in no-sačev, ki napravljajo vtis večjega prometa. Kraj navzlic svojim naravnim pogojem še dolgo ne bo primeren za daljše letoviško bivanje, saj nima skoraj poštenega javnega prenočišča, kaj šele
Sedež barske katoliške nadškofije
drugih za udobno življenje potrebnih stvari. Obala bivše črnogorske kraljevine je v tem oziru naravnost bedna. Življenje tu sicer ni drago, če se zadovoljiš z domačo hrano, toda evropskih jedi ne dobiš za noben denar. Primitivnost, ki ni samo posledica »umazane
davni postanek gorskega zaledja najjužnejšega dela našega primorja. V izredno razvito jadransko obrežje strmo vpadajo ogromni gorski skladi k morju, kjer imajo z zelo ozko preseko ob obali prav v južnem delu Jadranskega morja strm podaljšek v tamkaj prav globokem morju.
Govoril sem v Baru s staro gospo, tipično črnogorsko žensko. Menda je vdova po nekem trgovcu. Pogovor se je obrnil tudi na vojni čas, ko so avstrijske čete zasedle črno goro. Po njeni izjavi Avstrijci niso napravili preveč gorja, toda rekvirirali so pgšteno v »zemlji kr-ša i jauka«. Takrat so govorili črnogor-
turške uprave« in katere ne najdeš v nobenem »gnezdecu« vzdolž južne obale, kjer je še pred šestnajstimi leti gospodovala Avstrija! Gospod Nikita, ki je vedno znal skrbeti zase iz ruskih, avstrijskih in italijanskih virov, je suvereno prepuščal svoje ljudstvo njegovi usodi. Toda to ljudstvo je zdravo in umno ter se bo v veliki jugoslovanski državi kmalu povzdignilo na evropsko stopnjo.
Značilni za Bar in njegovo okolico so obsežni »maslinjaci«, ki pa mnogo trpe zaradi oljčne mušice, ki je pravi bič za oljčne nasade. Pred dvema letoma so imeli v Baru do desetih letih drugo
BAR — STARO MESTO
kmetijsko razstavo, ki naj bi naučila kmečko ljudstvo realnosti z dobrimi vzgledi. Črnogorski kmet, ki se mora boriti s surovimi silami prirode, je dober delavec in ni nedostopen novotarijam, toda do zadnjih let ni imel stvarnega pouka za izboljšanje svojega dela.
Iz pristanišča vodi lepa cesta med olj. čnimi nasadi mimo katoliške cerkve in sedeža katoliške škofije v Stari Bar, še skoraj pristno orientalsko »mestece«, ki je slikovito poseljeno v kotlini pod vznožjem strme Vršute (1183 m). Na naši sliki je divje romantična lega mesteca z visokim ozadjem lepo vidna. Na desni oričenja prvi nastavek znanega pre'aza oreko Sutormanske planine, kjer oelie železnica k Skadrskemu jezeru. Na levi na se tudi v geološkem pogledu nepoučenemu potniku odkriva
ski veljaki, da si bo Avstrija po vojni obdržala oni del črnogorskega primorja, ki so ga velesile po vojni 1876. prisodile Črnogorcem. Torej od Bara do Ul_ cinja! Pa se ni zgodilo tako, je pogledala proti nebu in pristavila: Zdaj smo velika država, večja nego je bila prej Črna gora z Rusijo! Moral sem se nasmehniti, čeprav je gospa dobro izrekla svojo misel. Od kod si ti? je vprašala. Ko sem ji povedal, je rekla: Pa da! To znam. Tam je bil ta in ta (imenovala je neka imena) pri vojakih. Lepa dežela je tam in bogata. Imate dosti kruha in mnogo polja. Tri dni so se vozili od tam, da so prišli spet domov. Da, velika je zdaj naša država!
Ta pogovor mi je ostal kot eden najlepših spominov na črnogorsko riviero. DALJE
—H—H——
Levo zgoraj: Filmska igralka Lilian Harwey — Levo: spodaj: Velikanski jez ob reki Cauve-ry v južni britski Indiji. Slika kaže hidroelektrično zatvorni-co jeza, ki so ga gradili devet let — Spodaj v sredi: Angležinja Pat Peterson, mlada filmska zvezdnica (levo) in Veree Teasdale v filmu »Madame Du-barry« (desno)
Zgoraj v sredi: V nekem novem ruskem filmu, ki ga je režiral Andrijevski, se prikazuje zadušitev delavskega upora z roboti, kakršnega kaže slika — Desno zgoraj: Znamenita predvojna plesalka Cleo de Merode, prijateljica starega belgijskega kralja Leopolda II., je po dolgem odmoru nastopila v Parizu — V zalivu pri San Frančišku love Kitajci rake brez klešč, ki so baje imenitna jed
IZ KRANJA
DR. F R E D
Priprave za potovanje in vkrcanje v Genovi
merika je že od nekdaj za marsikoga posebno v gospodarskem in tehničnem oziru privlačna točka. Ker se je lani nudila zelo ugodna prilika, da Evropec za _ mal denar pod spretnim vodstvom spozna splošne ameriške razmere, sem se odločil za potovanje, ki me je že več let zanimalo. Informiral sem se pri raznih parobrodnih družbah, slednjič pa sem se priključil potovanju, ki ga je po »N. Wiener Tagblattu« organizirala družba »Italia« iz Genove od 11. julija do 14. avgusta.
Dobiti potno dovoljenje za Ameriko kljub chicaški svetovni razstavi ni bilo lahko, ker so predpisi še vedno zelo strogi. Moral sem se osebno zglasiti pri ameriškem konzulatu v Zagrebu, predložiti potrdilo trgovske zbornice o premoženjskih razmerah in stalnem zaposlenju v Jugoslaviji. Nato je konzulat napravil zapisnik, ki sem ga moral podpisati in priseči, da so vsi podatki resnični. Šele na tej podlagi sem dobil vizum za Ameriko. Parobrodna družba prav tako odgovarja za vse potnike ter napravi različne protokole, ki jih je treba s podpisom potrditi in notarsko overiti. Priprave so bile torej razmeroma zelo neugodne ter bi se že tu marsikdo premislil.
Po vseh teh in raznih drugih pripravah sem odpotoval iz Ljubljane proti Genovi, kjer se je vsa družba sešla. Na kolodvoru nas je sprejel zastopnik parobrodne družbe, ki je od tega časa pa do povratka prevzela popolno oskrbo udeležencev. Stanovali smo v najlepšem hotelu Genove »Miramaru«. Bili smo iz raznih evropskih držav, večinoma gospodje, nad polovico Dunajčanov, več Madžarov, n^kaj Čehov, Švicarjev, Jugoslavijo pa sem zastopal sam. Po poklicih je bila družba -az-lična: industrijci, trgovci, obrtniki, zdravniki, juristi, profesorji, učitelji, umetniki itd. Torej tudi mnogo uradnikov, ki so za to noučno potovanje radi žrtvovali svoje prihranke.
Ta dan je moral vsak potnik urediti pri narohrodni družbi šp razne zadeve ter se preiskati po larlii^kem zdravniku Marsikateremu so cenili koze in je moral zdravnik napraviti zadevno potrdilo v
V CHICAGO
C R O B A T H
DR. FRED CROBATH
smislu ameriških predpisov. Nato smo šele dobili prave ladijske vozovnice z vsemi prilogami in informacijami. Ker je bil ta dan prost, smo si ogledali Genovo, posebno pokopališče, ki velja za eno izmed najlepših v Italiji, nadalje galerije, pristanišče ter dozdevno rojstno hišo Krištofa Kolumba. Naša ladja »Rex« je bila zasidrana pred novim velikim poslopjem, zgrajenim samo za oba velikana »Rex« in »Conte di Savoia«. Poslopje ima velikanske prostore, ločene za I., II., tu-ristovski in III. razred: za potnike, prtljago, carino in drugo. Najlepši pogled se je nudil zvečer iz parka hotela »Mirama-re« na vse mesto in ladjo »Rex«, ki je bila bajno razsvetljena. Ta dan se je zaključil v čarobno razsvetljenem parku hotela, kjer se je družba ob zvokih glasbe zabavala in plesala ter se nato v pričakovanju nadaljnjih zanimivih dni razšla.
Že rano v jutru naslednjega dne 12. julija je bilo v hotelu zelo živahno, ker smo se ob pol devetih odpeljali z avtobusi v pristanišče, da se vkrcamo. 5e prav je ladja odplula šele ob enajstih, je bilo tu že veliko vrvenje, nešteto avto-mohilnv. nosači razni urpHniki snlo=en vrišč Potniki so sp ra.zH°KH pn razredih in po reviziji raznih ont«ii ticuin i p ki in
treba skrbeti za prtljago, nakar je na Jadji vsak poiskal svojo kabino, ki mu je bila že določena, katero pa je po možnosti lahko menjal takoj ali kasneje z dovoljenjem ravnateljstva. Uvideli smo, da vkrcanje ni bilo prezgodaj. Že ob desetih so morali vsi spremljevalci potnikov na signale ladje in na zvoke gonga
GIBRALTAR
v posameznih razredih zapustiti ladjo, ob pol enajstih so bili odstranjeni vsi mostovi, ki so vodili v posamezne razrede in vse se je pripravljalo za odhod. Točno ob enajstih je signal naznanil odhod, začeli smo se pomikati. Na stotine ljudi v pristanišču se je poslavljalo. Več mladih skavtskih čet je prisostvovalo odhodu. Ob zvokih ladijske godbe smo zelo počasi pluli skozi luko in prišli na prosto morje, kjer je ladja takoj prešla v svojo ca 50-kilometrsko hitrost.
Po Sredozemskem morju do Gibraltarja
Ob krasnem vremenu smo pluli ob laški in francoski rivieri in pristali ob pol štirih pred pristaniščem Ville-Franche za Nico. Mali parnik je pripeljal razne potnike za Ameriko, ki so se po spuščenem ladijskem mostu vkrcali. Nekateri, ki so napravili samo kratko potovanje do Nice, pa so se izkrcali. Izmenjali so pošto in drugo. Sredi morja so tudi prevzeli avto nekega Američana, ki se je vračal iz Evrope. Procedura je bila razmeroma zelo kratka. Po eni uri smo odpluli v neskončno morje in ta dan nismo več videli zemlje.
Proti jutru naslednjega dne 13. julija smo se vozili mimo Balearov in Pitiusov, in sicer ves dan na prostem morju. Še le pozno popoldne smo pripluli v bližino Španske in pripeljali ob pol sedmih zvečer v Gibraltar. Zanimivi prizori so se nam nudili sredi morja zlasti v bližini Gibraltarja, ko smo srečavali cele skupine delfinov, po več sto, ki so se podili
v skokih proti ladji, ali leteče srebrno-bele ribe, ki so pol metra nad morjem letele 50 m od ladje. Pogled na Gibraltar je bil veličasten. Kljub temu, da je ta stara angleška postojanka močno utrjena, se to popolnoma nič ne opazi. Mesto leži na zapadni strani pristanišča, ki je dobro zavarovano. Tu nas je čakala sestra naše ladje »Conte di Savoia«, ki se je vračala iz Amerike.
Zelo zanimiva je bila tu trgovina 3 Španci. Do naše ladje so pripluli posamezni čolni s sadjem, zelenjavo, ribami, tobakom in različnimi sočnimi izdelki. Z velikim vriščem so Španci iz malih čolnov vrgli na koncu vrvi pritrjeno utež na krov posameznih razredov ladje s tako spretnostjo, da je takoj prvikrat potnik lahko to utež uzel in povlekel, dokler ni dosegel na vrvi pritrjene košare. Kupčija se je sklenila na ta način, da je potnik imenoval predmet, ki ga je nameraval kupiti, Španec mu je povedal ceno, in ko sta se sporazumela, je potnik položil denar v košaro, jo spustil v čoln, nato je še le Španec dal blago v košaro," ki so je povlekli na krov. To je trajalo eno uro in je vse potnike zelo zabavalo. V mraku smo odpluli med Španijo in Afriko dalje v južno-zahodni smeri proti Azorom. Ob enajstih ponoči smo izgubili z vidika zadnji svetilnik Evrope.
Na Atlantskem oceanu mimo Azorov
Do opoldne smo prevozili 369 milj (1 milja — 1852 m) ter premaknili uro za
eno uro in deset minut nazaj. Tretji dan,
AZORI
14. julija, smo pluli po precej razburkanem oceanu pri spreminjajočem se vremenu. Gosta megla je trajala več ur. Signali so morali ves čas delovati. Čez dan je bilo morje še bolj razburkano, mnogi potniki so se odstranili v kabine, razpoloženje je bilo povsem slabo in pri večerji je manjkalo mnogo gostov. Ta
dan smo pomaknili uro za 55 minut nazaj in prevozili do opoldne 550 milj.
Naslednji dan, 15. julija, je bilo morje zopet mirno in lepo, vozili smo se več ur mimo Azorov. Azori so skupina otokov, ki so cca. 400 km dolgi in približno tako široki ter pripadajo Portugalski. Tja grede smo vozili južno od njih mimo največjega otoka St. Mihel. Čudili smo se lepo obdelani zemlji, kakor pri nas na Gorenjskem. Vse v polju in majhnih gozdih, po goratem otoku polno naselbin, ob morju pa večji kraji z glavnim mestom St. Mihel. Slog zidave je mavriški, vse hiše so bele in ves otok ima portugalski značaj. Tako se je našim pogledom odtegnil zadnji kos zemlje in odpluli smo po prostem oceanu do New Yorka. Ta dan smo prevozili 427 milj in dali uro za 50 minut nazaj.
16. julija je bilo morje še bolj razburkano, bile so kratke, a hude nevihte, posebno proti večeru, ko smo prišli ob enajstih v hud orkan, ki je trajal do druge ure ponoči. K sreči so bili vsi potniki po kabinah in najhujše prespali,
kajti po izpovedi veščakov je bil to pot orkan eden izmed najhujših. Valovi so bili 10 do 15 metrov visoki. Sprednji del ladje se je pogrezal več metrov ter se od velikih valov dvignil več metrov v zrak in zopet padal z vso silo v morje, kar je povzročalo velik ropot in močno tresenje ladje. Med potniki je nastala panika, po kabinah se je slišalo jokanje otrok in žensk, vendar pa je spanje zopet vse pomirilo. Ta dan smo prevozili 635 milj in pomaknili uro za 50 minut nazaj.
17. julija dopoldne je bilo morje pri lepem vremenu zopet mirno, na ladjo se je vrnilo veselo razpoloženje. Vendar pa smo še popoldne prišli v močan veter Na ladji se je občutila neznosna vročina in sopara. Morje je bilo zelo razburkano k sreči v kratkih visokih valovih, kar pa ladja ni občutila in je ohranila ravnotežje. Pogled na razburkano morje je bil nepopisno lep. Uro smo ta dan pomaknili za 55 minut nazaj in prevozili 582 milj pri precej močnem vetru.
DALJE
OTROCI V MIKADOVEM CARSTVU
itajski naraščaj živi v pokrajinah, koder razsajajo povod-nji, vojna in kuga, zato je v njegovi usodi več ali manj bridkosti in gorja.
Niponski deci se godi mnogo bolje. Otročiču pravijo tam: musko-san (mu-sko = dete; san = gospod) in ga pozdravljajo s pokloni. Njegova mama, Lotosov cvet, ga neguje, koplje, oblači v svilo ter nosi štuporamo ali »v cuco« na sprehod.
Na ulici nosi skoro vsaka druga žena svojega zadnjega potomčka na plečih, zavitega v kimono in čvrsto privezanega s širokimi pasovi. Frkolinček spotoma spi, obe ročice mu mahajo ven, glavica pa se maje na desno in levo. Ko se zbudi, živo pogleda in rezko krikne, znamenje. da želi piti. Mati ga kratkomalo prevezne čez ramo in musko-san hlastno sreblje iz prirodnih steklenic kakor nekdaj mladi Til Eulenspiegel.
Deček hodi v šolo, urejeno po zapad-njaških načrtih. Za svoj zamotani jezik uporabi večino svojega časa. Junaška zgodovina njegovega naroda ga močno zanima, nič manj pa pesništvo, ki se s tako lahkoto razcvita v slednji iztočni duši. Nadalje prirodne vede. Celo po
osnovnih šolah imajo pogostoma znanstvene laboratorije, vzor reda in jasno-če. J. G. Martin, ki je obiskal dovolj učnih zavodov v Tokiu kakor tudi po kmetih, se je moral čuditi disciplini in organizaciji. Niponski šolarji, ki nosijo čepico nalik našim vojakom, in šolarice v svojih cvetnih kimonih imajo navihana usteca in hudomušen pogled. Tako so živahni kakor naša mladina. Igrajo se z zanosom in uganjajo burke, toda svoja naloge delajo z res izredno res-nobo, z resnobo, s kakršno to pleme vrši svojo namembo.
Niponec jako ceni svojo veljavo, svojo omiko in svoje tradicije, precej starejše od naših, véruje v veličino svoje usode. Častihlepen je. Brez hlastanja gre proti slavni bodočnosti. Veliko pažnjc posveča naslednikom, ki bodo nesli plamenico prosvete v mlajše roke.
Zdaj pa zdaj prihajajo na dan poročila, ki oznanjajo na vse štiri strani sveta, da ie Nipon preobljuden in si mora iskati novih torišč za preobilico svojega prebivalstva. To je 1. 1932 naraslo zit več ko milijon duš, isto leto je bilo rojstev 2,183.000. Poslednje izvestje nava-
ja nekaj primerjav: medtem ko ima Belgija, najbolj naseljena država v Evropi, 394 prebivalcev na km2, jih danes Nipon šteje 959. Kalifornija, dvakrat tolikšna ko prava Niponska, hrani le 5 in pol milijona stanovnikov, ta pa jih redi nad 66 milijonov. Iz tega sklepa, da si bo prej ali slej mikado moral z vojno poiskati večjega prostora na soncu. S tem opravičuje seganje po Mandžuriji, dokler ne pride kaj boljšega.
Neki niponski profesor je nedavno menil in cenil, da bo število porodov po malem pojemalo in 1. 1952. doseglo število smrti. Prava Niponska bo štela 80 mil. duš. A kako naj opravi to, ko je že sedaj v škripcih? Voditelji seveda ne mislijo, da bi porodi nazadovali. Saj Ni-ponec je iz žilavega in čilega plemena. Izdelki njegovega obrta poplavljajo svet, izseljevanje raste čedalje bolj v kraje, koder so bivali nekdaj Kitajci: v Korejo in Mandžurijo.
Da se rod ojači in pripravi za bodoče težkoče, se na vse načine pospešuje telesni razvoj. V šoli se goji sabljanje in streljanje na lok, češ, tako bo malček najbolj zrasel (biti tolikšen ko belec, je želja slehernega Nipončka). Posebno jih veseli »judo«, narodna borba, in nauk
o ovladanju samega sebe. Iz šole gredoč se vsak učenec okrene proti Vladarjevi palači v Tokiu, se vrže resno na tla, da se pokloni cesarju in mu zatrdi zvestobo, saj dobro ve, da mora sodelovati za povečanje sončnega carstva.	J. M.
STARA TATARSKA LITERATURA
Tatarski učitelj Vahitov v Ka®ani je zbral dragoceno zbirko rokopisov tatarske literature in zgodovinskih dokiu.mentov, ki se nanašajo na zgodovino, »Zlate horde«, tatarskega kazans'kega kanata v 15. stol. in Povolžja. V zbirki so innogi rokopisi, ki jih je odikril >na Krimu in v Turčiji. Te najdbe so zelo važne, ker so raziskovalci •menili, da je staro književno Iblago tatarskega naroda že davno izgubljeno. Validtov je vso to zbirko poklonil sovjetski Akademiji znanosti.
PRVI UČENJAK NAJMANJŠEGA NARODA
V leningrajskem Zavodoi za severne narode je pramoviral iza doktorja narodnega gospodarstva Juikagirec iSpiridonov. Branil je svojo disertacijo o »Življenju Juikagircev od 18. stol. do oktobrske revolucije«. Spi-ridonov je prvi jukagirski uôenjafe, Juka-girci pa živijo okrog Jakutska v Sibiriji. Nekoč je bil to velik narod, ki pa šteje danes komaj 450 duš.
Na levi: Majhna Niponka v cvetnem kimonu. Na desni: šolar s torbico
X J8S? VMAkGITA • 'MATCHESt" -v *
NADALJEVANJE
Oče Kirschbaum nam je prišel nasproti na svoji veliki in z I bujnim zelenjem okrašeni ve-______! randi. Misionska hiša je podolgovato enonadstrcpno stisnjeno poslopje, ki ga sestavlja več manjših praznih prostorov z izhodom na verando. Pravo domovanje človeka, ki se je vsemu odrekel in njen gospodar najbrž ni niti opazil, da manjka v njem najobičajnejša udobnost.
Tudi ostali naši prijatelji so nas sprejeli z velikim veseljem. Misionar nam je ponudil običajno okrepčilo mrzle vode, pomešane z limonovim sokom. Ko smo vsi posedli, je sedel tudi on in z vidnim zadovoljstvom puhal dim cigare, ki mu jo je ponudil naš kapitan.
Zelo redki so beli ljudje, ki jih je privedla pot dc Marienberga. Nedavno so se podale v ozemlje reke Sepik dve ali tri odprave, ki pa niso skoraj ničesar dosegli. Sedaj, ko je veda obrnila svoje oči na ta del Nove Gvineje, je zelo verjetno, da oče Kirschbaum nastopi češče v vlogi gostitelja.
Ko smo poslušali našega gostitelja, je šil mimo vrat visok mož z zelo debelimi naočniki. Rame so mu bile ukrivlje-
Mlad divjak ob Sepiku
ne, mogoče je bila le njegova glava tako sklonjena naprej kakor Dri močno kratkovidnih ljudeh. Vrgel je pogled na vse in prepričana sem da je prišel izrecno zato, da se nam pridruži, toda samo po enem pog-edu se je umaknil. Bil je brat Joahim. pomočnik patra Kirschbauma.
Nekoč je bil v Nemčiji mesar, sedaj je misionar, pridobil si je pa tudi velike antropološke izkušnje.
Kasneje sem spoznala tudi njega. Naletela sva z Jimom nanj v kotu verande, kjer je zelo pazljivo preiskoval mrtvega molja. Zdelo se mi je, da me noče po-
Glave žrtev, preden so prirejene za izložbo
gledati, mogoče se pa tudi ni zavedel moje prisotnosti.
Opazila sem, da je imel pater Kirschbaum velik vpliv v divji pokrajini ob Sepiku. Prvi beli človek, ki prodre v zaledje, lahko napravi svojim naslednikom pot lažjo ali težjo. Prevečkrat niso beli ljudje, ki so zašli v vasi in naselja tega divjega zaledja, pokazali nobenega spoštovanja za tradicije, običaje in način življenja domačina Pokradli so neizmerne zaklade iz njihovih čarovniških hiš, izropali ali se na kak drug način okoristili, ali kar je še hujše, spuščali so se v intimnosti z njihovimi ženskami. nato pa pobegnili. Seveda je moral drug belec plačati za to kazen.
Vprašala sem očeta Kirschbauma, dali so po njegovem mnenju dolga leta truda in dela med temi zaostalimi ljudmi prinesla za nje kak duhoven uspeh. Skomignil ie z rameni in odvrnil, da se tod ne da srovoriti niti o uspehu niti o neuspehu. Včasi se mu zdi, da je napravil na nje kak vtis. toda vedno pride razočaranje. ko ne pojavijo odrezani lasje
тшттттг>жу*>'*;—«seeas
191
pred misionsko hišo kot samozavesten okrasek in simboi zmagovalca.
Ob reki Sepik žive domačini prav posebno življenje, Vsaka vas ima svojo ča-rovniško hišo. hišo bobnov, običajno ogromno poslopje, visoko 50 do 60 čevljev in neredko 200 čevljev dolgo, prepleteno s palmovim istjem Visoki, izrezljani drogi podpirajo streho, ki sega daleč preko vhoda ir napravi s tem mrk temen vtis v notranjosti. Čiovek ima neprijeten vtis. kakor bi stopil v široko odprto krokodilovo žrelo Na obeh straneh vhoda v čarovniški tempelj leži ve-
lezujejo se z zastrupljenimi puščicami, katerih učinek je smrten, brz in siguren. Zmagovito krdelo napadalcev poreže glave svojim žrtvam in jih z lasmi vred osmodi. Očesne dupline napolnijo z malimi školjkami ali biserno matico, glave pobarvajo s strahotnimi in odvratnimi potezami,, nato popravijo še pričesko, in sicer tako, da zvijejo lase v kite z blatom, oljem in mastjo.
Hiša duhov, okrašena s stotinami takih malih, svojevrstnih trofej, mora biti torej prav prijeten prostor za poset iti razmišljanje. Edina prednost, ki jo uži-
Divjakova žena je tovorna žival
Лк kamen, običajno lep moder bazait. To so tako zvani žrtveniki. Po vpadu v tuje ozemlje se postavi kos mesa nesrečnega ujetnika pod ta kamen, da pomiri duha ali tambarana, ki v njem živi.
V hišo duhov imajo vstop samo moški in gorje ženski, ki bi se upala zaiti v to sveto poslopje. Na strehi so postavljene v vrstah za okrasek človeške lobanje. Na stotine lobanj krasi tudi notranjost poslopja obenem z orožjem mrtvih vojakov, mask, sulic, mečev in pa bojnih pip, ki se uporabljajo v pogostih pojedinah, plesih in petju.
Zaradi tega je najznamenitejši predmet ob Sepiku človeška črepinja. Prej je bilo razmeroma lahko kupiti kako lobanjo, toda uprava je kasneje prepovedala izvoz človeških črepinj pod denarno kaznijo in celo z zaporom. (
Vojskovanje in boji med posameznimi plemeni se danes vrše še vedno tako, kot so se vršili pred tisoč in še več leti. Za-
va ženska na Novi Gvineji, je ta, da ji ni dovoljeno udeleževanje zabav v hiši duhov.
Pater Kirschbaum nam je pokazal »samo eno« sliko, ki si jo je napravil ob prizoru, kakršnega menda doslej še ni videl noben drug beli človek. Posnetek je napravljen v domačinskem naselju Tofer gori ob reki Ramu in kaže notranjost hiše duhov. Slika kaže lepe barvne preproge in sijajno pobarvana peresa, razobešena preko vse zadnje stene v templju. V sredi stojita dva malika, ki očividno predstavljata moško in žensko božanstvo, okrog njiju pa so razstavljeni raznovrstni simboli in manjše slike. Celo iz tega fotografskega odtiska sem lahko spoznala lepoto in sijaj teh velikih preprog. Tambaran daje izreden primer umetnosti in ustvarjajoče domišljije tega neznanega ljudstva.
DALJE
POSTANEK BESEDE
„SREČA"
M. S. Moekovljević je napisal o tem nekaj vrstic v Naš Jezik 1934 (271/2). Maj dodam nekoliko pripomb iz slovenske govorice. >Sreča« pomeni danes: stanje popolnega zadovoljstva. Nastala je od korena eret, ki jie pri nas v I. glagolski vrsti •zastarel. Krelj je še pisal: Tukaj jih je Jezus sretel; v rezijanščini: grem ga srest -grem mu naproti; v narodni pesmi: njega pa sreje potnik mlad itd. Sedaj se govori: srečati. Podobno se je opustil glagol p 1 a -t i t i, znan protestantskim pisateljem, in se nadomestil s plačati. Koliko nas še govori: to mi godi, namesto daljšega: ugaja ? ali pa g i n e nam. izginja? Pri-tem nas je zadela še ta nesreča, da je tvorba izginjati (nam. izgibati) nepravilna, kakor }e to pribil Kostiâl v razpravici Entglei-ete Itevativbildungen, Zeitsch. î. slav. Phil. 1927.
Za ruščino navaja člankar zgled: sčae-t je, d ol ja. Drrgi izraz pomeni zlasti: usoda, delež. (srb. udeo), toda pridevnik bezdoljnyj - nesrečen. Kakor u č a s t j (usoda) tako tudi sčastje izvira iz nosnega korena č?etj, ki znači »delež« pri posvetnih dobrinah. Iz istega vira je poljsko szczÇscie, češko štesti. Srbohrvaščina je ohranila isti pomen v pridevniku čestit - srečen. Gotovo ste že slišali pravoslavne, ki so si voščili: Čestit božič! Odtod smo dobili na zapad glagol čestitati. Breznikov »Pravopis« opozarja, da ne smemo pisati častifati. ker 1o je koren čast (s pclglasnikom : (est1 ki ie v nepoudarjenem zlogu doifo hranil polglae-nik: (pre)čestljiv, tako piše »Osnanilo ilirskega gubernija« 1827.
Govoreč o francoskih izrazih za srečo, trdi s. M. krivo, da. bonheur pomeni: dober Čas. Na tihem si pač misli latinsko podsta-vo: bona hora, kar ie dalo bonne heure rua galskih tleh. V "vsakeni večjem slovarju bi lahko našel, da imamo tukaii podetavo aimi-rium, pozneie eur. he;ir z napačnim h kakor haut iz alti« Heur (napoved), fortune, chance (lat. cadentia, »kakor kane«) kažejo na prvotni neutralni pomen: naključje, na-goda, nsklomba, božja volja, slučaj. Tak pojem so Latinci imenovali vox media. Prešeren je še pel:
Ne meč, pregnala n?s bo sreča kriv a. Drugje: sovražna ereča; sreče dar - klofuta, in podobno.
Na kmetih se pogosto pozdravljajo pri delu: dobro srečo! Pri pijači pa si ponekod nazdravljajo: dober čas!
Sreča ie torej vse. kar te sreča, dobro ali slabo. Sčasoma pa se je pojem nagnil r.a bolišo stran, kakor pogosto pravimo vreme za lepo vreme. Tj pa tam pridevnik stalno spremlia nevtralno besedo, n. pr. bonheur, lucky chance» drugič pa neobve-
zno, n. pr. (good) îortjne, (good) lučk, (bonne) chance.
Ti primeri, nanizani kar na slepo srečo, bi se dali pomnožiti iz mnogih jezikov. D.
O SODOBNI ARHITEKTURI
BOŽO GVARDJANĆIO
Še nikoli se ni ločil človek tako naglo in temeljito stare smeri v umetnosti, kakor se je ločila moderna, sodobna arhitektura, secesijskega sloga.
Trgovske hiše z ogromnimi dvoranami so bile razkošne po vnanji in notranji opremi, kakor do takrat le cerkve in pomembnejše palače. Okna, ki so bila cesto velika (uporabljali so železo za okvir), dekorativno razdeljena in izpolnjena z barvastimi šipami. Gladke stene na fasadah so oblagali z barvanimi ploščicami ali pa so jih dekorirali z vijugastimi, nepravilnimi tankimi črtami in slikali z njimi fantastične figure. Na marsikateri fasadi vidimo alegorične slike, rože ali pa vso fasado prepleteno med okni (razmerje višine in širine stanovanjskega okna je bilo po večini ena proti dve) z nežnimi, kakor valovi zavitimi linijami. Nad portalom je bila navadno razkošna krona, nekak baldahin iz kovine in stekla. Preklade in loki so imeli obliko stisnjenega loka. Statičen čut so popolnoma prezrli.
Vseh teh pojavov se je arhitektura naglo rešila. Napredek tehnike je pripomogel do novih statičnih možnosti, beton in železo sta postala glavna gradbena materiala. Pričeli so z gradnjo skeletnih zgradb, kjer stene niso več nosilen element, nego so le zaključek prostora. Moderna se je odpovedala reprezentančnim fasadam, vsem mogočim stolpičem, izrastkom in nastavkom, visokim streham, simetriji. Stavbe so postale skupen pravokotnik teles, ki so sestavljeni v raznih velikostih umaknjenih ali stoječih v isti črti. Okna so pogosto v neprekinjenem pasu vzdolž fasade in med okni dveh nadstropij so prav tako gladki pasovi sten. ki napravljajo vtis lahkote. Razsvetljava prostorov je možna s poljubno velikimi okni, kakor pač zahteva namen stavbe. Pri takih stavbah ne najdemo več reprezentančnih vhodov, razkošnih, dekorativnih fasad, ki bi predstavljale svetu veličino. temveč so to le smotrni, racionalni zaključki nanizanih prostorov. Tako imamo tovarne s skoraj steklenimi stenami, trgovske hiše s prostimi izložbenimi okni, upravna poslopja s pisarnami v nadstropja ob prometnih ulicah in trgih. Pojavile so se nove rešitve vogalov, pasaže, arkade, kjer hodijo pešci pod prvim nadstropjem stavbe. Trgovske hiše imajo svoje razstavne lokale grajene v nadstropja, povezana z lifti ali pa z vozečimi stopnicami; sedaj so to geometrično pravilni prostori, brez-umetno-obrtnega razkošja, le udobni ;n praktični. Ogromne svetlobna reklame vabijo kupce.
Ti principi ne veljajo le za trgovske in industrijske zgradbe, nego v isti meri za stanovanjska poslopja. Dosedanja stanova-
gala malokdaj ali nikoli tolika važnost na stanovanja, kakor dandanes) nalogo, graditi domove, kjer si človek odpočije od
< J
M
Q
■i
nja so bila mračna, nepraktično urejena, med tem ko si je nadela sodobna arhitektura (v zgodovini arhitekture se je pola-
dnevnega dela, kjer najde zavetje in si ustvari prikupno bivališče. Nepotrebni saloni in sprejemnice so izginili, središče
stanovanja je danes dnevna soba. Vsa šara prejšnjih domov je odpadla, sobe so opremljene le z najnujnejšim pohištvom. Močno se danes pazi na higieno, zrak in svetlobo. Sodobnega stanovanja si danes skoraj ni moči misliti brez kopalnice ali z umivalnikom v spalnici. Grade se velika okna, po večini ravne, dostopne strehe, po skrbno in premišljeno urejenih tlorisih. Da dosežemo velik dnevni prostor za prebivanje preko dneva kljub mali površini tlorisa, gradimo dnevno sobo in obednico tako. da moremo odstraniti, to se pravi odmakniti za nekaj časa vmesno steno brez truda. Vile gradimo tako, da so skoraj neposredno zvezane z vrtom. Dnevna soba preide, ko ji o-dpremo steno na vrt, tako rekoč v naravo. Ti vrtovi so urejeni svobodno in neprisiljeno.
A vendar nastane vprašanje, kako se počuti človek v sodobno grajenem in urejenem prostoru. Intimnosti v stanovanjih ni več. Sanjav samotar se bo težko znašel.
TEHNIČNI
KOLESARJENJE Z AVTOMOBILSKIM OBSE VALOM
Varnostna oblast predpisuje kolesarju luč, kar je povzročilo že marsikak konflikt z njo. Toda policijski predpis zahteva od kolesarja le, da ima ponoči naprej usmerjeno luč. Če se pa zadovolji kolesar z raz-
svetljavo, ki je predpisana, ne more imeti od nje bistvene koristi. Zato prevladuje pri kolesarjih nazor: luč imam le zavoljo tega, da me vidijo vozniki in pešči, ne pa morebiti zato, da vidim sam zase; saj mi končno tudi nobena priprava ne nudi zadostne razsvetljave vozne potil To napačno mnenje sloni v glavnem na dejstvu, da je velika redkost luč, ki bi pri nagli vožnji na večjo, ter pri počasni, »nepregledni« vožnjii na krajšo razdaljo zadostno tiL>.>vetiila pot
Oblika in način opreme je skrajno racionalna, mnogokrat napravi vtis dolgočasja. Mnogi arhitekti funkcionalisti trde da je pri vsaki zgradbi važna le funkcija, namen, ki se mora doseči pri kar moč nizkih stroških in pri kar moji največji možnosti uporabe. Estetika zanje ni važna, grade stvarno ne glede, bo li lepo ali ne
Jasno pa je, da mora vsako stanovanje vsaka arhitektura ustreči duhu, kakor telesu. Nesporno je. da je napredek v arhitekturi ogromen, a prav tako je gotovo Јз stopa sodobna arhitektura v nuvo harmonijo. Vsa življenjska vprašanja, ki so lastna današnjemu človeku, morajo najti v njej izraza Dandanes arhitekt ni le graditelj reprezentančnih stavb javnih zgradb in cerkva, enako važna so zanj stanovanja, ne samo bogatinov, temveč tudi socialno nizko stoječih slojev. Delavec zasluži prav tako kakor bogataš oddiha, udobno in zdravo ognjišče. Vsi ti problemi ustvarjajo arhitekta umetnika in organizatorja.
OBZORNIK
Opisati hočemo novo svetilko, ki pomenja za razsvetljavo koles velik napredek in ki jo bodo sprejeli z veseljem vsi kolesarji. To obsevalo je namreč sestavljeno po principu avtomobilskih reflektorjev ter ima dve žarnici, izmed katerih je ena z zaslonko usmerjena navzdol. Princip, po ka-
terem so napravljena obsevala motornih vozil, obstoji v tem. da je žarnica, ki omogočava dalekosežno osvetlitev, nameščena v gorišču paraboličnega zrcala, medtem, ko je z zaslombo obdana žarnica nameščena pred goriščem. s čimer daje, ko osvetljuje predmete blizu vozila, dobro razdeljeno luč. Pri bližnji osvetlitvi zapušča svetilko le navzdol usmerjena svetloba in je z njo onemogočena slepitev nasproti prihajajočega voznika Ker pa je dobra usmerjenost svetlobnih stožcev odvisna pred vsem od
pravilne lege žarnice v zrcalu morajo biti obsevala v tem oziru zdeitina z največjo pažnjo Zato so pr nov svetilk vdelane žarnice z zaslonko vred v 15 mm širokem valju tako na'ančno da pravilno delovanje ne more izostati
Oe hočemo z novim obsevalom doseči dobro osvetlitev pot moramu nameriti središče glavnega svet »bne<.-* stožca v razdaljo 20 metrov od k"lese (".t seaa i s pomočjo stikala zemeniamo svetlobo sred-ščne žarnice z zaslon leno nam ta o*vetl' najbližjo okobco pred kolesom V tem primeru moremo onaz't na cest vsak" podrobnost m to celo v ruogl v kater- navadna svtillc« popolnoma odp' ve
Menda n treba še posebei imenjati d-a so novemu svetilu na"rav-l smotreio drži-
10	in obstojni dovodne SHc-> s trem vod'
( 7" '7^'Vnrfln' ' TI	ГП"-'	~ Па SO
uporabljiv^ zani vs; dozd jšnj d-namo
strojčki ter že ji ne bi-erne. ker i zadošča tok napetosti 4.5 volta in jakosti 0,35 am-peria
Г)а so kakovost in uporabnost svetilke prej tudi prakt-čn* pre'zkusii »e razume samo po seb Poskusi pa k1 so 7adovoli-vo uspeli so pokazali. da ie .»pisano tehnično čudo v stanu z id	vsem nanj stavljenim zahtevam ^ai m »remo svetilo obseval* v skrajnem primeru vdelati celo v stara narabolns zrea'a te* tako na nv.ih «boljšat: prejšnja mf!n:,*redn-> medVk-avo luč. t m a-
11	I? A T K F T F T* N" « «• K F N O V OSTI
Največjega ?,iczniškega mostu ne grade v Amerik' marveč v Afriki in sicer pveko veletoka Sarohezi v portuça'ski ko-'oniii Mozambique Novi most bo 3540 m do1? ter bo v dež°'nem času skoraj ves nad vodo Poznamo sicer daljše mostove na svetu упЛаг поћепе?9 k: bi prepre-zal tako ogromno vodno površino.
Tudi Avstralija se skuša vedno bolj industrijsko osamosvojiti. Pravkar so pričeli z gradnjo tovarne za avtomobile ki bo mogla proizvajati letno 2500 voz;. Tako bo tudi ta dežela postala neodvisna cd uvoza avtomobilov
V Benetkah so zgradili avtomobilsko garažo s površiem 9500 kvadratnih metrov. Okoli 1300 vozil more v njej priti pod streho. Vendar pa je že sedaj predvidena njena povečava, ki bo dvignila število voz na 2000 komadov.
Mnogim še ni znano, da more veljati kilogram železa šest milijonov dinarjev. Je to fino ogljikovo jeklo, iz katerega izddu-iejo s precejšnjimi težavami in .skrbmi peresa žepnih ur Delavci izrezujejo peresa iz tanke pločevine ter jih nato ukrive in kale Pelo ie težavno, ker tehta posamezno pero le dal srama.
RAVNANJE Z USNJENIM POHIŠTVOM
' Z usnjem prevleče-
ft/fvK	n0 P°h'^tvo Ie ze'°
^	občutljivo, zato mo-
ramo previdno ravnati z njim in ga vedno negovati Tudi če ga malo rabimo ker sicer pokaže prav kmalu razpokline in nekake plesni podobne madeže Usniu škoduje toplota in mraz. vlaga suh zrak posebno pa prah Zato ga moramo pred vsem čuvati pred prahom, da se ne zaje vani Dobro je. da ga večkrat obrišemo z mehko v mlačno milnico namočeno krpo izplaknemo s čisto vodo, nato pa do suhega lbrišemo s čisto suho krpo Z dobrim parketnim voskom, še bolje z belim voščilom kakor 2a rabimo za fino obutev mu osvežimo lesk Z voskom ^a moramo prav tenko namazati in nato z mehko volneno krpo na lahko pobrati. Mastne madeže v usniu odstranimo z žgano magnezijo Magnezir primešamo toliko vode. da naredimo gosto kašo. io na-m iženv» za dva milimetra debelo na madež 'n pustimo do drugega dne da se magnezija posuši Magnezija -zvleče masten madež: čim jo odstranimo, tudi madeža ni več Mesto pa ki je bilo namazano z magnezijem noliramo z voskom -n dobi zopet svoj lesk Močno z madeži pokvarjeno usnje moramo pač prebarvati s svežo barvo, potem ko smo madeže z magnezijo ali pa s špiritom in milnico izmih iz njega.
u
E. Urbahn: MLAD ČITATELJ
ЖА MISLECE QLAVE
asa % a m ш
PROBLEM 83 Prva nagrada v dvopoteznem turnirju »šahmata« 1933.
a b c d e f g h
a b c d e f £ h
Mat v dveh potezah
Rešitev problema 81 1. Td8—d5! Grozi neposredno mat po Sg5. črni mora premagati stolpa, 1. ... Sb4: d5(a), 2. Sc7—b5! Nato nastane zanimiva pozicija prisilnih potez. Ako vleče eden od črnih konjev, sledi mat na c3 ali d6 in na 2. ... еб—e5, 3. Sf3—g5 mat. 1 ... e6:d5, 2. Sc7—e8! Klasično delo že pozabljenega problematičnega mojstra.
Rešitev problema 82 1. Dgl—g5. Z grožnjo, da izpremeni kmeta v kraljico, prične beli napad, ki se konča pri precizni igri skrajno elegantno končnico. 1. .. . Kf7—e6 + . (Mnogo slabše je: L:d7, 2. Sd3—f4 in črni nima več nobene obrambe proti grožnji z matom. 3. Le2—h5, n. pr. 2. ... Df8—g7, 3. Le2—c4 + , Kf7—fS, 4. Dg5—d8 +, Lc4—e8, 5. Sf4—e6+), 2. Kf2—gl!, Ke6:d7 (ne L:d7? zaradi 3. L:g4+ poleg 4. Dc 5 mat), 3. Sd3—c5 + , Kd7—c8(a), 4. Le2—a6 + , Kc8—b8, 5. Dg5 —g3 + , Kb8—a8, 6. La6—b7+ ! !, Lc6—b7, 7. Sc5—d7, Df8—d8, 8. Dg3—b8 + , D:D, 9. Sd7—b6 mat. Da se bo pričela ta igra z zadušljivim matom po žrtvovanju kraljic in tekačev, iz preproste pozicije nikakor ni bilo pričakovati. Ako 3. ... Kd7—d6(b), potem 4. Dg3+, Kd5. (Na K:c5 sledi 5. Da3 + s pridobitvijo kraljice in na Ke7, 5. De5-t-, Kf7, 6. Lc4 + , Kg6, 7. Ld3 + , Kf7, 8. DeS s sledečim zajetjem kraljice), 5. Lc4+I, K:c4, 6. Db3+ in črni dobi kraljico. Tehnično izvrstno delo.
a ш ш
152
Preprost način konserviranja Na kakšen način ohranimo lahko prašičje meso več let sveže?
153
Točne ure Pri največji preciziji je nemogoče naravnati uro tako, da bi kazala čas z absolutno točnostjo. In vendar so ure, ki kažejo vsaj dvakrat na dan absolutno pravi čas. Katere so te ure?
Rešitev k št. 147 (Inteligenčno vprašanje) V februarju, ker je najkrajši mesec.
Rešitev k š t. 148 (Hazard) Igral je 27 krat po formuli
Rešitev k št. 149 (Drveči vlak) Rcpotanje koles izvira od sunkov na koncih tračnic, če poznamo dolžino posameznih tračnic in štejemo z uro v roki število sunkov v minuti, pomnožimo samo to število z dolžino tračnic in potem še s številom 60, pa dobimo brzino v uri.
Rešitev k št. 150 (Malo meteorologije) Vsak veter na severnem tečaju je južni veter.
Rešitev k št. 151 (Zapleteno sorodstvo) To se zgodi lahko na ta način, da se dva očeta poročita vsak z materjo drugega dečka ali pa dve materi z očetom drugega dečka.
IZREKI CEHOVA
(Iiz neobjavljenih rokopisov)
Ne živimo za to, da bi jedli, teonveč za
to, da bi ne vedeli, od česa maj živimo.
*
ženska lažje najde več moških каког pa samo etnega.
*
Vsake izobrazbe nam tudi ni treba zavračati. Potrebno je, da zina človek čitati napisne 'đesike, da ve, kje je kakšna gostilna.
*
Gostilne so važnejše od šol. V gostilno gredo lahko odrasli in otroci, v šolo pa samo otroci.
*
Korist izobrazbe je zelo dvomljiva, oje-ua škoda pa »elo očitaa.